Razne stvari. Iz domačih krajev. (Imenovanje.) Finan6ni minister je imenoval uradnika pri carinskem uradu v Gradcu g. Ivana Šebeka podravnateljem carinskega nadurada na Dunaju. (Notarske zadeve.) Notar gosp. Matej Bežan je prestavljen iz Zužemberka na Kranjskem v Marenberg, notar Martin Kocbek iz Marenberga v Konjice. Z g. notarjem Koc- bekom se poslovi od Marenberga mož, kateri je v onem kraju veliko storil za našo narodno stvar. Hvala Bogu, da je dobil naslednika v osebi našega rojaka g. Bežana, ki bo za6eto delo vrlo nadaljeval. (Poštne zadeve.) Poštni asistent gosp. Ivan Lichteneckert je prestavljen iz Celja v Gradec ter prideljen poštnemu in brzojavnemu ravnateljstvu. (Socijalna demokracija) se pripravlja že po vseh krajih in mestih, da veli6astno obhaja socijaldemokrati6ni dan, 1 maj. Vsi socijalisti se bodo prignali na ulice, le nekaj jih bodo pustili doma (tudi v Mariboru) da jim stražijo «blocke» in «parteisteuer.* Zakaj neki ta straža? Ali je postala resni6no potrebna? (Cerkvene novice.) V Št. Štefanu poleg Šmarja pri Jelšah so kupili fantje in dekleta za farno cerkev dve krasni zastavi, tretjeredniki in tretjerednice pa lepo podobo svetega Frančiška, predstavljajočo vtisnjenje sv. ran. — Lepa slovesnost, prvo sv. obhajilo otrok, se je kakor vsako leto, tudi letos vršila pri Sv. Juriju ob Š6avnici. Oznanjena je bila že za belo nedeljo, pa se je zavolj slabega takratnega vremena prenesla na drugo nedeljo po Veliki no6i. Vršila se je pri pozni službi božji. Gotovo bo ta slovesnvst ostala otrokom v spominu vse žive dni, vsaj jih pa bo tudi lepa velika podoba, ktero je vsak otrok dobil, spominjala pomenljivega dneva. Otroci so dobili obed: juhe, kos mesa in kruha, da so še ostali pri popoludanski službi božji. (Sloveuska meščanska šola) Deželni poslanec dr. De6ko je stavil zadnjo soboto v deželnem zboru predlog, naj se ustanovi v Št. Juriju ob južni železnici meš6anska šola s slovenskim u6nim jezikom. Slovenci seveda potrebujejo še tudi po drugih krajih meš6anskih šol, a naši poslanci nočejo naenkrat preveč razburiti nemških živcev, zato zahtevajo skraja le meščansko šolo za Št. Jur. Dokler nam Nemci ne zagotovijo te šole, ne bodo naši poslanei ne krajcarja dovolili ne mešeanskim šolam, ne meščanskim u6iteljem. (Nemški bratci.) Vsi nemški štajarski listi od «Tagespošte» doli do zakotne celjske «Vahtarce> besnijo zaradi naSega uvodnega 6lanka v zadnji številki, kjer smo zahtevali za Spodnji Štajar poseben deželnovladni oddelek s sedežem v Mariboru. Pravijo, da moramo Slovenci z nemškimi bratci združeni ostati kakor doslej, saj nas imajo radi, saj nas Ijubijo. Slovenci se zahvaljujemo za njih Ijubežen. Radi nas imajo, ker jim rodovitna slovenska zemlja mora pla6evati visoke davke. In s temi davki si pla6ujejo Nemci deželna gledališča, drsališ6a, ceste, šole, uradnike, u6itelje, nas Slovencev pa tam ne poznajo, kjer bi morali kaj dobiti. Radi nas imajo, ker vedo, da gornještajarski in zahodnoštajarski gozdovi in pe6ine ne nesejo toliko, da bi se mogli nemški gospodi6i na deželne stroške brezskrbno razveseljevati v deželnih gledališčih, jahaliS6ih in drsališ6ih. Vsak se brani pijavk, zakaj bi se jih torej tudi Slovenec ne otepal. Pro6 od Gradca, pro6 od štajarskih Nemcev! (Slovencem nikdar!) Neraški list ,D. W.' poro6a o predlogu dr. Rosine zastran slovenske viničarske Sole v Ljutomeru ter pravi ob tej priložnosti, da Nemci Slovencem ne bodo nikdar dovolili takih šol. Glejte, slovenski vinogradniki, kako radi nas imajo štajarski Nemci! Ponujati bi Vam morali take šole, skrbeti bi morali