Novičar iz slovanskih krajev.
Iz Horvaškcga. Banska vlada je razpisala kon-kurs za postavljenje učiteljske stolice rimskega in cerkvenega prava na pravoslovni Zagrebaški akademii, ki se zamore učiti v ilirskem, slovenskem ali pa latinskem jeziku. Plača učitelja znese 1000 fl., ki se zamore povišati na 1200 in 1400 fl. Razun tega dobi učitelj na leto še 100 fl. za učbine potrebe. — Ker imamo Slovenci mnogo umnih pravdo-slovcov , se nadjamo , da jih bo več pri ministerstvu uka za to lepo službo prosilo.
Iz Gorice. „Novicea zvejo, da gosp. Bančnigh (Bankič) , kteriga ime se je po izverstnih slovenskih cerkvenih govorih po Goriškim itd. lani naglo razglasilo, ni T ali j a n, kakor je bilo tudi v ??Novicaha rečeno, ampak on je Slovan, rojen v Terčeti (Tarcetta) v St. Peterski fari; Ne diska dolina ^a je redila , pervi njegov glas se je zaslišal na hribu Nediža. V Vidmu je bil za mašnika posvečen; potem je bil kaplan v Ma-žorolah na Slavenskim , za tem v Blavcicu na Laškim; na zadnje je stopil v Veroni v Jezusov red. Ondi je zbolel, in društvo ga je poslalo na njegov dom zavolj bolezni. Zdaj 2 leti je bil ekonom v Sentpetru v svoji rojstni fari, kjer je začel duhovne vaje v slovenskim jeziku, tudi v Kanali, na Livki itd. — in od letih krajev se je jela peti slava našimu rojaku Bankič-u; laški časniki že so mnogo govorili od njega , pa nobeden še ni rekel, da je Slovan, ki, čeravno med silno laško gošavo, je ohranul moč slovenske besede, s ktero globoko v serca svojih poslusavcov sega.
Dopis iz slovenskih goric. Žalostno, dopače ne-slišano vest imam ^Novicam" naznaniti. V nedeljo nar-svetejšega Imena L18. januara) zjutraj pred ranem sv. opravilom pride posel od Šent-Jakoba z naročilom: g. župnik Peter Žižek so sinoc po večletnem plučnem bolehanji nenadoma umrli. Kmalo potem priteče drugi posel s pismom od sv. liga: g. župnik Jožef Šwarc
—    27    —
so po tridnevnem bolehanji sinoc umrli. Nemila smrt nam je tedaj edno noč dva sosedna g. župnika pobrala. Oba gospoda sta e d noga leta (1789) rodjena, oba sta edno noč umrla. — Lahka jima žemljica!
Ciringer.
Iz Trebovlj na Staj. J. H—k* V Novicah je že rečeno bilo, da smo v Trebovljah lani nove zvonove dobili, povedati pa še moram, da vsi štirje, namreč D, Fis,A,D se tako lepo sogiasijo, kakor strune na citrah. Veselja so ljudi se solzili, ko so pervo pot jih peti slišali; pa bi res prav pust moral človek biti, kteriga bi lepo zvo-nenje ne veselilo. Gosp. Samasa se ni le samo zopet umetniga zvonarja poterdil, temuč s tem delam sebi naj lepši spomin vtemelil. Hvale vredno se je tudi Janez Oblak iz Sučenj (ki je že lani v Novicah listu 6. zavolj lično izdelane ure pohvaljen bil) obnesel, veliko bistroumnosti razodel in v kovačevskim pa tudi tesarskim delu se izverstnega umetnika skazal.
