V DANAŠNJI ŠTEVILKI: Koroški klub — Mnenje o filozofiji — Poročila s konference ZŠJ — Mednarodne vesti — Don GH v zelenih hlačah — Cyrano de Bergerac — Repcriaža iz švedske LIST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE LETO IV Ljubljana, 16. aprila 1954 Stev. 7 Janez šinkovec: Derriokracija anarhija? Na skupščini združenja Akademije za igralsko umetnost se je pojavil član ZŠJ (ki je bil nato še ne-kaj dni tudi član ZKJ), ki je izrekel celo vrsto ne-sramnvh trditev o naši družbeni ureditvi, še posebe; pa o demokraciji. Slična stvar se je pripetvla na skupščini filozofske fakultete, kjer sta dva komunista trdila, da organizacija peša zaradi pomanjkanja de-mokracije. Morda teh primerov ne bi bilo treba ob-ravnavatb javno, če ne bi organizacija filozofske fa-kultete pokazala do teh stvari tako čudnega odnosa. Diskutant Balant je ponov-no izstopil s vojo znano teo-rijo, dc vlada občutno po-manjkanje demokracije, ter da po letu 1948 prvič svo-bodno govori, brez pomisle-kov na posledice. Pridružil se mu je Še Jan Rado, ki je bil v izvajanjih bolj plastičen. Omenil je, da je vprašanje posledic diskusije odprto, ker človek ne ve, ali bo nasled-njega dne na Miklošičevi. Dal je tudi čudne pripombe v zvezi z Zvezno Ijudsko skup-Sčitio, češ, kakšen je njen ideoloSki nivo, če Djitasa dvigne, pozneje pa vrže ob tla. Diskusija obeh članov je skušala prlkazati kot vzrok slabega stanja na jilozojiji p&mam.jhajtie demokradje. Prisotno članstvo ni reagiralo na obe izvajanji razen tov. Druškoviča, ki pa je bil hladno sprejet Zaradi tega upravičeno tJpraŠujemo kdkšdn jje ideo-loški nivo članstva na tem tdmženju in kakšna je nji-hova patriotska zavest. Prav gotovo je to žalosten odraz slabega dela komunistov, za~ nemarjanje politično v0gojne dejavnosti ZSJ in močan vpliv anarhizma. Očitki o dernokraciji v na-ii organitzaciji in dntžbi sploh, so padli. Vpravičeno? Ddkazov o pomanjkanju de-mokracije ni navedel nobeden, čeprav bi tov. Balant Idhko ppvedal v obratnem smislu mnogo. Blanat ni prvtč nasto-pil s takimi tezami; vedno br.ez pasledic, kar je končno ie preveč čudno. Kaj žele demagogi od de-mokraeije? Naša organizacija je politična, deluje na osnavi statuta in programa, ter je v nfenih pravilih zagarantircuna svoboda, pravica do izraža-nia mnenj in organizacijske oblike nudijo dovolj jamstev za uspešno uporabo demokra-tičnih načel. Ne moremo trdi-ti, da v nali organizaciji ni demokracije. Lahko bi rekli obratno, da se po nekod po~ javlja tendenca anarhizma, organizacijske nediscipline, da često diskusije v naših vrstah spominjajo na način debate Ijubljanskih branjevk. Kam vodi parola o »demo-kraciji«, ki jo progla&ata Ba-Umt in Jan? K izboljšanju stanja na filozofski fakulteti pfav gotovo ne. Ali je prcr blem nedelavnosti organiza-cijje v pomanjkanju demokra-ctje ali v nagnjenosti k anar-hizmu in orgatrizacijski ne-disciplini? Prav gotovo v zadnjjem. Skupščina filoaofov ni biSa sklepčna zaradi ne-disciptmiranih odsotnih čla-nov. Politični aktiv naših v-iso-kih Šol je bil zaverovan v misel, da pri nas skoraj ni paliti&nih problemov. Razši-jeni plenum ZSJ je s tem mnenjem obračunal. Vendar pa nikoli nismo pričakovali takih izpadov in tako čudne reakdje našega članstva. Parola o demokraciji je mi-sel Djilasa, demokracija za vse in povsod. Klic po demo-kraciji je edino težnja po anarhiji. Naj dela vsalk, kar želi, govori kar se mu za-hoče, pa naj bo to še tako nekcmstruktivno m neresno. Mi sicer nikoli nismo zavezo-vali jezika Ijudem, ki so go-vorili, kar se jim je zazdelo, toda borili smo se proti njiin, jih tolkli z argumenti, dopu-ščali borbo mnenj in jo celo želeli. Kdor želi še več, se ne zaveda kaj hoče. Ali naj bo demokracija v tem, da bomo v ZŠJ, ki je politična organv-zacija, dopustili. propagando proti našim ciljem, da bomo dbuolili protidružbeno aktiv-nost? Če ne to, kaj tedaj? Ni m% jasno, kaj potemtakem želijo