Slovenski List:
Neodvisno slovensko krščanskosocialno glasilo.
Štev. 5.	V	Ljubljani,	v	sredo	19.	januvarja	1898.	Letnik	III.
,'Slovenski Llst“ izhaja v sredah in sabotah. Naročnina je za vbe leto 4 gold., za pol leta 2 gold., za četrt leta 1 gold. Vsaka Številka stane B novC. — Dopisi pošiljajo se uredništvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. — Nefrankovani dopisi se ne sprejemajo; rokopisi se ne vračajo. — Naročnina, reklamaolje in oznanila se pošiljajo upravnistvu „Slov. Lista“ v Ljubljani. Uredništvo in upravništvo sta v Ljubljani, Gradišče štev. 15. Uradne ure od 10. do 12. dopoludne. — Oznanila se računajo po navadni ceni.
Naprej!
Ali pride do sprave na Kranjskem?
— To vprašanje se ponavlja danes po vseh mestih in	vaseh, po	vseh	hribih	in dolinah,
kamor sega	slovenski	jezik.	In kaj pravimo o
vprašanju mi, ki stojimo na straži? Kako stojita vojski? Mi trdimo še vedno, kar smo že večkrat povedali, da	sloga	bo in	— da je ne
bo. Sloga se bo napravila med tistimi Slovenci, ki niso še	zatajili glavnih	načel	slovenskega
programa: krščanstva, slovenstva, socijalstva, Če so si tudi glede taktike in sredstev nekoliko, ali celo precej navskriž. Nemogoče je pa, in celo škodljivo bi bilo, ako bi kdo hotel v jednoto spajati ljudi, ki se slovenskega programa drž6, z ljudmi, ki so jedno točko, ali celo več točk tega programa že zavrgli, tedaj z ljudmi, ki pod naprednostjo in svobodomiselnostjo razumevajo
— osvobojenje od katoliške vere, pod varstvom narodnih interesov razumevajo — zvezo z Nemci, iq ki so napolnjeni s kapitalističnim prepričanjem ter so takč socijalnitn načelom nasprotni, ali pa so socijajni, toda, ker iz dna duše črtijo krščanstvo, so -- socijalni demokrati. Z ljudmi, ki so na ta način skočili čez ojnice narodnega programa, je trajna, odkritosrčna sloga nemogoča. To so odpadniki naroda, katerih je, hvalu Bogu, na Slovenskem le malo.
Nemci so si sicer zadnji čas v silnem sovraštvu proti Slovanom roko podali tudi čez te prppade. Nemštvo je jedino proti nam. Ker je v borbi na življenje in smet marsikaj dovoljenega, kar sicer nij dovoljeno, in ker je naš narod gotovo v smrtni nevarnosti, bi bilo tudi pri nas zjedinjenje celo skrajnih življev v odpor proti Nemcem v tem trenotku mogoče, ako bi bili mi tako politično zreli, kakor so Nemci. Toda, ker
Spomini na Galicijo.
Piše Vasilij Demkov.
(Nadaljevanje.)
Nekoliko besedij o politični in kulturni zgodovini Malorusov.
Mislim, da ne bode odveč, ako v svoje potne spomine vpletem tudi nekoliko zgodovine maroruske. Malorusi sestavljajo približno tri petine gališkega prebivalstva. Meja ruskega življa sega še nekoliko dalje na zapad od mesta Premišlja (Przemysl) in zavzema proti vzhodu vso Galicijo daleč notri v rusko Ukrajino proti Ki jevu in Oiesi. Maloruskega naroda v Avstriji in Rusiji je približno osemnajst milijonov. Kot na rodna individualnost nastopajo Malorusi le v Avstriji, Rusija pa stremi za tem, da priznava Maloruse le kot vejo velikega ruskega plemena.
Zgodovino maloruskega političnega življenja dele na tri dobe. Prva je doba maloruske narodne samostojnosti od 1. 1257. do 1. 1340. Ta čas so imeli Malorusi svoje kneze, ki so vladali v Haliču in Lvovu. Druga doba, vlada poljskih kraljev, seza od 1. 1340. do delitve poljskega kraljestva v 1. 1773, Od leta 1773. dalje pa je Galicija z gališkimi Malorusi pod vlado avstrijsko.
Za časa poljskega kraljestva je trpela Galicija vsled mnogih vojsk s Tatari, kozaki in moldavskimi gospodarji izredno mnogo. Kakor povsod po naši državi, teklo je tudi v Galiciji mnogo mnogo slovanske krvi v boju z azijat-
pri nas vsled narodne nezavednosti v nižjih slo-jevih in vsled rastoče narodne korupcije v višjih slojevih jednaka zveza v odpor proti tujemu navalu tudi v tem resnem času ni mogoča, tedaj rešimo vsaj to, kar se rešiti d&. Združijo naj se nemudoma vsi dobri življi, to je vsi domoljubi, ki se še trdno drže na katoliškem shodu sklenjenega katoliško narodnega, ali pa 1. 1894. na shodu zaupnih mož narodne stranke potrjenega narodnega programa. Nihče doslej še ni našel v teh dveh programih bistvenih razlik glede načel in zato je precej trajna zveza, ne da bi se ranila čast in ugled pristašev te ali one stranke, med obojnimi rodoljubi mogoča. Krajniki, ki učč nekaj, kar ni v programu, naj ostanejo zunaj! Odpadniki od vere in narodnosti so vedno bili in bodo na svetu in zoper te se bode tudi v bodočnosti, kakor se je v preteklosti, ponavljal boj, tako da popolnega miru ne bode, dokler bode slovenski narod imel še kaj neznačajev. In da se ne po-množe neznačaji v naši domovini, ja nujno treba, da se združijo značaji.
Živela tedaj sloga med rodoljubi, ki so narodnega srca in volje krščanske! V tem smislu pojdemo naprej in trdno smo prepričani, da za tako slogo stoji ogromna večina naroda. Nedavno smo rekli: Slovenija vstajal D&, Slovenija že vstaja in govori! Le oglasite se precej vse slovenske občine!
Izvirni dopisi.
Iz zlate Prage. 15. januvarja. — Nagli sod se je konečno vender preklical; zavladale so zopet normalne razmere. Nemci bi bili seveda najraje videli, da bi se ne bilo tako zgodilo. Saj poznamo njih svobodomiselnost in brezmejno sovraštvo do vsega, kar je le količkaj v dotiki s pravico.
skimi krdeli Turkov in Tatarov v prilog svobode in kulturnega razvitka narodov zapadne Evrope.