Iz Ložke doline 12. pros. D—n. Ko so gosp. kaplan na Blakah pri fari svojim učencam v šoli iz wNo-vica brali, de so učenci v Krajnski gori za učence v Planini, kterih stariši so bili po povodnji poškodovani, darov nabrali, so tudi oni dobro voljo razodeli, svoje tovarše v Ložki dolini , kteri so bili tudi po povodnji nesrečni, z nekolikimi darovi razveseliti in jim posvoji moči pomagati. Zložili so tri gold. vkupej in jih gosp. kaplanu v Stariterg za razdelitev med uboge učence poslali. Očividno je spet: koliko lepiga in hvalevred-niga se po dobrih voditeljih šolska mladost nauči. Hvala Vam, in tudi miloserčnim učencam!
Iz Dolenskiga. Važno se mi zdi po Novicah vprašati: Za ktere šole je naš nadzornik ljudskih šol g. dr. Močnik svoj undanji navod razglasil? in povedati, kako se ta povsod tu in tam razlaga. Pred nekimi tedni smo namreč brali od gosp. drja. Močnika, v šolstvu skušeniga moža, navod, kako naj uk za ukam, to je, predmet za predmetam v šolah poglavitnih na Krajnskim sledi, pod tem le naslovam: „Entwurf eines Lehrganges fiir die Haupt-schulen im Kronlande Krain". Imenovani navod je bil v 46. in 47. listu ?5Novic" lanjskiga leta prav po mnenji vsih zvedenih šolnikov za skoz in skoz iz-verstno sostavljeniga spoznan. Ali gosp. nadzornik se s tem navodam ni vsim, ki slovenski kruh jedo, prikupil. Znano je, de je ena stranka na slovenski zemlji, ki rada je in pije, kar na Slovenskim dozori,— se je tudi na Slovenskim rodila ter nar pervo od svoje slovenske matere domače glase učila in se s slovenskim kruham živila, dokler je velika zrasla, — zdaj pa psuje lastno mater — kakor tisti zgubljeni sin — ter se hvali le s samim tujim blagam , in vunder vse, kar ima, je doma na Slovenskim pridobljeno. Tej stranki, ki ne more slišati slovenske besede, desiravno nemara jo še boljši govori kot pa nemško, tej stranki je bil tisti gosp. Močnikov „navod" strela iz jasniga ; ostermela je, svojim očem ni zaupala, kar je brala, de bo se tudi v poglavnih šolah na Krajnskim za naprej kaj sloren-skiga učilo. Četudi so ti pristranski odpadenci ta nenadni ^Navodov" vdarc še tako zakrivali, se je vunder lahko spoznalo, de jih je grozno razkačil in jim globoko rano vsekal, ker se ni dopolnilo, kar so tako mogočno o preklicu vstave prerokovali: wNo jetzt hat den Slovenen das letzte Stiindlein geechlagen". Ta krivice-polna stranka se je mende v svojim mogočnim govorjenji prenaglila, ker ni pomislila, de cesar nočejo nobeniga svojih narodov žaliti in mu njegovih pravic zatirati. In kaj mislite, kako ta stranka g. Moč ni k o v navod razklada? Slišal sim v naših hribih eniga izmed tistih, kisodjali: 55Zdaj pojdejo Slovenci rakom žvižgat", de je že šolarjem oznanil: 75zdaj je pa že od vikših prišlo, de se bo-
ste mogli v šoli tudi po nemško učiti. „Entwurf ei-nes Lehrganges fiir die Hauptschulen in Krain" se tedaj po ti zvijači takole po slovensko prestavlja : j,Z d a j je pa ie prišlo, de se boste po nemško v šoli tukaj na kmetih učili". Le še enkrat tisti navod v roko, dragi gospodine, in očala na nos, pa prestavite takole: j,Entwurf navod — einesLehrgangesverstenja predmetov — fiir za — die Hauptschulen poglavitne (ali mestne) šole — inKrain naKrajnskim". Gosp. Močnikov navod ne govori nic od začetnih šol na kmetih, — zakaj ste ga tedej tako napak razložili? ali ne razumete nemškiga, ali pa imate prav hudobno serce!
