tMru Dem In Nastopne besedo so namenj*-2K cmim, ki tako lahkomiselno primejo popotno palico in hite varljivim bleskom, za mamljivim soincem tujine-. Mislim mladino. D« ne bo prepoznega spoznanja, bolesti in neutašenega hrepenenja po domu; da ne postanete popotniki — brezdoanovin-ci — pomislite: Uboštvo je v domači hiši, a je pred vami kakor na dlani. Vsako veselje njeno in vsaka nje-ua* bralko^, vse je zapisano na njej z razločnimi črkami. Nič ni potafeneg», ne tebi ne drugim. Trda je zemlja, ki jo obdelujete; trd je kruh, trdo življenje, razgrnjeno okrog vašega skromnega doma — a vse je le vaše. Mogoče je tam daleč za morjem. kamor tako beže vaše sanje, polno bogastva, razkošja, nerade, a to ni namenjeno vam. Le vprašajte jih, ki so že odšli in močijo njih sra,ge tuja tiar? Njih je le trpljenje, glad, njih je le najgloblje in neute-šeno hrepenenje po domači grudi. Po onem kosu zemlje hrepenijo, ki ga škropi in plodi znoj njih očetov; tja sanjajo, kamor »o padle njih prve polne kaplje, najkrepkejše kaplje njih krvi — njih prva mladost. Ne, te zemlje ne morejo zabiti. Morda jo v sramoti in težkem očitku zatajijo, a je ne zabilo, ker tja so položili svoje srce, ker je zrastlo na njej pivo hrepenenje in so se porodile najlepše sanje. V tujino greš po najhujšo bolest., po skeleče spoznanje, greš po jok in splašene misli, ki venomer bežijo v njo, ki ti hrani očete in mater, brata in sestro, ki kliče tebe, popotnika — brez-domovinca, na dom bežijo tvoje mi«li. Vprašaj jih, ki so upijanjem zahrepeneli po varljivem bogastvu tu.iine in so pozabili na resnična bogastvo svojega doma. Njih je trpljenje, nemir. Da nima dom kruha, da je prereven, preskromen!? Zmota! Grem s teboj, mladina, in ti povem, odkod in zakaj ta tvoj predsodek in omalovaževanje doma. Najprej te vprašam: Kdo ti je dal življenje, zdravje, čvrstost; kdo moč tvojim jeklenim mišicam, kdo razum in voljo — ako ne tvoj dom?! Tvoj Aoni, zgrajen iz krvavih kapelj že davno umrlega pradeda ali iz izsušenega telesa tvojega očeta, zgrajen iz ljubezni do domače grude. Zato je v njem ona ljubezen, ki nikoli ne najde dovolj bogatega izraza. — In ti naj bi odnesla to zdravje, čvrstost, ta razum, vse, kar hraniš najboljšega, v naročje tujine! Dom ti je dal — njemu dol-guješ. Položi v svotjo grudo moč svojih zdravih mišic, svojo zdravo misel (razum) in trdno voljo in videla boš, da ti ne bo nihče tako hvaležen ko ona. In koga obo-p*\tiš s tem, ako ne svojega doma ali še bolje: sebe?! Imaš li mogoče dovolj pravih misli, to je tiste gonilne sile, ki voidi delo tvojih rok vedno v zdravo smer? Nimaš jih. Zato pa polagaš vse upe v svoje mišice, v svoje roke. In to je nepopolno in se maščuje. Ker vidiš, da je tvoj trud malo uspešen, zamrziš v svojem trpljenju cnemoglo grudo in se ji odtujiš, češ, doma ni ieka. In vendar je za to dober lek v — izobrazbi. Doi>re misli se izklešejo iz možganskega dela. Misel je otrok pouka, izobrazbe. Osobito ti je treba izobrazbe Za tvoj poklic, to je strokovne izobrazbe. Povsod, prodira um, tudi med tebe, kmeta mejra. On ti bo razgnal temo in ti pokazal pota do bogastva tvoje zemlje; ž njim boš napredovala in tekmovala z drugimi. Iz strokovne izobrazbe se boš pomaknila v splošno izobrazbo, ki ti je tudi potrebna za pravilno poznanje gospodarskih, družabnih in drugih razmer doma in drugod. Da, osobito družabne razmere moramo poznati. Baviti se ti je treba s socialnim vprašanjem, ki danes s tako silo sili v o-spredje. Z razumnim vodstvom svojega doma si boš znala poiskati tiuii -amopomoči v stanovski in zadružni organizaciji, ki ti bo-fcta širili tvoje duševno obzorje, MUZEJSKI UVNATIU LJUBLJANA JUG0SLAV1J (C. (L m ta PMtaO ** L Uto L T5L—» v iimiB kot * OgU»nln> ml I 1.50, ojUae (Uoaraab uvodov L iLX— i? - ■' družabni ugled In vel je,w> ga stanu. V tvoj dom se borta naselila ponos in samozavest. Tvoje sanje se bodo izpolnile le z umnim delom za tvoj dam s skupnim, vzajemnim delom, ■da načelu solidarnosti; vsak. za vse, vsi za vsacega! Skupno si boš na domaČi grudi izposlovaia ugodnosti, ki jih posamezniki zaman iščejo v tujini, zavest vzajemnosti bo prva ubijala duba sebičnosti in vzgajala rod za boljši socialni red. Mladina, le v domu so tvoji vzori. Janko Furlas (Gosp. v.). tlovo imim isiMrn neta se prične danes ] RIM, 13. (Izv.) Jutri zjutraj se bo vršila prva seja ministrskega sveta v junijskem zasedanju. Radi obilnega gradiva bo, kakor se predvideva, zavzelo zasedanje najmanj tri seje. Predstojećemu zasedanju ministrskega sveta pripisujejo tukajšnji politični krogi precejšnjo važnost, kajti poleg zunanje in notranje politike bo ministrski svet razmotrival in sklepal-tudi o poteku gospodarske bitke. Predsednik vlade bo podal na podlagi poročil prefek-tov obširno poročilo o gospodarskem položaju v posameznih pokrajinah. Poleg številnih zakonskih osnutkov, o katerih smo že deloma poročali, bo naučni minister predložil ministrskemu svetu tudi nov splošni pravilnik o ljudskošolsem pouku. _______ Proslava 75-letnloe slikarja HanciKija RIM, 13. (Izv.) Davi so otvorili v prostorih slikarskega krožka «Fiamma» razstavo JV proslavo 75. letnice življenja in 60. letnice umetniškega delova-nja največjega sodobnega itali-jan. slikarja Antona Mancini-ja. Razstavo je otvpril s kratkim nagovorom naučni minister Fedele. Novi odloki RIM, 13. (Izv.) Današnja «Gaz-zetta Ufficiale» prinaša ministrski odlok z dne 9. junija 1927., ki določa, da bo znašal pri zaračunavanju vojne škode onih stavb, ki bodo obnovljene po 28. junija 1927. koeficient, s katerim se množi ugotovljeno predvojno vrednost poškodova-inh stavb, 330. Abruški vojvoda odpotoval v Somalijo RIM, 13. (Izv.) Davi je odpotoval iz Rima v Neapelj vojvoda abruški, ki se je pred dnevi povrnil iz Abesinije, kamor ga je poslal kralj v posebni misiji. Tekom včerajšnjega dne je poročal vojvoda abruški on. Fe-derzoniju in on. Grandiju o u-spehih svojega potovanja. Še tekom današnjega dne se je vkrcal vojvoda abruški na parni k «Francesco Crispi», na katerem se povrne na svoja posestva v Somaliji. _ Guverner Caspazini v Rimu RIM, 13. (Izv.) Danes zjutraj se je povrnil v Rim gubernator Eritreje Gasparini, ki je imel daljši razgovor z ministrom za kolonije on. Federzonijem. Tekom razgovora sta razpravljala ministra in gubernator o programu sprejema jemenske misije, ki prispe v Italijo v najbližjih dneh._ Poletno orožno vajo RIM, 13. (Izv.) Generalni štab se bavi s proučevanjem načrtov za predstoječe poletne orožne vaje, ki se bodo vršile v poletni dobi do 31. avgusta. Tega dne bodo morale vse vaje prenehati. Načrti o orožnih vajah predvidevajo, da bodo vse divizije odpravile svoje moštvo na orožne vaje v gorate kraje, da se izobrazi za eventuelne akcije v goratem ozemlju. V letošnjem poletju ne bo nikakih velikih orožnih vaj, kot so bile do sedaj v običaju, ampak bodo kot rečeno posamezne divizije priredile daljše orožne vaje na gorskih tleh-_ Rim — milijonsko maslo RIM, 13. (Izv.) Iz podatkov rimskega anagrafičnega urada izhaja, da šteje prebivalstvo prestolice približno en milijon duš. Najbrž pa je Rim že prerasel to število. M. luitlja 1927. Storilka M wt Letnik Lil Ufodaiitvo ta upravni! tvo« Tnt (3), ulic« S. Franonoo dVUstsi 20. Te* lefoa 11-57 DofMii naj m pošiljajo izključno urtdoikni, oglasi, rtkk* nacije m denar pa uprumištvu. Rokopisi ee ne vračajo. Nefrankiraoa pisma se ne sprejemajo- — Last, založba in tisk Tiskarne «Edinost*. Poduredmltvo ▼ Gor ici : ulica Giasa4 Carducci it. 7, L n. — TelsL »L 331 Glavni in odgororai urednik: prof. Filip Peric. Usbonl LISBONA, 13. Ko se je polkovnik De Pinedo izkrcal v Lis-boni, so ga sprejeli predsednfls republike, zunanji minister, italijanski konzul in ogromna množica, ki je navdušeno pozdravljala italijanskega letalca- De Pinedu so šla nasproti portugalska vojaška letala, ki so spremljala «Santo Marijo« v mesto. Italijanskim letalcem so pripravljali grandioeen sprejem; velik del programa pa je moral odpa&ti, ker žaluje portugalska aeronavtika radi smrti pilota Esponce. Kljub temu pa so Portugalci priredili De Pinedu in njegovim tovarišem krasen sprejem. Navdušenje množice je prikipek) do vrhunca, ko je letalo pristalo in ae je De Pinedo pokazal v njem. Ljudje sto takoj obkolili letalca ter jih ponesli v sprevodu. Spremljan od italijanskega poslanika v Lisboni, se je Do Pinedo podal kmalu po svojem prihodu k predsedniku republike. Zvečer je poslanik priredil intimno večerjo v čast posadki «Santa Marije 11». LISBONA, 13. Predsednik re publike je odlikoval polkovnika De Pineda z znakom velikega častnika vojaškega in civilnega reda sv. Benedikta iz Avisa. Prihod v Barcelono Poveljnik De Pinedo je davi ob 6.30 odpotoval proti Barceloni. Neka vest iz Gibraltarja pravi, da je ob 19.7 plula nad mestom « San ta Marla». BARCELONA, 13. (Izv.) Danes ob 17.05 je polkovnik De Pinedo srečno pristal v tukajšnjem pristanišču. _ Davki ftn brezposelnost RIM, 13. (Izv.) Generalno ravnateljstvo finančnega ministrstva proučuje osnutek odredbe, po ksOeri po posamecnim dayv kopl&čevalcem. tekom njihov® brezposelnosti odpuščeno plačevanje dopolnilnega in najemninskega davka. Posamezni u-radi bodo morali voditi statistiko brezposelnih, ki bodo imeli pravico, do odpusta teh dveh davkov za časa njihove brezposelnosti. Albacd si Hvaležni Italiji m pomot RIM, 13. (Izv.) Rimskemu listu «n Giornale d'It ali as poroča njegov posebni poročevalec iz Skadra, da vlada radi poostritve jugoslovensko-albanšfcih odnošajev v severni Albaniji znatno