Za časa avstrijske vlade, od 1. 1773. sem, ima dežela mir pred vojno furijo, ako izvzamemo male epizode iz časa Napoleona prvega in poljskih ustaj v letih 1832 in 1863.
V	Galiciji stanujeta, kakor smo že prej omenili, dva slovanska naroda: poljski in malo-ruski. Maloruse se jeli od 1. 1815 imenovati tudi Rusine in se je to ime tudi med narodom udomačilo, vender se imenujejo sami navadno Maloruse ali naravnost Ruse.
Poljski, narod, katerega manjši del je v Galiciji, večji del pa v Rusiji in na pruskem Poznanskem, se šteje po pravici k najbolj patri-jotskim narodom v Evropi, in zaradi te njegove lastnosti ga je tudi jako težko raznaroditi. Poljsko žilavost glede narodne individualitete izpričuje tudi dejstvo, da germanizacija na Po znanskem počasi napreduje vzlic temu, da se postopa proti Poljakom z nečuveno, barbarično brezobzirnostjo.
Poljski patrijotizem je osnovan na krepki ljubezni do rodne zemlje in domačega jezika, do vere očetov in narodnih šeg, in ta patrijotizem podpira fantastiška ljubezen do velike zgodovinske minulosti. Poljska inteligencija živi v tradicijah svoje nekdanje veličine in vsled tega se prav lahko razlaga, zakaj da so gališki Poljaki smatrali Galicijo do najnovejšega časa za svojo domeno, ne zmeneč se za činjenico, da
9. t. m. začelo se je zopet zborovanje v zboru češkega kraljestva. Kakor se je lani splošno tožilo, da je bila lanska sezona zasedanja dolgočasna in pusta, brez posebnega politiškega pomena, tako se letos povsodi naglaša važnost tega zbora. V zboru češkega kraljestva se naj popravi in zakrpa raztreskana ladija naše države, katero hočejo požreti razburkani valovi Velik6 Nemčije. V češkem zboru naj se odloči, ali bo leto 1898. jubilejno in revolucijsko, ali samo jubilejno leto. . . .
In vzroki, da si moramo staviti taka, na prvi pogled nerazrešljiva vprašanja, — ti morajo biti veliki, važni. Važni so, da; ali nič ložjega ni, nego odstraniti jih. Samo malo čustva pravičnosti je treba; treba je le, da bi se i Nemci ravnali po izreku sv. pisma: Kar nočeš, da drugi ljudje tebi ne store, tega tudi ti drugim ne stori!
Čehi stoje pred alternativo: ali naj pomagajo, da se država ohrani v sedanjih razmerah, ali pa naj sedejo na suho na breg in gledajo, kako bode divja povodenj vse odnesla in poplavila. Poslednje bi Čehi najraje učinili, ko bi se jim ne bilo bati, da jim ne odnese ta silovita povodenj i njihovega otoka. Zato morajo odločno, pa tudi modro naprej! Zato so se z j e d i n i 1 e ne samo na Češkem, temveč tudi na Moravskem vse stranke; zato piše katoliško glasilo moravski „11 la s" o zjedinjenju: „Dogodek pozdravljamo najradostneje; zdi se nam, da je to pojav politiškega razgleda, razuma in domoljubno spoštovanje interesov celega naroda nad interesi stranke". — In „N&r. Listy“ pravijo: .,Solidarnost, jedinost, celokupnost Nemcev zopet in zopet nalaga kategorično nenemškim narodom, da bi postopali ravno tako“. —
V	zboru češkega kraljestva, je stavil v 25
je velik del Galicije obljuden s seljaki maloruskega plemena.
Dokler politika ni bila še narodna, to je, dokler se še ni snovala na narodnih masah, imela je ta poljska politika smisel in uspehe — kajti kakor pri nas nemška inteligencija, tako je prevladovala in deloma še prevladuje poljska inteligencija in plemstvo v maloruskem delu Galicije. Danes, se v6 da, se obrača stvar v prilog Malorusov. Maloruska inteligencija se deloma zaveda svoje narodne individualnosti. Dal Bog, da uvidijo Poljaki to dejstvo in sebi in Malorusom v korist promene svoje politično na-ziranje!
Ko je prišla Galicija pod avstrijsko vlado, ni se zaupalo Poljakom in njihovemu plemstvu. Vsled tega sta se vlada in importovana birokracija opirali na maloruske Seljake. Ker se je maloruskemu seljaku olajšalo deloma tudi breme gled6 služnostij grajščakom, bil je Malorus zanesljiv zaveznik avstrijske vlade v Galiciji. Avstrijska vlada pa se je kazala Malorusom tudi drugače blagohotno. Ustanovila je na Dunaju bogoslovnico „Barbareum\ kjer so se od-gojevali ruski kleriki. Ta bogoslovnica obstojala je do najnovejšega časa. Leta 1782. ustanovilo se je za odgojo ruske duhovščine osrednje semenišče v Lvovu.
S šolskim zakonom cesarja Jožefa II. uvedel se je v maloruskem delu' Galicije maloruski jezik v narodne šole in na lvovski bogoslovni
seji dr. Schlesinger predlog, da naj se prekličejo jezikovne naredbe. Ker pa se to ne bode zgodilo, kakor si Nemci žel6, porabili bodo to priliko za izzivanje in odšli za nekaj časa iz zbornice. Grof Buquoy je predlagal, naj se sestavi komisija 24. členov, ki bi mirnim potom skušali rešiti jezikovne zadrege, tako da bi bila morebiti zadovoljna oba naroda. — To bi se dalo ukreniti; ali v poznejših sejah so Nemci po dr. Schiickerju izjavili, da so odločno zoper predlog grofa Buquoy in da ne bodo vstopili v komisijo, tudi če bi jih večina izvolila. Čehi se zopet ne morejo navduševati za Schlesin-gerjev predlog. Tako bodo razmere ostale pri starem, ako najnovejši nemški poslanec W o 1 f zopet kaj novega ne pogrunta. Wolf že ni več interesanten, on je že smešen. Sedaj ga po Pragi hodečega mora spremljati policijska straža navadno zijajo i poulični pobalini za njim ter; se mu smejo. Žalostna taka \volfovska slava. „N&r. Listy" pravijo, da naj vse ignoruje tega človega, ki se od navadnega kmečkega pretepača razlikuje samo s svojim — poslankim mandatom. Po Pragi hodi in samokres nosi v roki. . . .