Vedno se je vpilo dozdaj : Zakaj vunder šole tako malo zdajo ? zakaj moj fant že tri leta v šolo hodi, pa ne zna ne pisma pisati, ne ročno brati? Odgovor je lahak: ker so šole po kmetih nemške, namesto slovenske bile, ker si je otrok z nemšino glavo ubijal, in kar se je nemškiga brati naučil, je pozabil; — ker ni nikdar umel, kar je bral, mu tudi za nemšino pri plugu in rokodelstvu mar ni bilo. Zato je bilo obiskovanje šole prazno delo.
Vsaka reč, če hoče k pridu biti, mora biti na svojim mestu; tako tudi sedaj učenja nemškiga jezika v glavnih mestnih šolah potrebujemo za napredek v višji šole in višji izobraženje. Kdor pa nemščino v ljudske šole na kmetih po Slovenskim vriva, je neprijatel ljudske omike in tako neprijatel ljudstviniga blagostana; on je zaderžek, de človek svojiga cilj in konca kakor deržavljan in zemljan ne doseže — on je sovražnik človeštva.                                                        J. Hribovski.
Iz Ljubljane. Poslance, ki so šli v imenu Krajn-ske dežele in Ljubljanskiga mesta se za nesrečnikam podeljene darove zahvalit in za obstanje deželniga poglavarstva v Ljubljani prosit, je presvitli cesar prijazno sprejel, jim zagotovil, da se dosihmal še mislilo ni Krajnski deželi dež. poglavarstva vzeti, in jim je obljubiti blagovolil, da bo ostalo. ¦— Unidan ste se na Savi v ladjenici pri Z i danim Mostu (Steinbriick) dve čisto novi in lično izdelani pokriti ladii prikazale, ki ste namenjene za vožnjo žita in blaga po zgornji Savi. Spedicijna in ladnja družba ju je tako krasno in pripravno s kormilam in mačkam napraviti dala , da ju je vsak z veseljem gledal, ko je veter z banderam pihljal; na eni ladji je ime 55Baron Bruck" napisano.
V Ljubljano se ;?Novicamu iz Dunaja piše: Obravnave pred pervosodnimi stopnjami (1. inštancijami) bodo redoma ne očitne. Da bo sodilo po 5 učenih sodnikov in predsednik, je že znana reč. Vendar bo vsakemu zatožencu na voljo dano, si pet poslušavcov izbrati. Predsednik pa ima pravico (razun sodnikov, der-žavnih zastopnikov, vikših urednikov za oskerbovanje sodnij , urednikov za varnost, stražnikov, očitnih uče-nikov pravo- in deržavoznonskih , prič in poškodovan-cov, ktere bodo proti skazovanju, kdo da so, vselej v sodnico pušali), poverh še po 20, na Dunaji po 30 poslušavcov pripušati, toda le takih, ki zamorejo po obravnavi take djanske ali znanstvene koristi deležni biti, namreč: pravdosrednikov, pravdnih dohtar-jev, pripravljancov za sodnike itd. (Ravno tako so v ministrovem povelji imenovani). Ko bi pa utegnula očitna sodba čednemu (lepemu) življenju ali deržavni varnosti na škodo biti, ali se priče ali poškodovanci preveč sramovati, sme predsednik prepovedati, da jih ne pride ne unih petero (ki bi si jih utegnul zatoženec želeti), ne nazadnje imenovanih dvajsetero ali tridesetero poslušat. Vstopni listi, kjer jih bodo dajali, bodo veljali le za prejemnike. Ženske ne bodo smele nič več k takim obravnavam poslušat prihajati. — Kakor  smo za
gotovo zvedili, je bil glas, da bodo deržavni zakoniki v vsih 10 jezikih jenjali, res le govorica. Gospodje, ki imajo kaj zastran te reči govoriti, so marveč zato, da bi deželni zakoniki jenjali, za ktere se pa neki deželni poglavarji krepko potegujejo. —
—   28   —