razburjenje. Tamkajšnje prebivalstvo se namreč boji ada rborožsnlh obmejnih tolp, ki so popolnoma pripravljene in pričakujejo samo tozadevno povelje. Skadrsko izobra-ženstvo, ki je izšlo po večini i® jezuitskih Šol ter obvladuje izvrstno italijanščino, Je zelo hvaležno za moralno pomoč, ki jo nudi Italija Albaniji v njenem diplomatičnem sporu z Jugoslavijo. Ni pričakovalo tolike solidarnosti. «Sedaj je vsem znano», je dejal neki zelo inteligenten pater poročevalcu, «vloga, ki jo je igrala Italija v sporu. Ako bi ne bilo italijansko-albanske pogodbe, bi imela v podobnem slučaju Jugoslavija sedaj že svojega vojaškega gubernator j a v Tirani.» Poročevalcu se zdi čudno, da se po desetih dneh, odkar so bili prekinjeni diplomati čni odnošaji nahajajo še vedno v Albaniji konzularna zastopstva Jugoslavije. Isti poročevalec poroča iz Tirane svejomu listu, da je v nasprotju s poročili inozemskih listov albanski poslanik v Beogradu prosil in tudi dobil svoje potne listine ter da zapusti Se tekom današnjega dne jugoslo-vensko pre stolico. Po poročilu istega lista je bil italijanski odpravnik poslov v .Albaniji komendator Hugo Šola imenovan ministrom. Zlasti v albanskih vladnih krogih je bilo imenovanje sprejeto z velikim zadoščenjem, ker posveča komendator Sola svojo največjo pažnott konsolidaciji italijan-sko-albanskih odnošajev. Spremlja ga Foul Boncour. Z istim vlakom so odpotovali ]v Ženevo tudi poljski zunanji minister Zaleski, Loctlroen, švedski zunanji minister, in japonska delegacija. Razsorornr&osratlii Kraljica Marija se fo povrnila v Topolo BEOGRAD, 13. (Izv) Tudi današnji dan ni prinesel novih momentov v jugoslovenski notranji politiki. Glavna pozornost vseh političnih krogov je bila posvečena razgovorom, ki jih je vodil Vu-kučević z voditeljem centruma radikala ke stranke Božo Maksi-movićem. Maksimović je bil tekom današnjega dne dvakrat pri ministrskem predsedniku m obakrat so razgovori ostali brez rezultata. Dr. Korošec je imel včeraj ponoven sestanek z ministrskim predsedinkom Vukičevićem in zunanjim ministrom dr. Marin-kovičem. V političnih kresih se ta sestanek živahno komentira m nekateri politiki naglaša-jo, da se dr. Korošec trudi, da tri vstopila njegova stranka v volilno vlado. V Topoli se je mudil včeraj dr. Žerjav, ki ga je kralj sprejel v daljši avdijenci. Po avdi-jenci je kralj pri držal dr. Žerjava na obedu. Po kosilu se je odpeljal kralj v spremstvu dr. Žerjava fto Mladenovca, kjer sta pričakovala kraljico, ki je prispela z Bleda. Kralj in kraljica sta se odpeljala v Topolo. Dr. Žerjav pa se je z vlakom povrnil v Beograd. Aibaiisio vpm a Jugoslovanska vlada poslala spomenioo v Ženevo BEOGRAD, 13. Jugoslovenska vlada je izročila glavnemu tajniku Družbe narodov spomenico, ki je nekak odgovor na albansko noto, poslano v Ženevo ■Tpo -prekinitvi odnošajev med Jugoslavijo in Albanijo. V spomenici razlaga jugoslovenska vlada podrobno vzroke spora z Albanijo ter prosi glavnega tajnika ženevske organizacije, naj bi sporočil vsebino note tudi članom Sveta Družbe narodov če Svet smatra za umestno-lahkot prouči zamotano albansko vprašanje in tudi incident radi Gjuraškovića, ki je s tem vprašanjem v zvezi. BEOGRAD, 13. (Izv.) V jugo-slovensko-albanskem sporu ni beležiti nikakih izprememb. Jutrišnji dan se smatra kot odločilen. Jugoslovenska vlada ie dopustila nok do jutri zvečer. Do tedaj se je namerila počakati na rezultate intervencije velesil v Tirani in na osvoboditev aretiranega Gjuraškovića. Ako tega ne bo do jutrišnjega večera, bo vlada še tekom večera dala albanskemu poslaniku Zena begu in njegovemu osobju potne liste in ga zaprosila, naj takoj zapusti jugoslovensko prestolico. BEOGRAD, 13. (Izv.) Kakor doznavamo, so velesile tekom včerajšnjega dne ponovno in zadnjič odločno intervenirale pri albanski vladi ter zahtevale, naj se Gjurašković izpusti. Danes je bil pri zunanjem ministru dr. Marinkoviću italijanski poslanik Bodre ro. Povodom razširjanja vesti, da bo Italija zastopala albanske interese v jfcugoslaviji, akoi Zena beg zapusti Beograd, je italijanski poslanik Bodrero izjavil novinarjem, da to ni resnica. Danes se je pričelo zasedanje Družbe narodov v Ženevi, toda tokrat jugoslovensko-albanski spor ne bo prišel v pretres. PARIZ, 13. Zunanji minister je v soboto zvečer odpotoval v Ženevo, kjer se bo udeležil car sedanja Sveta Družbe narodov. in Levi hočeta spremljali Byrda na povratku t Ameriko BERLIN, 13. (Izv.) Chamber-lin in Levi sta brzojavila letalcu Byrdu, da sta pripravljena spremljati ga na njegovem povratku iz Evrope v Ameriko. Kakor znano se pripravlja letalec Byrd na polet New York-Evropa in obratno. Noioglaija v romunski liberalni BUKAREST, 13. Na seji izvršilnega odbora {je gen. Avere-scu predlagal, naj se liberalna stranka vzdrži prihodnjih volitev v parlament. Proti temu predlogu pa so odločno nastop pili drugi voditelji liberalcev. Bodlo lo Aosmo roška nota poljski vladi in vtis v Londona LONDON, 13. (Izv.) Obtožbe sovjetske vlade o pretvezni soudeležbi članov angleškega poslaništva v Moskvi pri špionaži, je bivši angieški poslanik v Moskvi Hodgson odločno de men tiral. Vest o novih terorističnih dejanjih sovjetske vlade je vzbudila med angleškim prebivalstvom silen odpor. Drugo noto, ki jo je poslala sovjetska Rusija poljski vladi, so sprejeli londonski politični krogi z veliko rezerviranostjo, dasi izključujejo ti krogi možnost krvavega konflikta in čeprav istotako ne verujejo v možnost enotnega evropskega bloka proti Rusiji. Vsekakor vzbuja sedanji položaj precejšnje vznemirjenje, ker se ne ve, kaj bi zamogla prinesti bodočnost. _ Pogreb Vojkova v Moskvi MOSKVA, 13. Krsta s truplom sovjetskega poslanika Vojkova, umoj-jenega v Varšavi, je prispela v soboto zvečer v Moskvo. Na postaji je bila zbrana ogromna množica. Stvoril se je sprevod, ki je krenil na Rdeči trg. Tu so krsto pod ožili na katafalk. pred Leninovim mavzolejem. Govorili so zastopniki vlade, komunistične stranke in delavskih strokovnih organizacij. Po končanih svečanostih so Rikov, Litvinov in druge osebnosti nesli krsto na ramah v bližino Kremlinovega obzidja, kjer bo Vojkov pokopan. Pogoji ruske olade za poravnavo incidenta s Poljsko MOSKVA, 13. Sovjetska vlada je izročila poljskemu poslaniku v Moskvi, Pateku, svoj odgovor na noto varšavske vlade. V tem odgovoru jemlje sovjetska vlada z zadoščenjem na znanje, da Poljska obsoja umor v Varšavi. Z zadoščenjem jemlje na znanje tudi poljski predlog za odškodnino družini pok. Vojkova, smatra pa, da se ta predlog ne more praktično izvesti, ker mora ruska vlada sama skrbeti za družino svojega poslanika, ki je bil umorjen, izvršujoč svojo funkcijo. Varšavskega umora ni mogoče smatrati, tako naglasa sovjetska vlada, kot čin blaznega človeka, marveč je ta umor v zvezi z angleško protisovjetsko propagando. Ta dogodek ogroža odnoša-je med ZSSR in Poljsko in povzročili so ga elementi, ki bi raidi zanetili vojno. Ker je, da so se od nos aj i med obema državama po zaslugi Vojkova mnogo zboljšali; Rusija hoče še nadalje ostati s Poljsko v dobrih stikih. Mirno sožitje pa ogrožajo razne «bele» teroristične organizacije ruskih emigrantov, naspram katerim so poljska obla-stva preveč prizanesljiva. Sovjetska vlada ima v rokah dokaze, da so poljske oblasti celo podpirale te organizacije pri njihovem protisovjetskem delovanju. Listine, ki jih ima sovjetska vlada, dokazujejo tudi, da si je atentator Koverda pridobil poljsko državljanstvo kmalu po svojem odhodu iz Rusije. Podelitev državljanstva takim protisovjetskim elementom, kakršen je atentator, samo povečuje odgovornost poljske ylade. Posebno zanimiv je slučaj znanega protirevolucionar-ca Bulaka Bulakoviča, kateremu je bilo podeljeno poljsko državljanstvo in je večkrat u-radno občeval z najvišjimi zastopniki poljske vlade, čeprav bi ga bila morala poljska vlada izgnati že 1. 1921. iz Poljske, kakor se je bila obvezala v dogovoru, sklenjenem 30. septembra 1921. Poljska vlada je tem bolj odgovorna za varšavski zločin, ker ni do sedaj še nič storila za po-tlačenje zločinskega delovanja omenjenih terorističnih organizacij, čeprav jo je sovjetska vlada v svoji spomenici dne 3. novembra 1924. izrecno opozorila, da je to delovanje usmerjeno tudi proti ruskemu poslaniku v Varšavi. Umor Vojkova je povzročil v ZSSR veliko razburjenje. Rusija upa, da bo poljska vlada dokazala, da resnično želi živeti v dobrih odnošajih z ZSSR in da se ne bo branila sprejeti naj-elementarnejše zahteve sovjetske vlade. Sovjetska vlada zahteva: 1) da poljska vlada pod vzame vse mere, ki so potrebne za podrobno preiskavo, da se ugotovijo sokrivci, ki se morajo takoj in strogo kaznovati; 2) da poljska vlada, v skladu s tozadevnimi razgovori med začasnim sovjetskim odpravnikom poslov v Varšavi in zastopnikom poljskega zunanjega ministrstva, dovoli, da se sovjetski zastopnik udeleži sodnijske preiskave v tem prc.cesu; 3) da poljska vlada nemudoma izda stroge ukrepe proti organizacijam teroristov, tolovajev in oseb, katerih delovanje je naperjeno proti ZSSR in njenim zastopnikom, ter da izžene iz Poljske vse one osebe, ki vršijo tako delovanje. _ licu prcilšaujeiŠRl atentat v bližini Moskve MOSKVA, 13. V Bici pri Moskvi so protisovjetski elementi izvršili nov atentat. Umorili so Vladimira1 Turova, člana komunistične akademije. O atentatorjih ni nobenega sledu. Vest o novem atentatu je napravila v Moskvi velik vtis. II. slovanski kongres inženirjev v Zanreba ZAGREB, 13. (Izv.) Včeraj dopoldne se je otvoril v veliki dvorani