za razvoj vinarstva, toda ravno nasprotno, oni Vam odtegujejo vsako strokovno izobrazbo, zabranjujejo Vam vsak gospodarski napredek. Mislijo si: Slovenec pla6uj in mol6i! Slovenski kmetje, kako dolgo še se boste dali tako potiskati v stran ? (Naš rojak na Hrvatskem.) Dne 8. aprila je umrl v Klanjcu na Hrvatskem o6e Emanuel Topolnik. Rojen je 27. dec. 1843. v Slabtincih pri Sv. Juriju ob Ščavnici. Leta 1859 je bil posve6en v mašnika, kojega leta so bile pri Sv. Juriju tri nove sv. maše, ker sta isto leto primicirala tudi gg. Pu6ko in Košar Janez. Naj v miru po6iva! (Zadušila) sta se dva otroka dne 9. t. m. pri Mariji Snežni na Velki. Ime jima je Ferd. in Roza Valentan. Mati je imela pot v sosedno vas ter pustila otroka doma pod nadzorstvom že večje h6erke Katarine. A tudi Katarina odide od otrok. Slamniee poleg pe6i so pri6ele tleti in dim je zadušil raajhna otroka. (Iz Velenja) se nam poroča: Kakor smo poizvedeli iz zanesljivih virov, ostane železniška proga Celje-Velenje deželna, katero bo oskrbovala južna železnica, kakor dosedaj. V Velenji ne bodeta dva kolodvora, kakor se je sploh mislilo, ampak sedanji kolodvor se bode nekoliko razSiril. Hiša za jednega uradnika in jednega 6uvaja državne železnice je že pod streho. (V Gornji Radgoni) je pri ob6inski volitvi zmagala posilinemška stranka. Kakor slišimo, so se nekateri radgonski Nemci preve6 zanimali za volitve. Gornjeradgonski Slovenci, odgovorite pošteno oni hujskajo6i radgonski gospodi ter ji povejte, da niso poklicani vmeševati se v Vaše ob6inske zadeve. Osnujte si konsumna druStva ter gosdodarske zadruge in radgonski Nemci še bodo s sladkimi obrazi iskali VaSega prijateljstva! — 0 tej zadevi smo dobili še drugo poro6ilo, ki pravi: Proti katoliško-slovenski stranki so volili tudi vzgojitelji naše slovenske mladine, kakor Erženjak, Košar, Dominkuš, Pirh; volilo je proti nara tudi osobje naSega okr. sodisča (!!). Sedaj vemo, kakšne u6itelje in sodnike imamo. Naša stranka bo iz tega strogo izvajala potrebne posledice! **sš*$ (Svarilo!) Po Ptujskem polju se klati od 6asa do časa neka Antonija Limonšek se svojim zakonskim otrokom Matevžem ter bera6i miloš6ine, 6eš, da je sestra tega in tega župnika; toda ta oseba je omožena gosta6ka iz Sve6e, ki ne6e skupno živeti se svojim možem in ki se boji vsakega dela. StoperSka ob6ina je za njenega fanta že oskrbela potrebno zavetje, toda mati ga skrivoma izvabi k sebi ter hodi ž njim bera6it. (Frankovci pri Ormožu.) Minoli teden spremili smo k zadnjemu po6itku kmeta M. Praprotnika, enega izmed naistarejših vaS6anov, ki je nekdaj mnogo dežel z lastnim vozom prevozil. Bil je priprost, veren kristijan, nad 20 let cerkveni klju6ar na Humu in kot vrl narodnjak je mnogo let opravljal odborništvo ob6insko in šolsko. Bil je var6en gospodar in mnogim sedanjira posestnikora krušni o6e, ker mu Bog ni dal lastnih otrok. Zasluži, da se ga vsi hvaležno spominjamo. Lahka mu bodi zemljica. (Delavci, na noge!) Do sedaj se v marnberskem okraju za delavce ni ni6 storilo. Mokra6i so sicer iz Ivnika že prišli enkrat strašit, pa so le za svoj žep «kšefte» delali, ker so našim delavcem prav drago razne brošure usiljevali. Krščansko socijalna stranka ie že s tem delavskemu stanu pomagala, da jim je ustanovila «Zavžitno društvo.