Ulični napisi v Pragi so bili zopet na vrsti. Pritožili so se nemški hišni posestniki. Državno sodišče pa je odločilo, da morajo taisti nemške ulične napise odstraniti, če to ukaže magistrat praški, ki ima pravico to storiti. Tu imaš vzor, bela Ljubljana!
Politiški pregled.
V	češkem deželnem zboru je 17. t. m
Wolf jako izzivajoče govoril, a pravega vspeha ni dosegel, ker so se mu češki poslanci — smejali. Namestnik grof Coudenhove je izjavil, da je vlada pripravljena, spremeniti jezikovne naredbe v toliko, da v krajih ki niso' dvojezični ne bodo upeljali obeh deželnih jezikov kot uradnih jezikov, v mešovitih okrajih pa se mora poslovati v obeh jezikih. Da pa bodo uradniki obeh deželnih jezikov zmožni, bode vlada predložila predloge, da se glede učenja jezikov srednje šole na Češkem primerno urede. Ker je cesarski namestnik v začetku svojega govora nemški govoril, so češki poslanci proti temu hrupno pro-testovali, v včerajšnji seji pa ga je radi tega interpeloval poslanec Škarda. — Nemški deželni poslanci so imeli sejo, ter so sklenili, da za-
fakulteti se je osnoval oddelek, kjer so se bogo. slovni predmeti poučevali v maloruskem jeziku.
V	se je kazalo, da bode maloruski jezik pri teh ugodnih razmerah se razvil. Duhovniki maloruske unijatske cerkve so govorili tudi v družini po rusko in meščanstvo v maloruski Galiciji je govorilo večinoma v maloruskem, le deloma v poljskem jeziku. Unijatski škof lvovski, Peter Belinskij (1780—1798.,), je spoznal znamenje Časa in začel skrbeti z izdajanjem knjig za prosveto med duhovstvom in verniki. Po njegovi smrti bo se razmere preobrnile. Gojenca dunajskega Barbareum a in poznejša £kofa Skorodinskij in Angelovič sta prinesla iz te bogoslovnice veliko naobrazbo, a ob jednem tudi poljsko narodno mišljenje. L. 1808. je prenehalo predavanje v maloruskem jeziku na lvovski bogoslovni fakulteti in s tem je bil storjen tudi začetek polonizaciji maloruske duhovščine.
Polonizacijo svetne in duhovske inteligen-cije razumemo, ako upoštevamo, da je maloruski narodni značaj jako mehek jin prikladen za asimilacijo, da do tedaj prave maloruske literature skoraj nič ni bito in da ni bilo nikakega vnanjega povoda, da bi se stavil ruski inteligentni človek v narodno nasprotstvo z gališkimi Poljaki. Poljak ni bil gospodar v Galiciji, temveč bili so Nemci, oziroma birokracija. Ruska inteli-gencija pridružila se je poljski, katera jo je s svojo ljubeznivostjo in viteškim nastopanjem zvabila v poljski tabor. Na ta način so prodrli poljski nazori in poljsko mišljenje v družine ruskega duhovna in posvetnega razumnika. Poljski jezik je vladal tudi v domu maloruskih duhovnov in posvetnih naobražencev. Maloruski Galičani kopali so sami grob svoji narodnosti.
(Dalje pride.)
puste deželni zbor, če se Schlesingerjev predlog ne odkaže odseku. Včeraj so Nemci zopet uprizorili grozne škandale v deželni zbornici. Vladna izjava Nemcev ni zadovoljila, ker nenasitnih Nemcev sploh zadovoljiti ne more. Pred nemškimi poslanci nosijo zvonec nemški dijaki, ki groze zapustiti Prago, ako se jim ne dovolijo izzivanja s čepicami.
V dalmatinski deželni zbor laški poslanci niso prišli, ker še niso dobili laške šole v Splitu.
Shod nižjeavstrijskih Slovanov se je vršil v nedeljo. Na shod je došlo 15.000 ljudij vseh slovanskih narodnostij. Restavrater, v čegar prostorih bi se moral vršiti shod, je vsled pritiska Nemcev v zadnjem trenotku odpovedal prostore. V naglici se je moral v Leopoldovem sklicati drug shod. Tja je došlo 6000 ljudij. Uredniku Podgorniku vladni komisar ni dovolil slovenski govoriti, Podgornik je potem govoril češki. Shod je vsprejel resolucijo, ki zahteva, naj se sklep nižjeavstrijskega deželnega zbora, ki meri na to, da bodi nemški jezik jedini učni jezik v nižje avstrijskih šolah, ne sankcijonira, in da naj se češki šoli društva BKomensky“ na Dunaju d& pravica javnosti in šolo naj prevzame dunajsko mesto. Brzojavni pozdravi so došli od slovanskih avstrijskih narodov. Po shodu so udeležniki de monstrovali po mestnih ulicah in peli „Hej Slovani". Policija jih je razpodila.
S P. Stojalovskim so se pečali včeraj porotniki. Tožil je njega in odgovornega urednika lista „Pszczolkau prošt v Krakovem Labaj radi razžaljenja časti. Stojalovski in urednik sta bila oproščena.
Nemadjarske narodnosti na Ogerskem
bodo priredile koncem maja t. 1. v Budimpešti kongres, ki bo sestavil memorandum na vladarja.
V Monakovem bode dobrodelni koncert za celjske Nemce. Heilo!
V Parizu se vrše protisemitske demonstracije. Zoli so pobili okna. Tudi po drugih francoskih mestih se prijateljem Židov slabo godi. Židovske prodajalnice so bombardovali s kamenjem. Časopise, ki se potegujejo za Dreyfusa, zažigajo na javnih prostorih.
Deljanov, ruski minister prosvete, je umri. Dosegel je starost 80 let. Delovanje njegovo je težilo za tem, da se ruska mladina obvaruje tujega vpliva.	______
Domače novice.