Hrvatskega glasbenega zavoda dr^ugi slovanski kongres inženirjev. Obenem z njim pa se je pričel osmi letni občni zbor Udruženja jugoslovcnskih inženirjev in arhitektov. Razen delegatov po prisostvovali svečani otvoritvi kongresa mestni župan Heinzl, zastopnik ministrstva za javna dela Novako-vić, zastopnik zagrebške univerze, predstavniki konzularnega zbora ter cela >vrrsta zastopnikov kulturnih, gospodarskih. in stanovskih korporacij. Kongres je otvoril predsednik Udruženja jugoslovenskih inženirjev in arhitektov Ciril Savić, ki je v svojem govoru nagla šal potrebo vzajemnega dela ne 3amo v materialnih zadevah, temveč tudi v duševnih pokre-tih med slovanskimi narodi. Zatem je sporočil pozdrave ministrskega predsednika Vel je Vu-kučevića vsem udeležencem kongresa in vsem inženirjem. V imenu mesta Zagreba je pozdravil kongres župan Heinzl. Generalni tajnik federacije inženirjev je sporočil pozdrave federacije in govoril o solidarnosti. Za njim so govorili poljski, ruski, bolgarski in čehoslo-vaški del igati. Predvsem jc tr*na omeniti govor bolgarskega delegata in-Ženirja Rudo^a, ki je kongresu Sporočil v imenu bolgarskih in-itnii jev bratska pozdrave ter naglašal, da je želja njih vseh, da se združijo in vodijo slovanske narode nasproti bratstvu vseslovanske politike, da bi ves svet živel v miru in blagostanju. Dejal je, da Slovani ljubijo svobodo, ker zanjo umira^ jo. Zato pa je treba, da s skupnimi silami delujejo za sreSo vsega slovanstva. Zvečer se je vršil v mestni kleti prijateljski sestanek. S kongresa so bile poslane pozdravne brzojavke kralju Aleksandru, bolgarskemu kralju Borisu, predsedniku čehoslova-ške republike Masaryku in predsedniku poljske republike Mosziczkemu. Danes dopoldne sta oba kongresa nadaljevala in zaključila svoje delo. Popoldne pa so si udeleženci ogledali najvažnejša zagrebška podjetja in ustanove gospodarskega in kulturnega značaja. Patrijarh SehoslovaSka narodno cerkve umrl PRAGA, 13. (Izv.) Včeraj je urnrl v starosti 47. let patrijarh čehoslovaške narodne cerkve Kari Farsky. Kakor znano je bila po vojni ustanovljena če-hoslovaška narodna cerkev, ki se je hotela v svojih obredih obrniti k husitskim tiadicijam Na čelo no\e cerkve je stopil patriarh Farsky, ki je bil do tedaj katoliški duhovnik. Atentat proti Soli na Poljskem VARŠAVA, 13. V bližini Vil-ne so neznanci izvršili atentat proti vaški šoli. Poslopje se je deloma zrušilo. Oblasti domnevajo, da se gre za teroristično akcijo kakega fanatičnega Li« tvanca. . n. •EDINOST* V Trstu, dne 14. junija 1927. KJru0uay za Sa^ca in Vanzettija - MONTE VIDEO, 13. (Izv.) Na predlog naučnega ministra je ukinil državni svet odposlali vladi Združenih držav noto, v kate i i bo prosil za spremembo smrtne kazni, na katero sta bila obsojena anarhista Sacco in Vanzetti. Nota se sprejema kot enodušna manifestacija Uru-guaya proti smrtni kazni. Bavarski minister smrtno ponesrečil BERLIN, 13. Bavarski finančni minister Krausneck je včeraj v Monakovem postal žrtev lastne neprevidnosti. Skočil je s tramvaja v teku, a je pri tem padel in prišel pod kolesa Priskočili so mu na pomoč, pa je kmalu izdihnil. Enoten blok proti komunistični stranki na Francoskem PARIZ, 13. (Izv.) Včeraj so se vršile v volilnem okraju Aube ožje volitve, za katere je vladalo po vsej Franciji ogromno zanimanje, ker sta si bila nasprotnika kandidat umerjenih strank in kandidat komunistične stranke. Pri včerajšnjih ožjih volitvah je prodrl kandidat demokratskega udruženja Rouhenry z 28.140 glasovi, medtem ko je dobil komunistični kandidat Plard 25.030 glasov. Iz teh volitev sledi, da je bil včeraj ustvarjen enoten blok proti komunistični stranki. Obleganje v Parizu PARIZ, 13. Poročali smo že, kako se je Leon Daudet, ravnatelj lista «Action Fra^aise«, zabarikadiral v uredniških prostorih, ker ga je iskala policija. Ker so monarhistični elementi uprizorili več demonstracij in proti zastopnikom v nasprotju s tem opažamo, da po naših hišah ni mladinskih knjig1. Te niso pra/v nič razširjene v primeri z ostalimi knjigami In vendar so te prav tako in Se bolj važne od vseh drugih. Če rabi odrasel človek zdravega čtiva, ga rabi prav tako in Se bolj razvijajoči se otrok. Da, še bolj, pravim, in to iz dveh razlogov: ker ima odrasel že gotovo izobrazbo, zna vsaj čitati, medtem ko se mora otrok komaj uvajati v knigo in pa ker je otrok v taki1 dobi, ko ima dobra misel in vzgled nanj največji vpliv. Če hočemo vzgojiti samouka in čitatelja, ga moramo že zgodaj prikleniti na knjigo. To pa je možno le s slovstvom, ki je izbrano prav za začetnike na tem polju. Mladinska knjiga hrani sama izbrana dela naših največjih, res pravo umetnino, jasno in čisto, ki jo enako občuti otroško srce kot najbolj rafiniran in vzgojen literarni estet. Takega Čtiva rabi otrok brezpogojno. To je zahteva njegovega duše v. razvoja, kateremu skušamo danes mi le deloma in zelo nepopolno zadostiti. Zlasti otrok revnejših slojev trpi veliko pomanjkanje čtiva- Spričo obstoječe gospodarske krize in stalne bede nimajo stariši mnogokrat toliko, da bi mogli otroka zadostno nasititi in obleči. Tako ostra in kruta je njih borba za vsakdanji kruh, da ne utegnejo mnogo misliti na otroka, za katerega skušajo najprej zgolj le telesno skrbeti: oblačijo g redijo, varujejo, zdravijo itcL, v njegove duševne zahteve, v vzgojo pa nimajo jasnega vpogleda. Zato se za otroke tudi veliko premalo zanimajo, niso mu več kot le telesni starši, redniki, za njegovo razvijajočo se đušrtzioet v kvar, bi služil lahko v prid mia/Km- in njenemu raevoju. Sploh pa za naše najnujnejše duševne in kulturne potrebe mora bili denar, kakor je za telesne potrebe, pa na j si ga odtrgamo prav od ust. Da pa ne bo nesporazumi jenja, povdarjam tu, da ne gre za kakšno pretirano duševno vzgojo. Niti najmanj ne! Iz otroka nočemo napraviti bledoličnega «knjigožrca» — da se tako izrazim —, ampak dati mu hočemo le naj«primcniejšo duševno hrano, odgovarjajočo njegovemu razvoju, odpraviti zanemarjenost s strani starišev, ki je zlasti med nižje stoječimi sloji o-gromna in dalekosežna v svojih posledicah. Borimo se na ta način najuspešneje proti posuro-velosti mladine in dosežemo tudi, da se otrok ne bo razvijal duševno ob kričavosti dnevnega skih del, ki so važna za nas zar to, ker so izšla tostran meje, bodisi da se dobe po tukajšnjih knjigarnah. Najbližji otroški duši je pač Oton Zupančič, ki se nam kaže v svojem «Ckibeaui» kot tudi v zbirki «Sto ugank» nedosegljiv v tem ociru. — France Bevk je obdaroval našo deco s tremi lepimi knjigami, katerih zadnji dve sta izšli tostran: «Pastirčki pri kresu in plesu*, «Malčki in palčkfr, zbirko otroških pesmic in zbirko prizorov in pesmic «Bedak Pavlek«. — Karel Širok je 1. 1920 izdal v samozaložbi svoje otroške pesmi «Jutro», naslednje leto je izšla v zalogi KTĐ v Gorici druga njegova zbirka «Slepi slavčki» in tema je sledila 1. 1926. onstran še tretja «Polževa hišica*-. — tMeško je znan našim malim po svojih povestih v zbirkah «Ml adi m sr- časopisja in z zrelimi, nerazum- cemi>> «Volk spokornik* itd., le- ljivimi knjigami. Tak razvoj m- tos pa je izdala Katoliška knji- kakor ni normalen in pravilen gaj^a. v Gorici njegovo novejše in vendar je prav v pravilnosti mladinsko delo «Mladini» tega razvoja zapopadena glavna vzgojna zahteva. Najlepše pravljice zna prcpo- Po vseh poteh pridemo zopet vedovati vendar le Fran Mil čin- in zopet do mladinske knjige, ki skl Kdo ni čital njegovih «Prav- naj bi jo skušalo naše ljudstvo ljic», »Tolovaja Mataja», «Zgodb čim bolj razširiti med svojimi I kraljeviča Marka« ? Pravtako se malčki. Na dru^i strani pa bi kraljeviča je priljubil naši mladini Josip Ribičič s «Kokoš jim rodom* in drugimi knjigami. Dr. Ivo Šorli je obogatil našo književnost z dvema lepima mladinskima knjigama «Bob in Tedl Dva ne-ugiia&ca* in «V deželi čurimur-cev», Alojzij Gradnik pa z dvema prevodoma Čika Jove: «Ka-ramandarije* in «Pisanimi o-blaki*. Ivo Grudna «Miška o-sedlana* se je na mah prikupila naši dect Izmed starejših knjig poznajo naši mali Utvine «Kraguljčke* in «Pravljice*. Danes dobite na našem književnem trgu tudi Fran Zgurjevo zbirko otroških pesmi «Pomla-dančki», ki je izšla 1. 