* Zdaj se stori drugi korak, ko se snuje delavsko podporno društvo. Z združenimi mo6mi bomo od sedaj naprej zastopali svoje pravice in delavski stan vsestransko varovali oderuštva in krivic, ki so ga tlačile. Tedaj le na noge! (V Zrečah) so za ob6inske odbornike dne 13. aprila bili izvoljeni gg.: (III. razred) Hren Igo, Orož Seb., Lamut, Winter, Vidmar Mat., Brglez; (II.) Dobnik P., Marinšek, Rušnik Val, Videčnik, Gol6ar J., Vidmar Sim.; (I.) Gorenak Jan., Karba, Orož J., Rožen, Dobnik, Rušnik Jurij. (Ogenj.) Dne 11. t. m. je uni6il ogenj hišo Janeza Škrinjarja v Potoški vasi. Dne 10. t. m. je v Poženiku zgorelo poslopje kr6marja Bolke. (Bela žena.) Dne 10. aprila je bila pokopana Antonija Cernko, posestnica v Zagajskem vrhu. Ob grobu blage pokojnice žalujejo Ijubeči jo svojci in znanci. Po6iva naj v miru! (Visokoučena učiteljica) je naša «Maribor6anka». Mi smo zadnjekrat naveli gospo finan6nega ministra dr. Kaizlovo v zgled, kako rada govori slovanski. «Maribor6anka» pravi, da si s slovanskirai jeziki lahko pomagamo v Avstriji, toda stopimo jeden korak 6ez mejo, in tudi gospa ministrovka bo vesela, da se je nekdaj naučila nemškega jezika. Mi smo v duhu stopali korak za korakom 6ez mejo. Na severu smo stopili med slovanske Luži6ane in tlačene pruske Poliake, ob vzhodu med Ruse in Rumune, ob jugu med Srbe, Črnogorce, Italijane, ob zahodu zopet med Italijane in potem šele tudi med Nemce. No gospa ministrova bo imela pa6 malokedaj priložnost veseliti se znania nemškega jezika, kajti korakov 6ez mejo gotovo ne bo delala samo na vzhodu, drugod pa ji nemškega jezika treba ni. Visoki u6enosti <MariborČanke» vsa čast! Drugokrat naj previdnejše stopa 6ez mejo! (Naši vojaki.) V podro6ju dopolnilnega okraja za pešpolk št. 87. jih je bilo letos od 1. marca do 15. aprila 4630 mladeni6ev pri naboru. Odbranih je bilo 891 za redno službovanje, 176 pa za nadomestilno rezervo. (Nova knjiga.) V tiskarni g. Dragotina Hribarja je izšel tretji zvezek »Našega Doma>. Obsega povesti «Vojna leta 2000» in «Doma in na tujem.» Cena zvezku je 25 kr., po pošti 5 kr. ve6. Knjigo priporo6amo. (Ormoška okolica.) V ponedeljek, dne 24. t. m. se bode v Ormoži od križkega reda postavljena bolnišnica po premil. knezu in škofu Mihaelu v navzo6nosti Njih cesarske kralj. Visokosti gospodu nadvojvodi Evgenu slovesno blagoslovila. Nadvojvoda pride isti dan s posebnim vlakom ob 8. uri zarano v Veliko Nedeljo, odtod z vozom v Ormož k slovesnosti ]in odtam z vlakom popoldan zopet na Dunaj. Pri tej izredni slovesnosti, za katero se delajo velike priprave, bode svirala vojaška godba iz Ljubljane. (Slatina.) Kopališkim ravnateljem rogaške Slatine je imenoval deželni odbor nekega g. Viktorja Trotterja. Seveda je Nemec, 6eprav bi smel deželni odbor vsaj toliko pravi6en biti, da vsaj deželne službe na slovenskih tleh oddaje Slovencem. Toda Slovencem no6ejo dati kruha. (Smrt.) V6eraj je umrl v mestni fari sv. Magdalene nadu6itelj kolonijske šole, g. Peter Irgolič. Zadela ga je kap. Poštenemu raožu, vzornemu učitelju in odkritemu katoIi6anu blag spomin! (O deželnem zboru) dne 15. in 19. aprila poro6ali bomo prihodnji6. G. Zi6kar je govoril o sol6avski cesti, dr. Jurtela o uravnavi Pesnice. (Nagla smrt.) Pretečeni petek 14. t. m. prinese Ana Nedog, vini6arka v Okoslavskem vrhu župnije Sv. Jurija ob Ščavniei svojemu možu, ki je hojko podiral, južino ; hojka pade, svrž zadene ženo po glavi in jo pri priči usmrti. Društvene zadeve. (Za šolo na Mnti) ie potom zborovanja moške in ženske Ciril in Metodove družbe mariborske nabrala gpca. Ludmila Rapočeva 68 kron. — Po č. g. J. Cerjaku prijateljska družba 34 kron. — Vesela družba pri gosp. Kocbeku v Marenbergu 10 kron. (Poziv na štajarske konjerejce.) Ljutomerskemu »dirkalskemu društvu,* se je posrečilo doseči, da bode pri graSki spomladanski in jesenski konjski dirki razpisanih nekaj