379
Kako gleštati sadovno drevje jeseni.
V povzdigo sadjarstva na Šlezkem piše nekdo, kar bi tudi moglo nam v spodbudo služiti. Pisatelj pravi: Izmed vsemi kulturnimi strokami kmetovalstva in vrtnarstva zahteva in zasluži sadjarstvo posebno marljivega gleštanja in oskrbovanja, ako hočemo, da nam vrlo rodijo sadovna drevesa. Znano pa je in zadnja leta to potrjujejo, kako lepih dohodkov more sadjarstvo donašati ter se je to tudi povdarjalo. Nemčija, zlasti pa naša Šlezija, imate še v tej stroki marsikaj popraviti. V drugih deželah, zlasti v sosedni Avstriji, sadjarstvo močno napreduje in daje ogromnih dohodkov. Pri nas storijo manje za sadjarstvo.
Kdor hoče, da mu drevesa sadovno vrlo rodijo, ta mora uže jeseni jih dobro gleštati. Tako bi sedaj jako umestno bilo, če bi sadjarji posekali in iztrebili vse suhe veje,  rane gladko   izrezali in s katranom poma-
zali, da ondi ne škoduje ne zrak, ne mokrota. Tudi kaže jeseni, a ne spomladi drevesa pomlajevati, to se reče: veje njihove prikrajševati ali priiezovati; to potrjujejo mnogoletne izkušnje. Spomladi to delo ni varno, ker drevesa, zlasti zdrava in polnomočna, dobijo meseca marca ali aprila pomlajena ožig in raka.
Pomlajenja pa potrebuje sedaj uže mnogo naših sadovnih dreves. Osobito sedaj jeseni važno je ono delo, da oslabljenim drevesom pomoremo pognati novih in krepkih vejic. Sedaj imamo tudi najugodnejši čas zabraniti, da nam na stotine in tisoče mladih sadovnih dreves ne pogine za boleznijo, kateri je vzrok prehud mraz, ter tiči v skorji. Sicer bi se moralo po mrazu ali slani oškodovanim drevesom hitro spomladi pomagati. Trebalo bi jim precej oškodovano, mlajše vejevje prikrajšati, vsaj deloma. Tako bi iz nova krepko pognala in zopet lepo in veselo rastla.
Strokovnjaki priporočajo še zmrzneno, bolno skorjo, ki je znotraj rujava, takoj odrezati in rano z mrzlo-tekočim voskom in kravjekom in ilovico pomazati. Tako izvabimo rast nove skorje, kar nam na stotine izgledov potrjuje. Takošna drevesa veselo rastejo, čeravno časih pogrešajo vso skorjo okoli debla. Kjer so to dela opustili, pa še zmrzneno drevo vendar kaže zdravih, žoltih izrastkov, treba pomagati sedaj. Bolno, znotraj rujavo skorjo moramo z nožem gladko do lesa izrezati, rano takoj z mrzlo-tekočim voskom pomazati. Kdor tega ne stori, temu bode čedalje bolj drevo hiralo in naposled se posušilo, ker je skorja strohnela.
Na dalje je treba zemljo po 1*80 metra okrog debla prekopati. To je velike vrednosti. Zrak namreč toplote ne prevaja dalje dobro, a zrak v prekopano zemljo lože prodira in tako zabranjuje tudi mrazu vha-jati. Ob enem je umestno, drevesa do krone pomazati z apnom in krvjo, to pa prav dobro in vestno, kajti svetla, bela barva z apnom pomazanih dreves zabrani, da zimsko solnce ne razgreje drevesa, kar je močno škodljivo. Toplota solnčna namreč vzbudi sok v skorji, kar tudi na lubje vpliva ter je prav občutljivo stori. Navadno pritisne ponoči hud zimski mraz in drevo je po njem oškodovano. To spoznamo na rujavih krastah po skorji na solnčni ali južni strani zbolelega drevesa vsled hude zime. Želeti je, da bi vsi sadjarji to jesen, preden zima pritisne, onih dveh važnih pomočkov in obramb svojim drevesom priredili; zlasti bolehavim, kajti tem škoduje zimski mraz hitreje in hujše, nego zdravim in krepkim.
Konečno bodi še en pomoček omenjen, in ta je gnojenje. Gnojiti pomaga največ zdravim drevesom. Drugače je z drevesi vsled mraza bolnimi; navadno gnojenje njim samo škoduje. Drevesa dobijo prihodnje leto rumeno listje in se posušijo, namesto da bi se ukrepila in ojačila, tudi koreni jim zbolijo.
Dokler drevesa nimajo močnih in krepkih vej, pa zdravega listja, ki dobljeni gnoj podelajo, opasno je gnojiti.   Poprej je treba bolehavo drevo pomladiti, da
380
požene novih in zdravih lesnih izrastkov na drugo leto, in zatem koristi veliko krepka pognojitev.
Drevo bode zatem začelo obilno roditi. Zdravim drevesom gnojiti kaže najbolje meseca julija, avgusta in septembra, to pa z gnojnico. Tako se nadomestijo hranivne snovi, za dozoritev sadja porabljene. Tudi vpliva taka pognojitev, da se sadje lepše razvija.
Bolehava drevesa pa moramo jeseni ali pozimi pomladiti in zatem poleti jim pognojiti.
Po predzadnji zimi se je pokazalo, da so drevesa poprejšnje leto obilno obrodivša se posušila, med tem, ko so zraven njih stoječa nerodovitna drevesa ostala zdrava. Vzrok poglavitni utegne biti, da so rodovitna drevesa hranivne snovi, kolikor so jih imela še založenih, vse porabila in tako opešala.
Stregla so torej pomanjkanje hranivnih snovi nadomestiti, kar pouzročuje živehneje delovanje vseh drevesnih organov.
Takošno delovanje pa drevo nekako vgreje in vsled tega ne more zimskega mraza tako srečno prestati, kakor nerodovitno drevo, ki založenih hranivnih snovi prav vsled nerodovitnosti ni porabilo.
Onim zgoraj omenjenim rodovitnim drevesom bi bili morali po leti dobro pognojiti in zimski mraz bi njim ne bil škodoval. Pomagano bi bilo z gnojnico najlože in najboljo.