1923. v založbi Narodne knjigarne v Gorici. Po naših otroških odrih se uprizarjajo največ igTice iz J. Ribičič-Voukove zbirke «Sest mladinskih iger», ki je izšla v založbi «Prosvete» v Trstu. Neprecenljive vrednosti z oeirom na svojo didaktično važnost sta čitanki «Prvi koraki* in «Ko-lački». Ob sklepu naj omenim še, da je začela izdajati Katoliška; tiskarna v Gorici z novim letom «verski listič za mladino* — «Jaselce», ki je literarno brez vsakega pomena, a vendar pre-koristen z ozirom na zanemarjenost in položaj naše dece. napadali . . . . javne varnosti, je policija skle- bore mak) smisla. Niti od daleč nila energično postopati. Poli- jim ne pride na m da bi kupo-cija je poslala Daudetu nekak | Vali otrokom knfSge, kaj še ter « ultimatum* in ga pozvala, naj se preda. Daudet pa je še bolj utrdil svojo postojanko in oja-čil posadko. V uredniških prostorih je zbral baje kakih 1000 svojih pristašev. Policija je hotela pokazati, da se ne šali. Ob šestih zjutraj so prišli pred poslopje lista «Ac-tkm Fran se preko knji- Brez velikih ugovorov mi bo ge uvajajo v naše kulturne in moral priznati vsakdo, da mi- duhovne zaklade, trdimo lahko slimo, ko govorimo po naši jav- brez najmanjšega pretiravanja, nosti o napredku, izobrazbi in | da je prav mladinska knjiga res je prav ono, ki zajdeva našo mladino. V neposredni zvezi s skrbjo za mladino je tudi vprašanje mladinske knjige. Ta bi se morala širiti bolj od vsake druge knjige, ker je najmanj razširjena in ker ima za človeka, izreč-čno za človeka naše bodočnosti največjo vrednost. Vseh knjig rabi naše ljudstvo, a najboij mladinskih. Vsaka hiša bi morala razpolagati s skromno mladinsko knjižnico, ki bi obsegala, četudi le deset izbranih del marših mladinskih pisateljev. Ob bilo želeti, da bi tudi pisatelji in založniki upoštevali to živo potrebo mladinskega čtiva in bi nudili našim otrokom ta najprimernejši dar. II. Sedaj pa še nekaj splošnega o našem mladinskem slovstvu. Nihče bi namreč ne mogel trditi, da mi Slovenci nimamo lastnega mladinskega slovstva. Imamo ga, in lahko rečemo, da še celo bogato. Seveda smo večji del bogati le na neke veste mladinskem leto 1933. Razdelitveni načrti posameznih nemških zavarovalnih družb bodo znani javnosti še tekom tega leta; na podlagi teh bo mogoče določiti v kako visoki "odstotni meri bodo izplačani zavarovalni zneski. __ Imovinski preiet v Trstu V maju mesecu je imelo tržaško pristanišče trgovinski promet, kot ga izražajo naslednja števila kvin-talov: Prihodi: 1927 1926 Po železnici: 1.055.551 1,019.637 Po morju: 1,563.881 1,750.426 zavarovancev je že prišla v ono dobo ko bi radi počivali in radi če-vit in manj razumen od nas je. flar so p^g skleaili zavarovanje; Zdi se, da so gledali vzgojitelji mnogi »o umrli in sedaj čakajo in pisatelji s tega stališča tudi njihovi Se nepreskrbljeni otroci na na mladinsko slovstvo, sicer bi izplačilo zavarovalnega zneska, ki ne mogli razlagati poman j kiji- je v mnogih slučajih še edino, kar voati kritike na toa polju in | jim je preostalo od premoženja. dejstva, da imamo kopo mladinskih spisov in pesmi brez doživetja in brez vsake umetniške vrednosti V mladinkam slovstvu do aadnjih časov sem sploh niso iskali umetnosti, ker jim je bilo to slovstvo le ena izmed oblik pedagogike, ali boije, eno izmed sredstev, ki se ga je ta veda pri vzgoji posluževala. V zadnjih letih sem pa se je tevr&il velik preobrat v mladinski književnosti. Spomavati so začeli neplodnost in celo škodljivost onega krpanja, moraliziranja m slovstva, pisanega na- Žal, da ni še ničesar novega v tej zadevi. Položaj je sedaj še vedno sledeči: Življenjska zavarovanja v avstrijskih kronah, sklenjena po osebah, ki ao imela dne 31. decembra 191®. svoje redno prebivališče v novih pokrajinah Italije, pri avstrijskih zavarovalnih družbah na ozemlju bivše Avstrije, urejuje mednarodni dogovor z dne 6. aprila 1922. Po tem mednarodnem dogovoru imajo najeti svoja zavarovanja v lirah in sicer 60%, toda s pridržkom izplačila le v toliko, v kolikor to dopušča tehnična reser-va zavarovalnega zavoda. Ta omejitev pa pomeni v premnogih slu- Skupaj: Odhodi: Po železnici: Po morju: Skupaj Ves promet: Po železnici Po morju 2,619.432 2.770.063 1,074.648 C57.239 882.590 743.271 1,731.887 1,625.862 2,130.199 2,221.120 1,902.228 2,493.697 lašč za mladino, porodila se je j^jii^ da se bodo morali zavaro- ^---* A * "F — —. tiftivnldrn I A. I ___ _ • ____ J _ __ _ 1 X. M «M A -V* I X > > Z fH A_ kritika, ki je razbistrila pojme iztrebila predsodke in privedla do spoznanja, da mora biti to, kar je namenjeno mladini, se samo doživeto in čista umetnost, flmpa)r jedro vsega našega slovstva. Zupančič začenja s «Cici-banom» to dobo in za njim smo vanci zadovoljiti z manjšimi zne-ski. Mednarodni dogovor z dne 6. aprila, sklenjen med Italijo in Avstrijo, je bil sicer že ratificiran od obeh strani. 2al da manjkajo še do dandanes izvršilne odredbe, ki morajo določiti predvsem, kateri italijanski zavarovalni zavod ima iz- inlcah. dobili lepo število mladinskfli vr$iti prenos na zavarovalne upra-spisov in pesniških zbirk. Izmed vičence v novih pokrajinah Italije, predstavnikov tega novejšega zavisi tisto od vlade, kedaj da bo slovstva naj poleg že omenjena- uredila to zadevo. Zavarovanci saga Otona Zupančiča imenujem mi ne more jo.ničesar luur Laverja Me^ F^a MU^ ^^^fe f^J^^^k^r^ prCTOČašno opozorili o nadaljnem Ločmškarja, Karta Snoka, Ar. {JJ^ uravnavi te zadeve. Iva Šor lija, France Bevka, Utvo,' 1,01 - Marijo Kmetovo in I. Grudna. Niso vsi, a ker nočem podajati nikakega celotnega pregleda 1 zavarovanja, sklenjena pri za-mladinskega slovstva, se ome-1 gtopetvih nemških zavarovalnic na j u jem samo na te, ki so mani bivšem avstrijskem ozemlju, se naši deci po svojih publikacijah ravno tako obravnavajo kot pa za-in iz krasne mladinske revije | varovanje pri avstrijskih zavarovalnicah. Za zavarovanja sklenjena, pa naravnost pri nemških (rajhovskih) zavarovalnicah pred vojno, med vojno ter celo 14. februarja 1924, pride v poštev nemška valorizacij-ska zakonodaja. Poseben od vlade imenovan poverjenik zastopa interese zavarovancev ter pripravlja poseben razdelitveni načrt vseh 4ehztičaih reserv zavoda. Prijave ni treba nikake napraviti tudi ino- «Novega roda», ki je moral, v veliko škodo in izgubo naše dece, prenehati z razpustitvijo «Zveze slovanskih učiteljskih društev v Italiji*. Zdi se mi potrebno, da dodam ob knocu onim mladim staari-šem, ki jim je skrt> za vzgojo svojih otrok in se sato rtmimajo za mladinsko knjigo, vsaj površen seznam važnejših mladin- Skupaj 4.351.319 4,395.925 V vseh prvih petih mesecih letošnjega leta znaša promet 20.578.319 kvintalov, t. j. za 757.203 kvintale manj nego v isti dobi lanskega leta. Iz uradnega lista z dne 11. jnnija Upoštevanje službenik let pri poučevanju italijanščine v drngorod-nlh šolah. Izšla je kr. odlok-postava, ki dovoljuje upoštevanje začasnega službovanja pri poučevanju italijanščine v drugorodnih šolah po aneksiji. Spočetka so namreč po-manjkovale učne moči za poučevanje italijanščine v naiih krajih. Sprejeto je bilo zato polno začasnih in tudi nekvalificiranih učnih mož. Pozneje so bili ti definitivno potrjeni. Sedaj jim je priznano to začasno službovanje. Zemljiška doklada. Kr. odlok-postava z dne 19. maja določa, da ima finančno ministrstvo pravico naložiti gotovo doklado na zemljiški davtk za izvržbo neodločljivih že odobienih javnih Hel. Ljudsko šolske kijige. Preje smo bili na\ ajeni, da so enkrat odobrene šoiske knjige veljale za desetletja Praksa pod italijansko šolsko upravo nas je pa navadila na čisto drugačen položaj. Vsak učitelj izbira svobodno knjige, ki se zdijo njemu prikladne. Šele zadnje čase so izSIe postave, ki to svobodno voljo učitelja omejujejo, ker je bila pač predraga za stari-še. Kr. odlok z dne 22. maja 1927. št. 850 določa posebno komisijo za izbero ljudsko-šolskih knjig. Kadar knjige predložene v odobritev prekašajo število 300 se komisija poveča za par članov. Ljudsko-šolske knjige za 4. in 5. raared, izbrane za leto 1927, veljajo samo za Šolsko leto 1927-28. Ob priliki obhajan j a srebrne poroke starišev članice Cvetke in člana Rudolfa Mevlje — toplo Čestitamo in kličemo: na mnoga leta! M. D. Prosveta — Trst Iz tržaškega življenja fcalostsn konec starke. - V mrritt-nem dslirifa skočila skozi okno In Včeraj zjutraj se je dogodil v mestni bolnišnici tragičen dogodek. V posebnem oddelku, kjer se zdravijo premožni bolniki, je letala 2e več dni 70-leina Dominika Judermann; bila je težko bolna in je imela hudo vročico, radi česar so jo morale bolničarke skrbn«? nadzorovati. Včeraj v prvih jutrar* njih urah, ko se je bolničarka^ nameščena v dotičnom oddelku, ug hip oddaljila po nekem opravku, je Judermannova v hudem vročičnem deliriju nenadoma vstala tf postelje, se splazila na okno ter skočila z višine drugega nadstropja na dvorišče, kjer >je obležala nezavestna v luži krvi. Ko je bolničarka, ki se je kmalu nato vrnila, našla posteljo Judermannova prazno in okno odprto, je na mah uganila, kaj se je zgodilo. Na njeno vpitje so prihiteli nekateri u^ službe«ncit ki so prenesli nezavestno starko v kirurgični oddelek, toda tamošnji zdravnik je na prvi pogled spocnal, da je vsaka pomoč zaman; r eri ca je imela zdrobljeno lobarkjo in se je že borila s amrtjo^ izdihnila je kmalu potem. O žalostnem dogodku je bila obveščena policija, ki je uvedla to« zadevno preiskavo. Poboj v staromestni krčmi. - Krč« mar nevarno ranil gosta. V nedeljo zvečer se je odigral v starem mestu krvav dogodek, ki je imel svoje pozorišče v krčmi «A1 Pozzo d'oro» v ulici Grosada št. 7. Okoli 22. uro je stopil v omenjeno gostilno v družbi svoje žene 30-let-ni mehanik Innocente Ricci, stanujoč v ulici Guardia št. 35; sedol je k mizi ter naroČil dva kozarca pive. Medtem se je njegova žena umaknila za par minut v stranišče. Ko se je vrnila, sta zakonca še nekoliko posedela pri mizi, dokler sta izpila pivo, nato sta se odpravila iz gostilne. Tedaj je pristopil k Ricciju natakar ter ga opozoril, da mora, prodno odide, poravnati račun. Riccija je ta opomin navidezno zek> iznenadil in vznevo-ljen je odvrnil natakarju, da je pivo že prej plačal krčmarici, ko se je njegova žena mudila v stranišču. Natakar je poklical krčma-rico in ta je dejala, da ji Ricci ni plačal ničesar. Toda Ricci je vztrajal pr»i svoji trditvi, da je plačal, krčmarica je pa trdia, da to ni res. Tako je prišlo do ostrega prerekanja, v katero je naposled posegel tudi krčmar, 40-letni Fran Testini stanujočv ulici Crosada št. 12, ki je začel ve« razkačen vpiti na Riccija, češ da mora na vsak način plačati. Prepir je postajal čim dalje hujši in končno, je razjarjeni krčmar pohitel k banku, pograbil nož ter planil proti Ricciju, ki je to videč, skušal zbežati. Toda oddaljil se jo komaj par korakov, ko ga je