Pritrdilne izjave pismu dr. Majarona. Od
najodličnejših mož tržaških, med katerimi je vseh šest tržaških slov. poslancev, je došel g. dr. Majaronu nastopni telegram: „Čestitamo na rodoljubnih in možatih besedah. Mi smo z vami in z vsemi, ki resno delajo za spravo. Le neustrašeno naprej do zmage dobre stvari! — Dr. Abram (odvetniški konoipijent), Ante Bogdanovič (blagajnik političnega društva „Edinosti"), Makso Cotič (urednik „Edinosti“), Fran Dollenz (trgovec, mestni sv6tnik in deželni poslanec), Alojzij Gori up (posestnik, trgovec na Proseku, mestni svčtnik in deželni poslanec), Ivan Goriup (posestnik na Opčinah, mestni sv6tnik in deželni poslanec), Kornelij Goriup (posestnik), dr. Gregorin (odvetnik, I. podpredsednik pol. društva „Edinosti", starosta tržaškega „Sokola“), Fran Kosec (župnik na Ka-tinari, mestni svštnik in deželni poslanec), Mate Mandič (urednik „Naše Sloge", predsednik pol. društva „Edinosti", delavskega podpornega društva in podružnice sv Cirila in Metoda), Ivan N a-b er go j (posestnik na Proseku, mestni svetnik in deželni poslanec), dr. R y b a f (odvetnik, H. podpredsednik političnega društva »Edinosti" in predsednik „Slovanske Čitalnice"), Ante Truden (veletržec), dr. Miha Truden (odvetnik) in Ivan Marija Vatovec (posestnik v Sv. Ivanu, mestni svetnik in deželni poslanec)." — Idrija 17. jan. Tukajšnji zaupniki narodne stranke so danes soglasno sklenili, da popolnem soglašajo s stališčem, objavljenim v soboto od poslanca Majarona, kateremu naročajo, delati na jednotno postopanje vseh slovenskih poslancev deželno zborskih v narodno političnih vprašanjih.
Za slogo med kranjskimi Slovenci sta se izjavili občini Trojane in Trnovo pri Ilirski Bistrici. Slovenske občine, posnemajte ju!
Kranjski deželni zbor. Včerajšnja druga seja otvorila se je s čestitko sv. Očetu. Deželni glavar je v svojem nagovoru prosil pooblaščenja, da sme v imenu deželnega zbora kot zastopa eminentno katoliške dežele papežu Leonu XIII. v izraz visokega spoštovanja in udanosti čestitati povodom šestdesetletnice njegovega mašništva. Poslanci so ta nagovor stoje poslušali ter mu s „Slava"-klici pritrdili. — Potem se je vršil dnevni red. Poslanec g. Božič je storil obljubo. Peticije in predloge deželnega odbora se izroče dotičnim odsekom Po vrsti pridejo v razpravo poročila finančnega odseka: o računskem zaključku 1. 1896. in proračunu deželnega posojilnega zaklada (poročevalec dr. Majaron), o zaključku za 1. 1896. in proračunu prisilne delavnice (poročevalec Luckmann), o računskih sklepih in proračunih ustanovnih zakladov (poročevalec dr. Žitnik), o deželnem kulturnem zakladu (poročevalec vitez L ang er). Pri poročilu o pospeševanju vinogradarstva na Kranjskem se je vnela daljša razprava, v katero so posegli poslanci Schweiger, Povše, Pfeifer in dež. preds. baron H e in. V svrho pospeševanja vinogradarstva dovoli se konečno za 1.1898 iz dež. zaklada skupna svota 23.725 gld. 20 kr. Sprejme se tudi resolucija, ki dež. odboru naroča, naj pri c. kr. dež vladi stori potrebne korake, da se zakona z dne 3. okt. 1881. drž. zak. št. 150 in z dne 28. marca 1892. drž. zak. št. 61 premenita tako, da bodo vinorejci dobivali brezobrestna državna posojila za obnovitev vinogradov, ko se pokaže trtna uš, ne pa še le tedaj, ko so vinogradi že uničeni in vinorejci obubožani; dalje, da država daje višja posojila, kakor pa dežela, ki je itak že v denarni stiski, potem predlog posl. Schweigerja, naj deželni odbor preskrbi za priprosto ljudstvo poljudno pisano knjižico o umnem kletarstvu, in konečno po predlogu posl. P o v š e t a resolucija, naj bi država za prihodnje leto dovolila za posojila vsaj 50.000 gld. kredita; finančni odsek pa naj bi se še v tem zasedanju posvetoval ter sklenil, koliko kredita more dežela dovoliti v isti namen. Pri tej priliki je eksc. baron Hein izjavil, da država v Krškem ustanovi nov matičnjak. Zadnja točka je bila poročilo posl. Višnikarja o učiteljskem pokojninskem zakladu, ki se je vzelo na znanje.
—	Prihodnja seja bode v petek ob 10. liri.
V	štajarskem deželnem zboru je prebral dr. Dečko neko interpelacijo v slovenskem jeziku, kar je vzbudilo veliko ogorčenje med nemškimi poslanci. Pri dopolnilnih volitvah v odseke so bili voljeni samo člani večine.
Le maži, maži brate! Ta ukaz „Narodovega" šefakcijonSrja, ki je veljal prav za prav le šefredaktšrju Malovrhu, si je k srcu vzel tudi podredakter Govekar, ki je včeraj namazal v BNarod" zoper slogo članek št. XI. — seveda brez podpisa. Bil je pa tako malo originalen, da je polovico članka prepisal iz „Katol. Obzornika". Tako je „Narodovce“ čisto zbegal. Ker je danes vsakdo prijatelj „Narodovcem“, kdor je zoper slogo, postala sta prijatelja tudi Poljanca Ušeničnik in Tavčar in v znamenje vzajemne podpore se bode gotovo 50 „Narodovcev“ naročilo na „Katol. Obzornik". Članek št. XII. bode tedaj v „Narodu" spravoljuben.
Iz občinskega sveta ljubljanskega. Gosp. župan je sinoči prečital dopis dež. predsedstva, da se Nj. Veličanstvo zahvaluje za uda-nostno izjavo občinskega sveta ob novem letu in o priliki otvoritve mestne elektrarne. Prečita na dalje brzojav kardinala Rampolle, da se sv. Oče Leo XIII. zahvaluje za čestitanje občinskega sveta ter da podeluje apostolski blagoslov županu, občinskemu svetu in zvestemu katoliškemu prebivalstvu ljubljanskemu. Gosp. župan se pooblašča brzojavno zahvalo poslati minister-skemu predsedniku in poljedelskemu ministru zaradi hitre rešitve v zadevi osuševanja barja. Prošnji občinskega sveta, da se naj prične plačevanje obrokov državnega posojila leta 1905., in sicer v 20. obrokih, vlada sedaj ne more ustreči, ker ni mogoče sedanje gmotno stanje hišnih posestnikov ljubljanskih poizvedeti. Prošnji izvoščekov za spremenitev § 10. fija-karskega reda se ne ugodi, izvoščeki morajo na stojišča postavljati ob določenem času vozove, a
število mestni magistrat lahko sam skrči, če to razmere zahtevajo. Predlog gosp. Turka, naj se določi ura po leti 6—8 zvečer in po zimi od 7—7 se ne sprejme. V svojem govoru naglaša predlagatelj, da se čudi, zakaj se vender vsaka prošnja izvoščekov, bodisi pri magistratu, bodisi pri občinskem svetu, odbije. — Tajna seja. Služba monterja pri mestni elektrarni odd£ se začasno Karolu Rozmanu.