daril, za ktere bodo smeli tekmovati konji v lasti samo kmečkih posestnikov. Ta dirka pa se bo vršila pogojno, namreč le tedaj, če bo naglašenih zadosti tekmovaleev. Ce bi se teh dirk vdeležilo premalo kmetskih dirkalcev, bodo prihodnje leto popolnoma opuščene. Opozarjamo torej kmetske konjerejce iz cele Štajerske na to ugodnost in jih pozivljemo, da vadijo že zdaj svoje konje. Trud se jim bo, če §e z vspehom udeležijo konjskih dirk v Ljutomeru, Mariboru in Gradcu, in to v spomladi in jeseni, obilo poplačal. Propozicije za spomladanske konjske dirke se bodo skoro razglasile, zato naj pazijo konjerejci, ki se jih nameravajo vdeležiti, da se o pravem času javijo in plačajo uloge. Ljutomersko dirkalsko društvo priredi spomladansko dirko v drugi polovici meseca maja. — Dirkalsko društvo v Ljutomeru. (Posojilnica v Rajhenburgu) za župnije: Rajhenburg, Videm, Koprivnica in Podsredo je vknjižena in začne z majem poslovati. Posojevala bode le na osebni kredit, in sicer proti 572% obrestovanju, hranilne vloge bode pa po 4% obrestovala. V načelstvu so gg.: župan Unschuld in Anton Kunej, župnik Walter, železn. načelnik Podkrajšek in ekonom Benj. Kunej. (Podružnica delavskega podpornega društva v Marnbergu) ima v nedeljo dne 23. t. m. osnovalni shod. K obilni udeležbi vabimo delavce celega okraja. Zborovalo se bo «Pri stari požti» v prvem nadstropju ob 4. popoludne. Deželni zbor. (Zadnje poročilo.) Gradec, 19. aprila. K seji 14. aprila je vtemeljil poslanec Kern (katoliške stranke) svoj predlog, naj deželni zbor zahteva od vlade, da vpelja filetno šolsko dobo. Nemška liberalna večlna mu glasno ugovariala; za predlog so glasovali samo katoliški in slovenski poslanci; velika večina deželnega zbora ga je toraj aavrgla. Poslanec dr. R o s i n a je utemeljeval svoj predlog, naj se ustanovi v Ljutomeru viničarska šola s slovenskim podučnim jezikom. Za ^ustanovitev take Sole je prosilo veliko Stevilo občin iz ljutomerskega, ormoSkega in gornjeradgonskega okraja. Ta predlog se je izročil v presoio vinarskemu odseku. Pri volitvi v narodno-gospodarski odsek, ki ima poročati o Hagenhoferjevem predlogu zastran vstanovitve hipotečne banke, se je pokazalo zopet strupeno sovraStvo nemskih liberalcev in kapitalistov proti našemu ubogemu ljudstvu. To je namreč razvidno iz tega, da nemSki liberalci niso marali voliti predlagatelia Hagenhoferja v ta odsek, temveč nekega drugega konservativnega poslanca, ki ni prav nič podučen v zadevah hipotečne banke. Po vseh zbornicah je namreč navada, da, če se za kakSen predlog izvoli nov odsek, ki ima o predlogu razsojevati, se izvoli v ta odsek tudi predlagatelj sam, ki more najbolje stvar razjasniti. Samo v štajarskem deželnem zboru ne velja več ta navada. Zato je gotovo, da bo narodno-gospodarski odsek po svoji večini odklonil predlog Hagenhoferjev in bo zadolženo ljudstvo Še dalje plačevalo visoke obresti od svojih dolgov. Izmed Slovencev je izvoljen v ta odsek dr. Sernec. V Kindbergu se bo zgradila deželna hiralnica, ker so vse hiralnice že prenapolnjene. Črez 200 hirajočih ne morejo sprejeti v zdaj obstoječe hiralnice zavoljo pretesnih prostorov. Crez Savo bi se imel pri Brežicah staviti nov most. Stroški so preračunjeni na 210.000 gld. oziroma na 224.000 gold., če vlada ne pritrdi prvotnemu načrtu. Most bi bil železen na kamenitih stebrih. Stroški se še niso razdelili. Potrebovali bi ta most; brežiški okraj, osobito brežko mesto, sosedni Kranjci in pa vojaStvo. Pričakovati je, da se razun štajarske dežele vdeležuieta tudi Kranjska in pa vojno ministerstvo te potrebne stavbe.