krčmar dohitel in ga zabodel v trebuh. Ricci se je opotekel in se zgrudil težko ranjen. Testini je nato skušal zbežati, a to naxTiero sta mu preprečila dva policijska agenta, ki ju je hrup privabil k gostilni. Policista sta krčmarja aretirala in ga odvedla na bližnji policijski komisarijat. Medtem je nekdo od navzočnih obvestil o dogodku rešilno postajo, odkoder je prihitel na lice ine-sta zdravnik rešilne postaje, ki je dal prepeljati ranjenega Riccija v mestno bolnišnico. Ker je rana segala globoko v trebušno votlino, so morali ranjenca takoj operirati. Težka operacija se je sicer posrečila, a kljub temu je stanje siromaka ostalo zelo nevarno. Po izidu preiskave, ki jo je u-vela policija, bi se dalo sklepati, da je krvavega prepira največ kriva krčmarica, ki je najbrž pozabila, da ji je Ricci plačal rnčun. Ricci-jev brat, ki je pozneje prišel v bolnišnico, je namreč izjavil, da je Testinijeva udana alkoholu in da v pijanosti pogostoma pozabi, ali je kak gost plačal ali ne. Mladenič je dalje dejal, da je radi njone pozabljivosti že večkrat prišlo v gostilni do prerekanj z gosti, od katerih je zahtevala dvakratno plačilo računa. Zdi se tudi, da je krčmarica hujskala svojega moža proti Ricciju in mu v usodnem hipu celo podala nož. Tako trdi Ricci, pa ni še ugotovljeno, v kolikor ta trditev odgovarja resnici. Testini je bil po zaslišanju odveden v zapor v ulici Coroneo. Žalosten epilog samomorilnega poskusa Po hu tih mukali je v nedeljo zjutraj umrl v mestni bolnišnici 43-letni nek Alojzij Rebulo, o katerem smo poročali, da jo preteklo soboto zvečer iz pil V svojem stanovanju v ulici Gior-gio Galatti št. 16 s samomorilnim namenom znatno koJičinof oetove kisline. Kakor smo omenili v prejšnjem poročilu, ni znano, kaj je nesrečnega mo-ža privedlo do žalostnega koraka. Nezgoda starke Ko je 60-1 etna Angela Perna, stanujoča v ulici G. Zanetti št, 10, v nedeljo popoldne šla Ukl ob kanalu po ulici V. Bellini, sej je_ker je reva napol slepa — »podtaknila in padla v vodo. Ki sreči so tO zapazili nekateri mladeniči, ki so se mudili s čolnom ondot v bližini; prihiteli so baš v pravem Času, da so u-tegnili rešiti starko, ki se je potapljala. Na lice mesta je bil poklican zdravnik rešilne postaje, ki je podal revici prva pomoč, nakar je bila starka prepeljana v mestno bolnišnico. Okrevala bo — če ne nastopijo kake komplikacije ^ % par dneh. V Trstu, dne 14. Junija 1927. •EDINOST* m. Tržaško sodišče Če človek falteu Karlo Versa, rojen I. 1888, v Trstu, trgovec, se je moral včeraj zagovarjati pred tržaškim kazenskim senatom, kateremu je predsedoval cav. Marin&z, radi proti postavnega falimenta. Obtožnica očita Versi, da je namenoma javil svojim lip-nikom nemožnost kritja svojih dolgov v znesku približno lir 250.000 in da je namenoma zakrival stanje svojega premoženja. Versa trdi, da je nedolžen. Začel je trgovati v letu 1918. s približno 90.000 lirami kapitala Sprva mu je šlo dobro. Šele v letu 1922. se je sreča obrnila, tako, da je bil kmalu prisiljen obrniti se na svakinjo za posojilo 28.000 lir. Toda to ni pomagalo in pred dvema letoma je doznal, da je njegovo podjetje pasivno za približno 200.000 lir. V kritje te pasive ne more Versa naznačiti ničesar, razen kredita pri nekem Hribarju z Opčin za svoto 50.000 lir. Upal pa je, da se stvar obrne, in je nadaljeval s trgovanjem. Naročal je blago v velikih množinah, a ga je moral oddajati po nakupni ceni. Predsednik: Toda vi ste izstavljali menice na kratke roke. Gotovo z namenom, da si pribavite večji kredit? Versa: Je bilo potrebno, da se vzdržim na površju. Imejitelj tvrdke Bernech v Milanu. Pove, da je dal Versa tvrdki več naročil. Ker je Versa veliko trgoval z jugoslovenskimi tvrdka-mi, je imela tvrdka veliko zaupanje vanj. Ko pa je poslednja doznala dejansko stanje Versove pozicije, je izzvala proceduro konkursa. Še več drugah je oškodovanih. Med temi tvrdka Emest Bavarelli, Arnold Vigorelli, August Taschner. Ti so poslali Versi blaga v vrednosti približno 250.000 lir. Niso pa dobiti nikdar nobenega plačila Le tvrdka Becchi je prišla do plačila v svoti 200 lir in to po posredovanju komisarijata javne varnosti. Priča Hribar taji odločno vsak dolg napram Versi. Pravi, da je trgoval z njim le v letu 1918. s papirnatimi oblekami. Upravitelj konkurzne mase, odvetnik Gennaro Tamaro, pra^i, da mu ni bilo mogoče doznati, kako je prišlo do poloma, kajti Versa ni imel nikakih trgovskih knjig, ni hranil faktur in drugih spisov. Kar ve za gotovo, je to, da je doznal, da ne obetojajo pretvezni krediti Verse pri jugoslovanskih tvrdkah. Obravnava je s tem končana. Povzame besedo državni pravd-nik. ki po nad enournem govoru zahteva, da se Versa obsodi na 3 leta in 4 mesece ječe. Brani odvetnik Poillucci, ki smatra, da se zamore Verso obsoditi le radi nenanieravanega poloma. Zato so zahteve državnega pravd-nika proti postavne. Govori na dolgo in skuša dokazati, da je gospodarski polom Verse treba pripisovati nesreči več kot volji Verse. Zato zamore sodni dvor prisoditi Verso vse ugodnosti, ki jih predvideva zakon. ✓ Sodišče sprejme tezo zagovornika in obsodi Verso le radi lienarne-ravanega poloma na 6 mesecev ječe in še to pogojno. TELESNA UZGOJU SPORT ŠPORTNO UDRUŽENJE. T. V. L. A. - lahkoattetski meetlng 19. 6. 27. Opozarjamo članice, da se z ju-trišnjm dnem zaključi sprejemanje priiav. T. v. L. A. KL D. Prosvsta - Trst - Športni odsek. Danes ob 30. se vrši hazenažki in lahkoailetski sestanek. — Jutri zjutraj obvezen lalikoatletski trai-mng. — Vodsvo. Vesti z Goriške mestne vesti Smrtna V nedelja popoldne je zatisnil za večno svoje oči tukajšnji trgovec z manufakturnim blagom Anton Škodnik. Bil je povsod znana oseba. Do pred vojne je bril eden izmed najzvestejših sokolskih delavcev, iz ruskega jetništva se je pa vrnil s premrznjenimi nogami. S pridnostjo in vztrajnostjo si je priboril kolikor toliko udobno stališče. Bil je sedem in trideset let star. Umrl je na svoj rojstni dan in pokopali so ga na njegov god. Zapušča vdovo in malega sinčka. Mir njegovi duši, preostalim pa naše iskreno sožalje! Sklepi upravnega odbora gariike pokrajine Iz seje dno 18. Ion. 1927. A) Zadevejti so so odobrile brezpogojno: Me da na: Prispevek državnemu patronatu; Trnovo pri Kobaridu: Pristop k ustanovljajočemu se konsorciju za nov kmet. urad; Biljana: Prispevek državnemu patronatu; Sv. Križ: Davek na živino; Lože: Prispevek državnemu patronatu; Tolmin: Pristop k ustanavljajo-čemu se konsorciju za nov kmet. urad; Sv. Križ: Pristop k glavnemu Udruženju samobitnih činiteljev. (Soče: Prispevek državnemu patronatu; Šmarje: Davek na javne prostore; Sv. Krti: Prispevek državnemu patronatu; Tolmin: Prispevek za zlet v Rim gojencev kr. gimnazije; Kobarid: Pristop k ustanavljajo čemu se konsorciju za nov kmet. urad; fiompas: Povijanje občinskega izrednega prispevka Pokojninskemu zalogu za občinske uslužbence; Lokavec: Prispevek državnemu patronatu; Kafka na: Prispevek za spomenik karabinirju; Kal: Prispevek državnemu patronatu ; Lokavec: Pristop k glavnemu Udruženju samobitnih Činiteljev; BanfMce: Prispevek konsorciju za pobijanje jetike v pokrajini; Biljana: Nakup venca o priliki smrti grofa de Bagner-ja; St Viški gen: Oprostitev plačila kavcije Bremec Antonije; Idrsko: Pristop k ustanavl;ajo-čemu se konsorciju za nov kmet. urad; BiHana: Povišek za K davka na živino; Kred: Davek prodajni in obrtni za leto 1927.; G-orlea: Gospodarska zadeva glavnega mestnega inženirja; Miren: Povišanje prispevka, že določenega goriškemu kmetijskemu uradu; Srpsnica: Pristop k ustanavlja-jočeinu se novemu kmetijskemu uradu; Čejmpas: Družinski davek; Vojsko: Pristop k ustanavljajo-čemu se novemu kmet. uradu; Št. Vi* pri Vipavi: Letni prispevek kmet. uradu v Gorici; Rofitnj: Pristop k ustanovljajočemu se nov. kmet uradu; Ponikve: Prispevek državnemu patronatu; Ajba; Pristop k ustanavljajoče-mu se novemu kmet. uradu; Bovee: Naročitev na fašistovsko knjigopisje za nedoločeno dobo; l^cvek: Pristop k ustanavljajoče-mu se novemu kmet. uradu; Geče: Prispevek za zgraditev cerkve; Idrifa: Pristop k ustanavljajoče-mu se novemu kmet. uradu; Dreženca: Pristop k splošnemu Udruženju samobitnih činiteljev; fiebrelfe: Pristop k uBtanavljajo-čemu se novemu kmet. uradu; Sv. Lucija: Prispevek splošnemu udruženju samobitnih činiteljev; Đreženca: Prispevek državnemu patronatu. B) Zadeve* ki so so oMrile pogojno: Kal: Prispevek kmetijskemu u- radu. Dole: Pristop k snujočemu se novemu kmet. uradu; Črnivrfc: Pristop k snujočemu se nov. kmet. uiadu. C) Zadeve, o katerih so |e izjavilo ugodno mnenje: Gorica: Nakup nepremičnin Jakopič Marije; Gorica: Nakup nepremičnin od dedičev po pok. Piciutmu Ivanu. D) Zadave, U so so odloČile: Lirek: Draginjska doklada občinskemu tajniku. GRAHOVO Prememba poitinf a poobja Že večkrat smo v «Edinosti» poročali o ne rednostih na naši poštni upravi. Končno se je poštna direkcija le zganila in poslala nadzornika iz Vidma. Preiskava je v toliko dognala, da je morala dosedanja pošta-rica odstopiti. Ljudem se je nekoliko oddahnilo, ker jim sedaj ne bo treba, več nositi svojih piše, n na pošto v Hudajužno in še boij daleč, ker niso imeli zaupanja v domačo pošto. Poštni urad je zopet pri Brišarju, samo po-štariea ni domačinka in ne moremo danes še izreči nobene sodbe a njej. Raspisano je tu pri nas do 20. t. m. mesto občinskega tagnlka. Občina ustša je zelo velika s Številnimi MLZtreseufcni giorskimi v&Kai, M imajo ratf&ne potrebe. Treba je dobrega paemnraJca tegm ljudstva, da zamere