V	domači hiši. Pod tem naslovom razpravlja „Slov. Narod" v sobotni številki, 15. t m, razmere v deželni bolnici na podlagi dopisa iz zdravniških krogov. Resnici na ljubo moramo konštatovati, da je dotični g. zdravnik jako malo podučen o zdravniških razmerah v bolnici, in svetovali bi, preden se gg. deželne poslance na kaj opozarja, da se uredništvo prepriča, ali je to tudi resnica. Taki netemeljiti članki naši stvari veliko več škodujejo, kakor pa koristijo, ker so trditve površne. Razmere glede vodje bolnice, c. kr. profesorja porodoslovja in primarija gine-kologičnega oddelka so sledeče. Vodjo deželne bolnice imenuje vlada po predlogu deželnega odbora oziroma zbora in je vlada na dotični terno predlog vezana. C. kr. profesorja porodoslovja imenuje vlada v sporazumljenju z deželnim odborom oziroma zborom, primarija ginekologičnega oddelka pa imenuje deželni odbor oziroma zbor v lastnem delokrogu. Služba vodje in c. kr. profesorja porodoslovja in primarija ginekologičnega oddelka pa ni vezana na jedno osebo, kakor je sedaj to slučajno zje-dinjeno v osebi prof. dr. pl. Valente, nego vsaka služba se odda lahko za se različnim zdravnikom-Trditev člankarja, da mora biti vodja bolnice in poročevalec zdravnik, je sama ob sebi umevna, saj se vender na tako mesto ne more postaviti
— jurist.
Drobne novice. Ljubljana je 1.1896. plačala cesarskega davka s prikladami vred 602.183 gld. 69 kr. Cela dežela kranjska je plačala cesarskega davka s prikladami vred 2,408 451 gld. 657a kr.
— Pri občinskih volitvah na Koroškem so Slovenci propadli zopet v štirih občinah: v Kotljah, v Tolstem Vrhu, v Borovljah, in Litavi Vesi. Umirajoči koroški Slovenci pozdravljajo kranjske brate, ki nočejo sloge! — V Zalogu je v soboto ponoči sekundarni vlak vrgel železniškega čuvaja Orehka s toliko silo na stran, da se je Orehek ubil. — V koroškem deželnem zboru se je sprejel predlog, naj se osnuje nov železniški odsek, ki naj se v prvi vrsti peča s projektovano železniško progo čez Karavanke. — Poslanca dr. Krek in dr. Žitnik sta imela v nedeljo shoda v Spodnji Idriji in Idriji. Socijalni demokratje so zborovalna prostora oblegali. Teroristi se vedno pokažejo, kjer imajo kaj moči. — V Komnu so dobili na dan dvakratno poštno zvezo z Nabrežino. — Občni zbor političnega društva „Sloga" v Gorici bode jutri, — Shod na Bledu priredi 3. febru-varja katoliško slovensko politično društvo za radovljiški okraj. Na shodu bodo poročali poslanci Ažman, Pogačnik in dr. Krek. — Mini-steratvo je odredilo, da se v Idriji 3. 4. in 5. razred od šolskega 1. 1898/9 dalje izroči uršu-linkam — Vlak je povozil predvčerajšnjim Janeza Trškana iz Sostrega ondi, koder se proga dolenjske železnice loči od južne železniške proge.
—	Obesil se je v Trbojah l61etni hlapec France Zavrl, doma iz Šmartna pri Cerkljah. — V Senožečah se pojavlja davica. — Mariborska sodišča so dobila dvojezične napise. „Pravični" Nemci se vsled tega pene jeze.
G. Govekar priobčuje v „Edinosti" Stritarjeva pisma, v katerih Stritar hvali Govekarja ter s tem hoče menda dokazati, da je Stritar še njegov čestilec, ali je pa postal nedosleden. Zdi se nam pa, da Stritarjevo hvaljenje Govekarja izvira iz časov, ko. se „nova šola" še ni valjala v psovkah in nervozni domišljavosti ter ni obkladala dam s „kokljami“, in „starimi škatljami". Gosp. Govekar naj bo prepričan, da se ves svet smeja njegovemu hlastnemu besedičenju — o sebi. Piše naj raje nove nromane“, da se še bolj proslavi!
ljubljanski trgovci so že toliko prebili »emškutarski led, da se bode letos trgovski ples vršil v ^Narodnem Domu" in ne, kakor .običajno, v Kazini. Sedaj naj še podregajo pri svojem tr-
govskem bolniškem podpornem društvu, da ne bode pošiljalo v svet samonemških mrtvaških listov.
Važno za Barjane. Dunajski oficijozni „Fremdenblatt" poroča o osuševanju ljubljanskega barja naslednjo važno novico. „Stroški so bili proračunjeni na 17 milijona; po drugem manjšem načrtu so znašali stroški nekako pol drugi milijon. Predno je poljedelsko ministerstvo preskusilo ta načrt, je vsprejel kranjski deželni zbor v letu 1889. načrt zakona, ki se je pečal z izvršitvijo jednega dela dotičnih del. Dotični na 1,378 000 gld. proračunjeni stroški za ta dela naj bi se po načrtu nabavili tako, da bi plačala dežela kranjska 12, mesto Ljubljana 10, in posestniki na Barju 28 odstotkov, ostalih 50 odstotkov pa naj bi dovolila država s posebnim zakonom. Iz raznih vzrokov pa ta načrt ni postal zakon. Deželnemu odboru se je naročilo, naj se najprej konečno izjavi za jednega obeh zgoraj imenovanih načrtov. To ]e tudi storil, ku se je odločil za manjši načrt ter prosil zanj izvedbe vodopravnega postopanja. Ta je sedaj dovršena in z ravnokar izdano naredbo poljedelskega mi-nisterstva se podeljuje koncesija za izvršitev tega načrta glavnemu odseku za osuševanje barja; pridržan je le prinos za gotove odškodnine nekaterim interesentom, ki bodo pri izvrševanju tega podjetja prizadeti. Dosedanje, z vodopravnega stališča nastale težkoče so torej odstranjene in |e sedaj le stvar deželnega odbora, da si s predlogo v sporazumu z vlado zagotovi potrebna denarna sredstva. Vlada se kaže, kakor čujemo, zelo naklonjeno napram tej zadevi in jo bode gotovo podpirala". Minister Gautsch je že posl. dr. Šušteršiču obljubil, da bode vlada gotovo dala za ošuševanje barja 750.000 gld.