obUtk-ski urad v pravi meri v*6tO svojo dolžnost. Pet orgadiiza^ij imamo prt nas: dvs^e pto&veiirife. in troje gospodarskih. Težko življenje živi vseh petero, porekao pa go-spoidarske v tej težki gospodarski krizi. Crešnje so letos le bore malo obrodile in že ono malo, kar jih pride na trjg gredo po nizki ceni 80 cent., tako da se komaj »pte*-ča delo, nabiranje in čas. Vinogradi vzbujajo lepo upanje na dobro letino ravno tako tudi drugi poljski sadeži. Ne vemo, ali nameravajo gotovi znano-neznani elementi u-stanoviti neke vrste mesnico za kuretino, ker keko#l iaptnjajo v tako obilnem številu. Skušali bomo, da bodo pa oni izginili — v k umik oostave. Potrti globoke žalosti nirainjamo s tem prijateljem in znancem, da je na3 ljubljeni soprog, oče, svak ZAHVALA. Tem potom se zahvaljujemo onim, ki so nam stali ob strani, ko je bolehal in umrl Anton Škodnik trgovec umrl v nedeljo ob 16. url po dolgi in močni v 37. letu svoje starosti. Pogreb predragega pokojnika se je vršil danes ob 5. uri pop. izpred hiie žalosti Via S Giovanai št. 2. GORICA, dne 13. junija 1927. LEDINE Gasilska slavnost V pondeljek dne 6. junija je P' azilov al o ledinsko gasilsko društvo petindvajset letnico svoje ustanovitve. — Ker stoje v gmotnem oziru vsa naša društva na šibki podstavi, streme predvsem, da si na ta ali oni način denarno opomorejo. Zato so njih prireditve po večini namenjene ravno temu vprašanju, tim več dobiti, to je njih glavno načelo. Na kak način naj bi se to doseglo, se ne vprašujejo in se po-služijo zato vseh sredstev. Če nimajo torej take pridobitve nič drugega dobrega, je vsaj to, da se denar, na ta način pridobljen, uporabi v človekoljubne svrhe. Ledu&ci »o imeli v tem oziru srečo. VeseliČni prostor je bil docela napolnjen, zmanjkovalo je celo prostora. Vendar mislimo, da bi društvo moralo tak dain tudi drug&r-če praznovati. Lepo bi bila sklicati sestanek vseh društvenih kov in jim obrazložiti pomen takega praznovanja* pomen. 25-let-ltgp obstoja društva itd. To bi bilo notranje, duševno praznovanje vseh onih, ki so pri dru-#tvu delali, ga ustanavljali in vodili Bils. bi to notranja oddolžite* in poživi jen je zavesti četrt stoletnega dela. Potem pa naj bi s« morda tudi za zumaje vesolje in pr t ,i m m i je poskrbelo. Prireditev so obiskala kot častno zastopstvo tudi okoliška gasilska društva. Tako smo videli gasilce iz Sp. Idrije, Otale-ža, Medvedjega Brda, predvsem pa veliko števrk> Idrijčanov, ki so počastili društvo z uradnim posetom odbornikov gasilske zveze. Vsi skupa.j, domaČi in tujci, so se tudi slikali v lepi skupku, za spomin na ta slovesen dan. Zvečer se je usul močan dež, ki je preprečil nadaljnje rajanje že v zsgodnjih urah. kar je bilo morda le ck>bro, ker sličnih «zabav* ne bomo hvalili. Za konec naj vprašamo samo, če bi res ne s tolalilnimi besedami In sočustvovanjem. Zahvaljujemo se prav tako onim, ki so spremili predragega pokojnika na njegovi zadnji poti. 2alufo?i ostali. Ob priliki srebrne poroke Marije Metila Antona Meula časti taj o hvaležni otroci Trst, 14. junija 1927. 746 O MALI OGLASI n □ □ □ BESUT1-SCH00L vodi v vseh jezikih. Via Fabio Filzi 23, pouk in pre-789 De Jong's holandski, zasluži prednost radi njegove pristnosti in izborne kakovosti 769 KASAO ZLATARNA popra* if* bro po i venski. N. Borsatti & Flglio, Trst, Corso 47 (lekarna Rovis) prodaja in kupuje zlato, sre-pošteoih cenah. G »v ori te slo- 743 KOAS L 5.— Societa Ligure - Lom-barda Piazza Scorcola 3, Tist. — Imdalak, ki se ne boji konkurence. To-S. Vito al Ta^liamento. 732 SLUCKINJA mlada, ki govori nekoliko italijanski, se iiče za malo družino, brez o trsk. Via Media 48/1, desno. 798 SREČO, preteklost in bodočnvst življenja pove avtorisiran kiromant v Via della Pieta 12, vrata 6. Govori slovensko. 797 PA6N1 SKUP priporočljiv proti kroničnemu kašlju in bronhijalnim afekcijam. Steklenica za odrasle L. 7.50, za otroke L. 5.—. Dobiva se samo v lekturi Ca-stailanovich. Trst, Via dei Giuliani 42. 796 GOSPODINJE! Ko-aici in aparati z« koiiserviranje sadja in sočivja znamke «R«x» so letos \eiixo cenejši. Zahtevajte ceniki! Just Uftaj, Gorica, Piazza Vittoria it. 4. 790 BABICA, diplomirana, sprejema noseče. Bice Hladiš. Madonnina 10/11 786 3A3ICA avtorizirana sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 731 TpMitia Mm v Trsta registrovana zadruga z neom. jamstvom vabi na HI. redni občni zli ki se bo vršil v sredo, dne 22. jnsija t L, ob 19. iui» v zadružnih prostorih vi. Milano št. 20 (pritličje) s sledečim dnevnim redom: 1. Poročilo načelništva; 2. Poročilo nadzomištva; 3. Potrditev letnega računa sat leto 1926; 4. Razdeliev Cisteg-a dobička; 5- Volitev načeiništvai in naxl- zorništva; 6. Slučajnosti. V TRSTU, dne 13. junija 1927. Plesničar Vekoslav 1. r. predsednik. Hinko Schmidt I. r. podpredsednik. BIRME. Botri! Pred no kupite kak dar, obiščite urarno F. Stermin v Trstu, Via Mazzini št. 43, kjer dobite najnižje cene v Trstu. LASTNIK. Oliste, ti nevarni paratiti, ki n»d!«> ^ujejo čreva vsakega otroka, ne morejo kljubovati onlčevalir moči Ca-koladcega bonbona .Arriba", Ofrjk v/ame rsd Arribn, ker itn« okus alaščice in učinkuje takoj. .Atriba* je neizprosen uničevalec glist. Dobite jo v vsaki Jekarui. ARRIB4 ČOKOLADNI BONBON PROTI OLISTAN Kemifno-!ekarni»k1 zavod .AUa Ma-donna deHa đalute* - Cav. Raff- Godina, Trieste, S. Giaconio. - Oiavni li »topnik in založnik la Italijo 'n kolon je: Adolfo Cechet, Trieste, Via S. Nicolo 11. ZAVOO DBTT. BMtClM-Ftffim - Trst, »in FfltiMo Fllli 23, W. D. Trgana v kolku (IscMas) rokah iti ledili i. t« d« Zdravljeni« traja tri *mv«. KansulUdje: 10-12 In 15-17. PODLISTEK FRANCE BEVK: (8) laket is dih lira Goerpodtnja, je stopila pred hišo. «Dober dan, Jakec,» je pozdravila. In ko je videla njegovo mainjeno^t: «Ali ti ugaja naša nova dekla ?» «Mhm! Odkod pa je?» Micka je planiia v smeh, gospodinja ji je naredila z roko znamenje, s katerim je opisala višino Jakčeve razumnosti. Njemu je dejaia: «Iz Rečine je; Pekova Micka. Ali je ne poznaš?» «Nak!» je dejal in drugega nič, zafcafj Micka ga je gledala tako izzivalno, da mu je zmanjkalo «Ali me hoče9T» g» je vpraSsaia. Jafcec je gledal in ni vedel, ali bi verjel ali ne. Mislil je, da ne sme ostaAi dolžan odgovora, da se, ne zameri. «0 tisto pa že,i> je dejal. Te besede so bile talko odkrite fcv naivne, da bq de gospodinji pognale smeh ▼ lica— Jakec je odšel in odnesel Micktno sliko v svojem srcu. U vi del je, da se mu ni ponujala resno, vendar je tičaia njena beseda že globoko r njem. Mfsftl je nanjo ta večer, mislil je po noči in naslednji dan. Spoznal je, da ne more nehali misliti nanjo. Kadar je stal pred hišo na griču« je neprestano gledal, kaj dela Micka pri Dol jaku. Kadar jo je zagledal, se ni premaknil, dokler mu ni i«-frinila izpred oči. Najrajši je šel na dnino k Do- ljaku, če so ga količkaj potrebovali. Pasel jo je s pogledi; kadar je nagovoril, je zardela do ušes. Ljudje so spoznali, da gleda za njo. To je dalo novih snovi za pogovore, draženje in smeh, ki jih je Jakec rade volje prenašal. Včasih se je tudi Micka vtaknila vmes in dejala: «Kaj se smejete! Vzela se bova pa le, in kdo more kaj zaio?» Vse drugo je Jakec preslišal in pocabil, tega ni preslišal. Te besede so podprle njegovo srce. Pričel je tako resno misliti na dekle, da se mu je življenje zdelo prazno in nemogoče brez nje tn sploh ni vedel ne opazil, kako tečejo minute in dnevi ob misli naeajo. V hrepenenju po nedosegljivem je imel nekatf skupnega s tepci in otroci. Jakec ni poznal življenja. Ni hodil ▼ Sofcv, ni znaJ brati knjig-. Še vse skrivnosti narave in zakonskega življenja mu niso bile znane do dna; vedel jih je le toliko, kolikor jih je odkril nagon hi kvanta Mislil je, da je vse življenje tata enostavno, kakor so leta, ki jih je preživel. Misel na kajio ga je prebudila iz teh sanj v rminette življenje. Spoznal je, da je treba imeti posteljo in hišo in da je treba delati ta dva, za tri, morebiti tudi za štiri... Jakec je dospel zamišljen do Jerajeve hiše in si obrisal pot. Pogledal je t nižavo. Pred njegovimi očmi se je dvigala v nejasnih obrisih no*a hišica. Groea ga je bilo pred to mislijo, vendar je ni izpustil, ker M moral izpustiti s to mislijo tudi Micko; nje ni mogel fepastitL Pred Jerajevo hišo se je hlaidflai večerja Ko je stopa Jakec v izbo, bi trii najrajši bratu tako) razodel svoj načrt, a se je sbal. Ko so jedli, je dejal Tone: «Jutri greš k Br-darju cepit drva.» Jakcu je zastal požirek v grlu, mta je dejal: «K Doljaiku sem obljubil; trebili bodo v rovtih.» «Jaz sem te obljubil Brdarju, pri Dol jaku nimajo sile. Doli bo itak Ivanček...» Ta opomba je potrdila prvotni sklep še bolj-«K Dodjaku grem,» je dejal Jakec, položil žlico nat mizo, vzel klobuk in šel iz hiše. Na klancu je zavriskal... 4. Ko je Micka stopila v vežo pri Dol Jaku, se je prestrašila. Ogenj je bil že skoraj pogašen, nekaj nepomke posode je ležalo na ognjišču. V izbi je sedela gospodinja, zdelo se je, da mott. Ko je videla Mickin začudeni otorac, je de- «Pofeiteli smo, da se prespimo do jutri Mno-90 bo dela.» (Čemu mi niste povedali?« je dejala Micka cCstaje. «Saj ni nič zato. Na oknu je vefierja. Jej, iVo-ml) tistih par posod in pojiti spat tudi tf!» Micka je zajemala, jed ji ni Sla v slast Njene mMi so se vračale v krčmo; mislila je na Jakca in na Ivančka, na Filipat in na pretep... Vse je bOo zmedeno v nji ki okrog nje. Ni vedela, kam nad se s svoja mislijo osloni, kam na) ubedU ž Očeta ni imela. Bil je voenlk, a se Je pone-arečH in je za dobljenimi poškodbami umrl. Njena mati je imela v Redni hišico ot> cesti, v kateri je živela s svojima* dvema hčerama in edinim sinom. Ne njivica krompirja ne drvoje kn«, ki so jih pasa vse dni ob potoku, jih ni preživljalo. Mati je pekla kruh in ga je prodajala; od tega. so se s h Iiiwi preživljali. Mati je bila krepka, napol gosposka. Služila j• mm kuharico v mestu, vsako stvar je znala obrniti v dobro. Hrana je bila uborna, a okusna, is slednje cape je pod njenimi rokami nastala nova obleka. Ljudje je radi tega nisci imeli za ubogo, posebno ne, ker je pekla bel kruh, ki gnj je sama redkokdaj jedla. Nadlegovali so jo s prošnjami za usluge, ki jih je morala odbijati: «Nimam!» Imenovali so jo trdcerčno in je niso raxli videli Iz tega vzroka tudi ne bi našla usmiljenja v potrebi. Tega se je ženska zavedala. Poskrbela je, da je ni dohitelo razočaranje. Ko je Micka zraslla v dekle, je morala v službo, da si služi kruh in o-bleko. Temu so se ljudje čudili; besede so šle na rovaš materine lakomnosti... Micka se ni branila v službo. Dela se ni bala, jesti je imela zadosti. Spominjala se je, da je doma po cele dneve delala in je še v svoji nežni mladosti pasla koze ob potoku, takrat, ko je padla v vodo.. Ko je prišla domov, je dobila redek sok za večerjo. Milo je gledala v bele štruce kruha, ki so bile za prodaj. Mati je bila stroga. Razen trohice podedovane ošatonosti in ponosa na svojo lepoto Micka ni-pognala strasti in razvad v večji meri, kot jih. ima£o drugi ljudje. Svoje lepote pa se je zavedala. Pogledi ljudi in njih besede ji niso bili skriti. Svojo lepoto je odela s primemo obleko, storila je vse, da je ohranila sloves lepe deklice. Ta sloves je odtehtal misel, da ni bogata. Vendar jo je ta misel včasih mučila tako živo, da se je izogibala znanja s fanti. Bala se j* razočaranja. Vedela je, da jo imajo ljudje za bogato, vedela je tudi, da njena majti nima nič in| da od nje ničesar zahtevati ne more. Mislila je, da vidijo mladeniči pod njeno prijetno vnanjostjoi tudi denar, ki ga nI Rada bi bila povedala vsa* komur: «Vse, kar im^ je na meni. Več nimamo Če me hoCeS t£ko.... V Trstu, dna 14.1 unija 1917. frilo mogoče, da gasilci ob po-1 jdctaih prilikah priredijo tudi feaj drugega, s petjem ali igro fcdruženega. Gotovo bi bil poleg gmotnega tudi moralni uspeh ivečji. — Prijatelj. Z BOVŠKEGA Poprej je mislila naša mladina, da je samo v plesih zabava. Ali navsezadnje vidi, da se dotoi bolj primerna in cena zabava tudi drugje. Dosti hvale gre tudi oblast vom, da plesov več tako ne dovoljujejo. Lansko leto in sploh pa letos so plesi v naši okolici zelo redki. To je vse hvale vredno. Z veseljem smo opazovali zar-nimanje naše mladine za sport. Viđali smo lansko leto par lepih nogometnih tekem, ki so privabile dosti gledalcev ven iz zaka/-jenili gostiln in kegljišč v prosto naravo. Tudi okoliške vasi niso hotele zaostati za Bovčani. Posebno Ivoritnicani so se sporta pridno oprijeli. Škoda, da sa Bovčani nekam obupali', ko so jim odvzeli igrišče. Mislim, da bi se le dobil še kak drug primeren prostor, ki bi odgovarjal zahtevam. Obžalovanja bi bilo vredno, da bi to o-pustili. Zato apeliramo na ljubitelje sporta, da kolikor toliko vplivajo, da se preskrbi drug prostor ter da se bo nadaljevalo s pričetim delom. IZ ŠT ANDREJA Razglašanje pred cerkvijo Navada, da se pri nas «ozna-n>ajoo> občinski odloki, namere, itd., izpred cerkve potom občinskega nastavljenca, je tako. stara kot Štandrež sam. Občinarji so se na to tako privadili, da bi jim bilo zelo težko, če bi jim občina to prekinila. V nedeljo, na binkosti, je pa občinski obhod-nik med drugim oznanil občinstvu tudi to, da se od sedaj ne feo več oznanjalo izpred cerkve — temveč se bo moralo c&čin-stvo posluževati lepakov — kateri se bedo pravočasno izvesili na pristojnem mestu. Ni se čuditi, če se sliši zavoljo tega med občinstvom godrnjanje. Lepaki-ki bodo izvešeni, bodo prav gotovo samo v italijanščini, katere pa dobro število našega občinstva ne razume. Kako bo iz-glfKia4o na pr., da kmet, ki razglasa, v katerem je določen rok liaoianitve ene ali druge stvari, zapade v globa, ker ni naznanil, in to zato, ker razglasa ni razumel. Ne vemo če bi bila upravičena taka globa. Zato Štandrežci odločno nastopamo proti takim odredbam, ki bi znale škoditi našemu ljudstvu. Občinstvu naj se razglaša pred cerkvijo, kakor se je to delalo do sedaj, v našem jeziku ali pa naj se postavljajo dvojezični lepaki. Občina Gorica je sprejela k sebi Štaaidrež, s tem je pa sprejela tudi vse občinske obveznosti in tradicije. — Več Štandrežcev. SV. LUCIJA Semenj Pretekli, to je binkoštni poai-deljek. se je tukaj vršil običajni vsakoletni semenj, ki se je druga leta vršil šele na binkoštni torek. Ker pa je binkoštni pon-deljek praznik, čeprav ne zapovedan, se je Županstvu zdelo u-mestno, da se semenj vrši v pon-deljek in ne več v torek, kar je tudi pravilno, ker ta dan skoraj vsi praznujejo kot popoln praznik. Dočim smo poročali, da je bil velikonočni semenj zelo klavern, moramo glede binkoštnega semnja ugotoviti, da je bil precej dobro obiskan in tudi kupčija je bila zelo živahna. K temu pa je v veliki meri pripomoglo dejstvo, da so se zadnje čase cene vsemu blagu znatno znižale. Radi tega so obiskovalci semnja, ki so priMi od blizu in daleč, pridno baraintali in kupovali vsakovrstno blago. Bili pa so tudi taki, ki niso hoteli ničesar kupiti, čeprav so imeli potrebo, ker so nekateri prerokovali, da bo na prihodnji semenj, ki se bo vršil prvo nedeljo po 28. oktobra, blago še veliko ceneje, nego je sedaj. Nekateri so se takim ljudem smejali, drugi pa so jim dali prav. Je pač tudi pri nas več vrst ljudi. — Mostar. Vesti Jz Istre jsl&ANE Tamburaško društvo «Sloga» v Jelšanah uprizori prihodnjo nedeljo 19. t. m. Finžgarjevo dramo « Razvalina življenj a». V slučaju slabega vremena se prireditev prenese na drugo nedeljo 26. t. m. Znanost injimetnost Razstava upodabljajoč umetnosti prt Sol Ivbdb Nepristranska ocena je nekaj, česar ni. Vsaka zaznava, predno je dozorel« v sodbo, je morala najprvo skozi rešeto naše osebne ču-atvovalnolsti, našega osebnega umovanja. V mejah naše večje ali manjše čustvoval ne ter umske razvitosti je možno tudi večje ali manjše približevanje k neki na-sebni resnici o dojetih stvareh. Takozvana objektivna kritika je torej v vsakem slučaju samo bolj aH manj subjektivna kritika. Ta nekoliko učeni uvod se mi je zdelo vredno napisati, ker se hočem že za naprej obvarovati domnevam, da smatram svojo sodbo za edino iri do konca pravilno. Ne, kajti če je človek v kakšnih stvareh podvržen zmotam, potem je stvar, v kateri se zmoti najrajši njegovo stališče do umetnosti, kjer odloča v prvi vrsti s čustvovanjem in šele potem morda z razumom. Tudi ta drugi del uvoda ni bil nepotreben, ker sem imel priliko opazovati, da so cesto bolje in po mojem mnenju pravilneje nego študirane glave dojmovali razstavljena dela preprosti ljudje, ki v slikarstvu gotovo ne razločujejo čisto jasno «oglja» od «olja», v kiparstvu pa «lesa» od «mavca». Takšno razlikovanje je pa tudi -za res postransko, ker gre za vsebino, za notranjo iskrenost umotvora in ne za snov, iz katere je narejen. Najboljšo sodbo je Izrekla tista stara ženica, ki je vzkliknila: «Moj Bog, kako je to lepo! Da bi imeli Se dosti takšnih umetnikov!« To je kratko. Za tiste, ki niso prijatelji kratkih sodb, si pa oglejmo to lepoto in te umetnike nekoliko podrobneje. * * * LISTNICA UREDNIŠTVA. G. dopisnika lz Ajdovščine: Dopisa o razmerah v utitninskem u-radu in postopanju uradnika ne moremo objaviti. Obrnite se s pritožbo direktno na podjetje ali na foblastva. Milko Bambič se je predstavil s 13 deli. Poznali smo ga že prej kot delavnega ilustratorja in po tem, ker je veljal za enega izjm»d onih, ki si utirajo nove poti. Njegova specialiteta je črno-bela tehnika, risba, linorez. (Zal, da ima na razstavi najmanj tega). Tukaj je podal marsikakšno stvar, ki ima precejšnjo vrednost, zlasti ker ie njegovo delo usmerjeno v miselnost in v socialno življenje. Tudi kot opazovalec otroškega sveta, njegovih veselih in tragičnih strani, se je pokazal z uspehom. Nekaj pa je pri njem, kar vzbuja ugovore. Dela prehitro in morda preveč, zato ostanejo njegovi za-misleki večinoma samč dobro zamišljeni zamisleki; tehnično pa neizdelani, površni, ne glede na to, da mu manjka kot začetniku ti«to obvladanje anatomije človefikega telesa, ki omogoča zmiselno omalovaževanje vseh anatomskih prar vilnosti v prid kakšne ideje, kakšnega posebnega poudarka, kakor to novejša umetnost prav rada dela. Človek pa je skoraj fczkljuftnl predmet njegovega gledanja! Tudi na tej razstavi se kažejo navedeni nedostatki in so vzrok, da je stopil med ostalimi razstavljavci odločno v ozadje. Tam, kjer je združil risarsko tehniko s kakšno globljo mislijo («Most civilizacije«, «Na uldc*»>- se mi zdi dob«* drugod je ostal pod črto, ilustrator brez velikih ambicij, na vsak način pa za javno in resno razr stavo prešibak. Izmed akvarelov bi jaz razstavil k večjemu «Po promenadi«, drugo bi se mi zdelo še kot ilustrativna skica v kakinam kn|Knem delu premalo (izvzenaM za, ta slučaj morda «Male skrbi*, «Mladiče» in »Pijance«). «Portre4 inž. Sj> je nedokončan (lasje »o n. pr. bolj izdelani nego obraz in ostalo, kar ne more biti zadnja beseda); pri tem pa ne očituje nobenega značilnega notranjega življenja. Sploh se mi ne vidi, da bi bil portret Bambičeva moč in « tem si ne ugovarjam v svoji prejšnji trditvi, da daje prednost upodabljanju človeka, ker