Iz Vodmata smo prejeli sledeči dopis: Vodmačani prosimo, naj odkupi mestni magistrat oni svet pred hišami, ki je sedaj last zasebnikov, in na katerega že itak da voziti gramoz, ne da bi prašal, čegava lastnina je, in koliko da je svetel za javno pot. Davka moramo plačati ravno toliko, kot na Glavnem trgu, akoravno se nam je obetalo 15 let po 21 »/'# odpusta. Stanovanja so vedno bolj prazna, pa samo zaradi tega, ker nimamo vrejenih potov. Mar bi nekaj onih tisočakov, katere bo magistrat izdal za popolnoma nepotrebno cesto pri brambovski vojašnici, raje obrnil za nas Vodmačane. Koliko bi nam bilo pomagano! Davek se je podvojil, in ako se nam hitro ne pomaga, pridemo vsi na beraško palico.
Shod krščanskosocialnih delavcev, ki se je vršil v nedeljo v veliki dvorani „Katoliškega Doma" v Ljubljani, se je izrekel za slogo med kranjskimi Slovenci in za razširjenje volilne pravice v deželni zbor in občinski svet ljubljanski.
Socijalni demokratje med seboj. Predsednikom jugoslovanske socijalno-demokratske stranke je izvoljen sodrug Zadnik! Kakeršna stranka, taki predsedniki! — Socijalno demokratsko pevsko društvo »NaprejJ ali „Vorwarts“ je prepevalo nedavno v Kazini „internacionalno" pesem — „Die Wacht am Rhein“! — Preteklo soboto so imeli socijalni demokratje po Ljubljani pet zaupnih shodov. Iskali so na njih ljudij da bi ž njimi zaflikali svoje prazne vrste. Na prazno slamo pa še vrabci ne gredo, zato so se ti shodi tako temeljito ponesrečili, da so se v nedeljo socijalno • demokratski prvaki Kordelič, Petrič, Bajda, Kristan in drugi v gostilni na Osojah na ljubljanskem gradu same žalosti med seboj porukali ter se pošteno opsovali s „Šufti“, »Gaunerji"! i. t. d. — Kakor se vidi, spoznavajo že sami, kaj so.
Slovensko gledališče. Sinoči se je pela opera „Ernani“. V petek bo duhovita ruska veselo' igra ,,Tretja hči". Ker je ta veseloigra najboljša letošnja uprizoritev slovenske drame, bilo bi za naše občinstvo nečastno, ko bi bilo gledališče prazno.
Baron Hein v kranjskem deželnem zboru na govore slovenskih poslancev še vedno odgo varja samo nemški. Ekscelenca Hein je že toliko časa v deželi, da bi se lahko navadil sloven skega izraževanja, za to bi bilo prav, da bi v bodoče slovenski deželni poslanci v deželnem zboru kranjskem na njegove aamonemške odgovore reagovali na način, kakeršnega bi se po
služili češki poslanci, ko bi njihov cesarski namestnik preziral navadni takt.
Kaznovani vseučiliščniki. Slovenski dunajski vseučiliščniki bodo v kratkem priredili bal Prosili so podpore za bal pri ljubljanskih prvakih narodne stranke. A mnogi prvaki so podporo odrekli zaradi znanega telegrama, katerega so poslali nekateri vseučiliščniki v „ Edinost".
Iz Celja se nam piše: V pritožni knjigi celjske Čitalnice sta dva vrla narodnjaka predlagala, da se „Slov. Narodu" naročnina ustavi, če bode še naprej tako frivolno pisal o naši, za naš narod prezaslužni duhovščini in če bode še tako puščal v svojih predalih prostor onim, ki so zoper spravo. To kaže pravo politiško nezrelost, ako je list na razpolaganje tudi nazorom proti spravi in proti temu, da se pretrga zveza z Nemci; to se že a priori samo obsoja. Sprava in sloga mora biti in ne bomo se sedaj prepirali, ali sprava bodi, ali ne bodi. Lepše in bolj narodno bi bilo vsekako, ako bi „Narod" svoje predale odprl onim, ki bi povedali, kako priti do sloge in do zjedinjenja. Naj bi se ta želja tudi drugod izrekala in tudi vresničevala! — V noči od sobote na nedeljo so socijalni demokratje celjski po vseh voglih, poštnih tružicah, oknih, vratih, hišnih tablicah i. t. d. nabili rudeče lističe, na katerih se bere, da Štajarska mora dobiti občno, direktno in tajno volilno pravico. Ti listki jim jo izvestno priborijo! — Pevski večer celjskega pevskega društva v soboto dne 15. t. m. se je prelepo zvršil. Pevci so pod vodstvom g. Ravniharja zabavali pozno v noč polnoštevilno zbrano občinstvo v hotelu pri Štrausu z lepim navdušenim petjem. Mnogo zabave je napravila licitacija imenitnega krečan-skega krokarja, ki je na videz prav takšen, kakor naši kapuni. Zdražil se je ta imenitni ptič za 14 gld. 94Va kr., tako da je društvo imelo razven moralnega tudi materijalen uspeh. Mnogo tacih večerov so si želeli odhajajoči gosti.
Tržaški Slovenci so se v ponedeljek poklonili ces. namestniku grofu Goessu. Obljubil je grof deputaciji, da bode slovanskemu ljudstvu vsikdar kazal isto dobrohotnost, kakor drugim, ter da bode vsikdar nastopal proti vsaki krivici.
S Štajarskega se nam piše: „ Štajarski de žel ni odbor je nedavno sklenil za Slovane izzivajočo resolucijo. Vaši ljubljanski krščanskosocialni delavci so pozvali kranjski deželni odbor naj mu odgovori. Deželni odbornik gosp. Povše se je izjavil, da kranjski deželni odbor tega storiti ne sme in da je tudi deželni odbor štajarski z ono resolucijo prestopil mejo svojega poslovnika. Za greh naj sledi kazen — in vender se vlada ne gane, menda ker je štajarski deželni odbor nemški. Vzamejo naj torej šibo v roke naši deželni poslanci štajarski ter naj s posebno interpelacijo na vlado potipajo štajarski deželni odbor in njegovo resolucijo.