tudi človek mu je le pripomoček, da izrazi neko dejanje ali golo misel. Nekoliko globlje je posegel v Človeški značaj pri svoji edini oljnati sliki, v «Preostalih», ki bi jo pa moral bolje izdelati. V splošnem bi povedal o Bambiču tole: On je talentiran začetnik; manjka mu pa šole in ne gre pregloboko, ker dela prehitro. In če bi mu smel med vratar mi kaj svetovati, bi mu rekel sledeče: Umetnik vseh Čaaov je tisti, ki odda svojemu delu vso svojo kri, vso svojo dušo, bojevitoat, požrtvovalnost, vse svoje potrpljenje in ves intelekt. Umetnosti gole nadarjenosti danes ne priznavamo več, igračkanju dajemo upravičenost samo kot osebni zabavi tistega, ki umetnost igračkanja uganja. Bambič, ki je še mlad, mora čutiti, kakšna razlika je med umetnikom, ki dela zase osebno, In med tistim, ki dela ea vse, za večnost, za voljo umetnosti in njene mogočnosti same. Jaz sem prepričan, da se dobimo « Bambičem na tej drugi podlagi, saj bi bilo inače preveč škoda za talent, ki tiči v njem. Kipar France Gorše je nastopil prvič s takšno množino nel in s tako mnogovrstnimi, da je že lahko povedati trdno sodbo o značaju in vrednosti njegovega dela. Mnogi poznavalci ga smatrajo za najboljšega v četvorici razstavi j alcev. O tem «najboljšem» je težko izreči končno besedo, ker vsak izmed štirih ima nekaj na sebi, kar ga odlikuje od drugih Ut se ustavlja primerjavi, glede vrednosti s drugimi; resnica pa je, da et je izdelal Gorše Že tako izrazit način ustvarjanja, da stoji pred namt kot zaključena celota, v kateri se mi ne zdi, da se bodo zgodile bog-ve kako temeljne spremembe. On se .je že našel; kar bo lahko Se iskal, bo samo še globlja poglobitev v lastni slog, še večje potenciranje lastne umetniške vrednosti. Rekel sem «sk)g», točneje M bilo, če bi dejal «sloga», kajti Gorše je usmerjen v dve strani, enoto v njem pa predstavlja način, kako on stvari gleda in oblikuje. Njegove risbe kakor kiparska dela izdajajo človeka, ki dojema plar stično ali, kakor bi dejali modernisti, trodimenzionalno. Goršetova risarska dela, vsaj ta, ki so razstavljena (on je tudi izboren grafik, kakor dokazujejo n. pr. številne naslovne strani za knjige in revije), ta dela vplivajo torej kakor nekakšni načrti za izvedbo v kamnu, lesu, mavcu, bronu in drugih podobnih tvareh. Nekdo se je izrazil, da so njegove narisane figure kakor napihnjeni baloni iz gumija in je zadel s to drastično primero resnico bolje, nego si je menda sam mislil. Obenem je tako, podzavestno, uganil tudi drugo, novejšo stran Goršetovega ustvarjanja, tisto stran, ki oblikuje predmete z zelo divjo fantastiko, ne naravnostjo, hoteno spače-nostjo, porogljivo strašno In nervozno. S tem zadnjim izrazom sem povedal morda nekaj preveč, ker Gorše nima že kot oseba nič nervoznosti na sebi, nič tiste samo sebe trgajoče duševne revma-tike, ki določuje moderne umetnostne prevratnike in iskalce. In v vsaki njegovi stvari se izraža kot temeljno razpoloženje neka rekel bi klasicistična mirnost, tiata plemenita mirnost, ki označuje njegove kleše in modelacije in ki stopa tukaj v ozad*je, potem ko Jo je v svojih risbah deloma že Čisto premagal, šele prav v zadnjem času, n. pr. v »Groteski« (št. 25.). Opazuj pa njegov «Poljub» ali kakšno «Madono» ali trojico umavče-ne dece z njenim čudovitim, tri krat različnim smehljajem («Ter-cet«) in se ti pokaže Gorše, kakršen mora biti v svoji notranjosti, kadar tako sam s seboj dela: noben filozof, noben razumski veleiska-lec; pobožen brez vsake skeptične primesi, skoraj Že formalistično pobožen; globoko čuvstvujoč nekoliko mistik, brez strasti, sam s seboj harmoničen. S tem sem povedal najvažnejše, kar se da o Goršetu v splošni oceni njegovega dela. Kako se zakrene v prihodnosti, ali bo v njem prevladala njegova klasicistično harmonična natura ali pa bizarno reagiranje njegove umetniške notranjosti, o tem nočem prerokovati. To je gotovo: naj se zakrene kamorkoli, izgubiti se ne more več. Ostal bo v našem kiparstvu pojav, ki ga bo treba šteti med najfcoljfie in najbolj tvorne. Dobro bi pa bilo* da mu damo z večjimi naročili moi- r; do zadnjega razmaha vaeh To je sicer poglavje zaae, 2ar lostno poglavje, poglavje o živije-uju umetnika iz majhnega naroda, toda moral sem vsaj od daleč namigniti nanj. Eroest Sešek je zopet tip Vsebinsko se je ustalil pretežno kot pokrajinar, po struji M ga uvrstili med impresionista. Ne prvo se mi ne zdi preenostransko in ne drugo protlcasovno, če vidika, da imam opravka s dali, ki so doživljena in ne morda fotografsko posneta po naravi ali po edino zveličavnih domišljavostih kakšnega strujarskega programa. Sešek je slikarski samouk, njega ni poelala nobena akademija na pot, šel pa je s srcem v naravo in jo sprejel po svoje vase, namreč brez filozofiranja, tako kakor Jo sprejemajo oni, ki gredo vanjo, da se v njej spočijejo. On je poet narave, njenega ogromnega malega življenja, njenih luči in senc, opojnega pomešanja njenih barv, poet daljav in veličastnega mir« gorovij, poet svežega zraka, Šumečega gozdovja, vodovij In neba. V njegovih slikah narava diha, s počasnim, elementarnim, večnim ritmom. In ti jo dihaš. Takšna js narava v resnici. Seškovo osebno občutje pa ji dodaja še nekaj, k« mora biti čisto v njem samsm, kr-se razločno ponavlja. Neko koo nečo melanholijo, neko zaeaegl no strastnost, toplo In botajooo. Mislim, če bi naslikal eUmentar rea izbruh naravnih sil, naravo v viharju, v ujmi, bljuvanje ognje* ^lr^ bil cslotni vtis vendarle melanhonlčen in zamišljen. Vse to je precej v nasprotju s Selkoro Črnolaso živahnostjo, kakor Jo kate v občevanj« z ljudmi. Zdi se, da 3vi dvojno življenje, kot človek eno za ljudi, kot umetnik drugo z naravo. Malo se spušča v sukanje človeka in če to stori, mu js Človek, njegova notranjost, postranska stvar, nekaj tako majhnega, da izgine v obdajajoči ga naravi («Prvi roman«); ali pa tako podrejenega, Če se ga loti kot slavni predmet, da ga zanima bolj kot oblika (*Fočitek»), kot luč ln senca (»Kontrasti«), kot barva. •Marija« interesira bolj po ozadju, po živobarvnih blazinah nego po upodobljenem ženskem akta. Tb je Sešek slikar. Morda enostran- ska celota, toda celota. ••• In Četrta postaja. Albert 8irk se je uveljavil pri nas v kratkem času, potem ko nismo vedeli desetletja zanj. Da je bilo to zadnje mogoče, si razlagam iz njer-gove preprostosti, ki se ne rine rada v ospredje. Albert Širok je napisal o Sirku, da se odloči^ če ga [K)vabiš na ribji lov ali na kakšno razstavo, za ribji lov. V tem je poleg precejšnjega kosa resnice tudi drastična karakterizacija Sirka človeka. On je ves takšen: zdrav kmet, slovensko ribiško po-kolenje; nesentimentalna natura, ki ne zapravlja svojih nr nad filo-zofemi; ljubitelj vsega zdravega, elementarnega, tipičnega, tudi če je protipravilno; ljubitelj krepkih mišic in tjulensko štrlečih brk, kakršne vidiš na njegovih s modre galice. MODRO GALICO nemško in angleško le za prednaročnike, kateri so predznamovali svojo potrebo. ŠKROPILNICE originalne «Ver-morel» in «Volpi». žvepialnike ročne in nahrbtne nloščnate. Vse posamezne dele za škropilnice ter gumijeve kroglice in cevi. Transportne vrče za mleko od 30 litrov. KOSE ZNAMKE «MERKUR» Dospela nam je nova zaloga kos eMerkur* od cm S5, 60, 65 in 7§, katere oddamo tudi na debelo cele ■abefa od lOt komadov. SEMENSKA AJDA. V zalogi imamo še nekaj vreč izbrane, čiste francoske ajde, katero odpošljemo na ieljo po železnici. ČEBELARSKE POTREBŠČINE Izgotovljene A, - Z. panje, lesene slpalnike na 9 in 10 sartnikov za-klopne kozice za odlaganje satni-kov»matične mreže, umetne satnico iz naravnega voska, in vse potrebno orodje pri čebelarstvu. Na zahtevo pošljemo cenik. Umetna gnojila, semena, kmetijsko orodje, klepala za kose, pluge, gnojnične sesalke, čistilnice za žito, mlečne posnemalnike, brane itd. TRŽ- KMET. DRUŽBA V TRSTU uL Torrebianea 11 in uL RaiHnerla it 7 Telefon 44-39. a atfiiHffšjttiMs ea acsaiađifaii 'i ŠIRITE 4 | „Naš glas" | | Mesečno družinsko revijo ! fJ S Naročnina za celo leto 16 L S ® Naslov: Trieste, Casclla postale 348 S t^auNHM usaaadi-sa« aamisaHB STARODAVNA TOVARNA TEHTNIC, UTEŽ IN MLR mum ae m i co. z zalogo in delavnico za popravs Trsi, Wa filuiCDPe Viđali s, Tel. 13-54 naznanja svojim cenjenim odjemalcem^ da so se dopustile vse tehtnice za trgovske potrebe zistema «Florenz» k mi-rosodni poskusnji glasom metričnega pravilnika, ki je stopil v veljavo 1. januarja 1924- tudi v n0^ pokrajinah. Popravila se izvršujejo točno in po zmernih cenah 700 t™BBET£UK^OPUSTr ŠIVALNI STROJ specijeien na pedal, s predalom in pokrovom L 500. Največje jamstvo. Brezplačen pouk v vezenju. 6'8 tervellini Vk) (L mm 4. M pri kino (Excelslor) a Slinav« Veliko tebero dobite v zlatarni POVH ALBERT L Via Alazzinl 46 — Trat | il" ——— ag&M pa—^— .-- Zobozdravnik v ordinira v TRSTU liiM.R. !s$riaciSt.1iE (jnjTatBmaai) Od 9-12 in od 3-7 536 TriašKa posojilnica in Mluiai reglstr. zadruga z omej. poroStvom uraduje v svojt lastni hiši ulica Torre bianca 19, K. n. Sprejema navadne hranilne vloga na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za Čekovni promet, ter jih obrestuje po 4 o večje In stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje- na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posofila na vknjižbe, menice, zastave in osebne kredite. - Obrestna mera po dogovoru. - h razplagi varnostne teiiu (saft) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 ln od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Štev. telef. 25-67. llMfi slov. deDami zavod