Ilustrovane dopisnice. Da se seznanijo kraji naše mile domovine s širšim svetom, so kaj pripravne ilustrovane dopisnice lepih, slikovitih, zgodovinskih naših mest. V povzdigo prometa tujcev je v prvi vrsti potrebno, da se ti seznanijo bližje z našimi kraji. To se bode zgodilo najlažje s pomočjo omenjenih dopisnic. Prosim tedaj vse založnike ilustrovanih dopisnic naših krajev, da mi pošljejo proti plačilu za prvi slučaj vsaj po 10 dopisnic. Razstavil jih bodem v izložbi svoje prodajalnice poleg c. kr. glavne pošte v Šelenburgovi ulici v Ljubljani, kjer vlada jako živahen promet. Brez dvoma bode to jako vplivalo, da se tujci seznanijo z našimi kraji.	Iv-	Bonač.
Posamezne številke ..Slovenskega Lista" se prodajajo po 5 kr. v prodajalnici g. Štefeta pred škofijo v Ljubljani.______
Društva.
V	Črnomlju se je ustanovilo „Slov. bralno društvo obrtne zadruge". Pri občnem zboru dne 16 t. m se je sestavil naslednji odbor: Schiller Rudolf predsednik ; Leitgeb Vinko podpredsednik; Pollak Vencelj tajnik; Frainčič Davorin blagajnik; Lozar Franc knjižničar; Mtiller Karol star. in Spreizer Anton, odbornika; Fabjan Alojzij in Schweiger Jožef namestnika.
Stran 22.
SLOVENSKI LIST
Letnik III.
V	Zagorju ob Savi — tako se nam piše
—	je priredilo ondotno katoliško delavsko društvo preteklo nedeljo prav lepo veselico, h kateri je došlo precej krščanskih socijalcev iz Ljubljane, Trbovelj in Čemšenika. V prostorni dvorani društvenega „Doma“ pozdravil jih je č. g. župnik Gross, orkester pa je pod vodstvom kapelana Hybaška veselo sviral. Nad vse je goste presenetila dramatična predstava. Bogata oprava, točni nastopi, izborno igranje — delalo bi čast Ljubljani. Pozna se dobro, da vodi dramatične predstave moč, ki dobro pozna gledališke deske. Vsa čast gospej M i 1 a č e v i! Prijetno je gledati, ko nastopajo pri predstavah v delavskem društvu gospice iz odličnih rodbin. Gdč. V. Detelova (Snegulčica) je goste uprav očarala. In res ima mlada dama nenavaden igralni talent. Taki talenti so redki, zato želimo, da gospica krepko napreduje ter se povspne vedno višje. Splošna želja je bila, da bi nas gospica jedenkrat razveselila s „Snegulčico“ na odru „ Krščansko soci-jnlne delavske zveze" v Ljubljani. Odlična so-vrstnica ji je bila „kraljica“ gdč. K. Jugovar, pa tudi načelnik škratov gdč. Kati Hofman n je kaj vrlo nastopala. Nositelji ostalih ženskih in moških vlog so bili vsi na svojem mestu. Po predstavi so gdč. citrarice zaigrale nekaj točk. Tolikega glasbenega užitka ni nihče pričakoval, zato ni hotelo biti odobravanja konec. Konečno je še nastopila omlajena tamburaška „Zarja“ in vrstil se je govor za govorom. Vimenu „Zveze“ govorili so gg. Jakopič, Jean, Gostinčar, Kregar, Štefč, v imenu bratov Štajarcev g. kapelan P. Gregorec, v imenu Zagorcev gg. kapelan Škerjanec in Koder. Pri ločitvi pa je na zagorskem kolodvoru mogočno zadonela pesem »Hej Slovani!"
Razne stvari.
Luksus vlak državne železnice, ki vozi vsak teden po jeden pot v Meran, je skočil včeraj po noči med postajama Klamm in Breiten-stein na Semeringu s tira. Jeden vagon je popolnoma razbit. Sreča je bila, da ni bilo v njem nobenega potnika. Zato je imel kurirni vlak skoraj 5 ur zamude.
Grozen umor se je zgodil v zagrebški okolici. Našli so v bližini Zagreba težko ranjenega kmeta in kmetico. Oba sta umrla ne da bi mogla povedati, kdo ju je napal. Policija sumi in zasleduje nekega 33 let starega Šantolid-Šanturja, ki je doma iz sv. Petra pri Brežicah ter je bil že večkrat kaznovan.
Potres je bil na otoku Amboini. V glavnem mestu je potres napravil grozno razdejanje; 80 ljudij je mrtvih in 200 ranjenih.
Prerok Falb je izdal svoj koledar za leto 1898., v katerem je navedel vse kritične dneve, isto tako tudi, kakšno vreme bo 1. 1898. Falb prerokuje kritične dneve prve vrste: 20. in 22. ja-nuvarij, 8. in 22. marcij, 6. april, 6. maj, 3. juliji
2.	in 31. avgust, 30. september in 15. november.
Z Rontgenovimi žarki je začel, kakor poroča časopis »Vrač", zdravnik Sokolov uspešno zdraviti udni revmatizem pri otrocih. Ko nekaj časa žarki sijejo na bolni člen, izginita v kratkem bolečina in oteklina.
Italijansko vino se izvaža v velikih množinah v Avstro-Ogersko. Na Reki so skladišča prenapolnjena. Do 100.000 hektov ga je došlo v Reko v mesecu decembru minulega leta.
Hrvatska milijonarja. V Buenos Aires v južni Ameriki živita Hrvata Nikola Milanovic in Ivan Vukanovic. Prvi je lastnik kakih 800 paro-brodov in velikih in malih ladij, in drugi je kapitan na Mihanovicevi največji ladiji „Venus“. Mihanovid, ki je sedaj jeden najbogatejših Američanov, je bil 1. 1867. še priprost mornar. Pridnost in podjetnost sta mu pomagala do tolikega premoženja.
Nova civilna pravda.
Postopanje pri sodiščih prve stopinje.
(Nadaljevanje.)
Ako izid prvega razpravnega dne kaže, da se pravda ni poravnala, in da tudi stavljeni ugovori ne veljajo, oziroma da bo treba o tožbi pravdno postopanje uvesti, tedaj sklene in naloži sodnik, ki je razpravo vodil, tožencu takoj pri razpravi, da mora vložiti v roku, ki ne sme 4 tedne presegati, odgovor tožbi v obliki pripravljalnega pismenega sestavka. Obseg in vsebina tega sestavka provzroči sklep sodnega dvora, jeli se takoj razpiše dan ustne razprave, ali pa je treba uvesti pripravljalni postopek. Ta postopek je pa le tedaj uvesti, kadar je razpravljati o večjih računih, o razdelitvi premoženja ali jednacih slučajih; potem tudi, kadar imajo pismene dejanske navedbe velik obseg, in konečno tudi, kadar je treba dokaze izvesti, katerih pri ustni razpravi sploh ni mogoče dognati, ali pa le s težkočo.
Pripravljalnemu postopku je tedaj določenk naloga, sodniku pripraviti in sčistiti pravdni materijal za ustno razpravo.
Ako ni potreba uvesti pripravljalnega postopka, ali pa če je isti končan, določi sodnik dan za ustno razpravo pravde, in sicer tako, da ostane strankama od vročitve vabila še osem dnij za pripravo k razpravi. Za slučaj, da se ni vršil pripravljalni postopek, imata pa stranki pravico, do pričetka ustne razprave svoje predloge, razgovore in dokaze, katere hočejo pri ustni razpravi uporabljati, podati sodnem dvoru s posebnim pripravljalnim pismenim sestavkom.
Ustno razpravo vodi predsednik senatu v javni seji in skrbi za red pri razpravi. Ker je razprava javna, ima vsak odraščeni človek pravico, v sodni dvorani razprave poslušati.
Predsednikova prva dolžnost je, poskusiti, je li mogoče stranki poravnati, in še le tedaj, ako se poravnava ne posreči, prične se ustna razprava.
Stranki ali njih pooblaščenci razpravljajo sporni slučaj ustno in morajo potrebne dejan-stvene okoliščine določno brez ovinkov, resnično in' popolnoma pojasniti, dokaze navesti, o nasprotnikovih -napovedih in ponudenih dokazih odločno izjaviti se in konečno tudi izid dokazov pojasniti.
Predsednikova skrb pa mora biti, da spravi po primernih vprašanjih za razsodbo merodajna dejstva na dan, ter da poduči stranke, kako morejo svoje zahtevke pravilno staviti in dokaze izvesti.
Da je pa mogoče predsedniku vse te dolžnosti izpolniti, mu daje zakon pravico, poklicati stranke, da pridejo osebno k razpravi in prineso, ako treba, svoje listine, potem poiskati si pri drugih uradih za pravdo potrebne, listine, in zaslišavati zvedence in priče.
(Dalje prihodnjič.)
Slovenska krščanskosocialna delavska zveza v Ljubljani.
VABILO
na
II. javno predavanje,
ki se bo vršilo	16	(1	—	1)
v četrtek, 20. januvarja ob 7. uri zvečer v veliki dvorani »Katoliškega Doma“ na Turjaškem trgu.
Predava drž. poslanec čast. g. dr. Jan. Ev. Krek o našem pravu in zadružni organizaciji. Po predavanju prost razgovor o stvari. Gostje dobro došli!
K mmnogoštevilni vdeležbi vabi
ODBOR.
— '
Vabilo
na
IV. OBČNI ZBOR
vzajemno podpornega društva v Ljubljani,
reg. zadruga z omejenim jamstvom,
ki bode
dne 31. januvarja 1898
ob 4. uri popoludne v društveni pisarni, Kongresni trg št. 17.
Dnevni red:
1. Nagovor načelnika.
2. Odobrenje zapisnika V. občnega zbora z dne 9. marca 1897.
3. Volitev dveh overovateljev zapisnika o VI. obč. zboru.
4. Poročilo uradnega vodje o računskem zaključku za leto 1897.
5. Dopolnilna volitev članov ravnateljstva.
6. Volitev nadzorovalnega sveta in namestnikov.
7. Slučajnosti. -i
^ V Ljubljani, dne 15. januarja 1898.
Ravnateljstvo.
Opazka. Na podlagi § 21 društvenih pravil je občni zbor sklepčen, ako je zastopan deseti del članov. Ako bi ta občni zbor ne bil sklepčen, vršil se bode drugi občni zbor dne 17. februvarja 18d8 po ravno istem dnevnem redu, na istem kraju in ob isti uri, ter se bode sklepalo ne glede na število zastopanih deležev.
Volili bode 9 članov ravnateljstva in sicer 7 v smislu § 26 in dveh namestu umrlih gg. dr. Viktor Suppan-a in Ferdinand Kozak-a. Člani, ki izstopijo so: gg Malenšek Martin, Mrak Matija, Peterca Fran, Povše Franc, Sušnik Ivan, Stegnar Felix in dr. Žitnik Ignacij	13	(l^-l)
Kdo se naroči na »Brivca ?“
Šaljivi „Brivec“ brije vsaki deseti dan, po vsem slovenskem svetu. — Kosmatinci se ga zelo boje, posebno nem-6 ur ji in lahoui. — „Briveo“ prinaša vsakikrat krasne šaljive slike. In vse to za 5 kron na leto. Slovenci podpirajte „Brivca‘‘ in naročajte se nanjl	14	(1—1)
Naslov: Upravništvo „Brivoa“ v Trstu.
} Prodaja posestva. »
4	Na prosto roko je na prodaj v sredi ljub- )
^ ljanskega mesta	)
i i	0Tlepa hi&a
|	s	prostornim	vrtom.	I
4	Hiša stoji na oglu dveh ulic. Kdor bi ne hotel )
M kupiti vsega posestva, se mu odproda tudi del vrta, B I mimo katerega se otvori v kratkem nova cesta.	?
* 1	ffsjT*' Cene jako zmerne.	™
4	Več pove iz prijaznosti upravništvo »Slpve.n- 0
^ skega Lista“.	3	(1—1)	p
Ormoška posojilnica
obrestuje tudi po novem letu hranilne uloge po
5 odstotkov
brez odbitka novega rentnega davka.
11 (3-2)
m
§
m
1
M
H
H
M
Andrej Rovšek,	J
kipar in izdelovatelj altarjev,	®
Ljubljana, Kolodvorske ulice št. 34, JU
priporoča	i$!	(3-2)	H
svojo delavnico	i
vsem preč. cerkvenim predstojništvom in vsem g!
ljubiteljem domače umetnosti.	®
Fripoznano umetniško dovršena dela.
1
Odgovorni urednik: Svitoslav Breskvar. Izdajatelj: Konzorcij »Slovenskega Lista." Tisek J. Blasnikovih naslednikov v Ljubljani.