ti superdemokratiK To naj bi torej pomenUo, da bo-mo v ZŠJ, ki osvaja program komunistov, dopustili sovraž-no dejavnost, da bomo orga-mzadjo pretvmili v tržnico. ZSJ vzgaja svobodne štw dentske patriote. Naša naloga je pomagctti pri nstvar*janju socialistične inteligence. Smo prostovoljna organizacija, z lastnim programomo instatu-tom. Kdor ne najde v naši sredi dovolj možnosti za lasten razvoj naj nas zapusti. Od nas pa bi v takem primeru šli Ijudje, ki nimajo namena, boriti se za socialvzem. Morda bosta tovariša Ba-lant in Jan protestirala proti takemu tolmačenju njunih iz-jav, morda bosta trdila, da nista tako mislila. Toda dej-stva so taka, njune diskusije ni mogoče tretirati drugače. V zvezi s taJcimi vn sličnimi dogodki moramo napraviti tudi določene zaključke. Do teh pojavov je prišlo, ediiiole zaradi nepoznavanja osnov-nih načel socialistične demo-kracijex še posebfj pa materi-ala III. in IV. plenuma CK ZKJ. Naše organizacije so ddtine aktivneje delati na politično V7lQoj!nem področju med študenti, boriti se za na-predna gledanja, proti poja-vom anarhizma pa moramo odločno nastopiti. Ne smemo iskati vzrokov za slabo stanje v nekatetih organizacijah drugje, kot v organizacijski nedisciplini. Dolžni smo orga-nizacije prekaliti, očistiti jih balasta in utrjeni krenifii naprej v borbo za socialistič-ne intelektualce. V luči tretjega in šestega plenuma zveze komunistov Nedvomno se je primer Dji-lasa in njegovih idej odrazil tu-di na naši univerzi in visokih šolah. Zlasti mnogo diskusije in pritrjevanja njegovim na^orom je bilo pred III. plenumom CK. Vzrokov za to je več, (nekatere od njih je osvetlil že tov. Bez-nik v »Tribuni«), kot n. pr. mi-šljenje, da je to linija CK, izraženje polovične resnice, tol-čenje na odprta vrata itd., kar je III. plenum jasno osvetlil. Po drugi strani je pa že sama raz-redna struktura, sam socialni izvor naših študentov, nudil izredno plodna tla za take in podobne ideje. Toda po III. ple-numu, mislim, da je velika ve-čina študentov, zlasti komuni-stov, razumela škodljivost in nepravilnost Djilasovih idej. Pri tem pa se je pokazalo še nekaj. Ogromna večina je sicer obsodila Djilasa in njegove ide-je, smatrajoč to kot posamezen ekscez, kot epizodo v razvoju naše ZKJ, kar navsezadnje tudi je, ni pa videla, da gre tu še za nekaj več, kot pa samj va Djilasa. Kajti Djilasov revizio-nizem in niČ drugega kot zu-nanji odraz objektivnin pogc-jev in težav v razvoju naše družbe, kot izraz določenih ten-denc in stremljenj razlaščenih razredov stare družbe, in zat: zahteva našo stalno borbo in budnost proti vsem takim in podobnim poizkusom zaviranja našega socialističnega razvoja. Zato vsako govo jenje med štu-denti, o neki zastarelosti in ne-aktualnosti diskusije o Djilaio-vem primeru in III. plenumu CK ZKJ, samo dokazuje nera-zumevanje bistva problenvi. Skratka, sklepe III. plenuma CK ZKJ so ponekod obravna-vali preveč formalno, preveč enostransko, manjkalo pa je resnejšega proučevanja in kar je najbolj važno, realizacije sklepov v vsakdanjem življeniu. Mislim, da je tudi diskusija dveh tovarišev na skupščini ZSJ filozofske fakultete tipičen primer djilovščine ne oziraje se na to,, ali sta se tovariša tega zavedala ali ne. Zaskrbljuje pa dejstvo, da je eden po taki di-skusiji doživel aplavz, dočim je nek drugi tovariš, ki je >• svoji diskusiji pokazal bistvo takih in podobnih natolcevanj, doži-vel izredno hladen sprejem. Nad tem se je treba zamUUti. Filozofska fakulteta je dražbe-na fakulteta, ki daje naši d -už-bi predvsem vzgojitelje, ljudi, ki bodo odgovorni za vzgojo na-še mlade generacije. Na. toj fa-kulteti, kot dosedanja ora'<:ja kaže, del študentov nima niti najosnovnejših pojmov iz mark-sizma, iz znanstvenega pogleda r>a s^.'et in družbo. Ali je vprašanje svooode, borbe mnenj, res tak- za^ota-no, da se staino pojavlja na rv-pertoarju naših diskusij? Dovo-lite mi, da citiram znani stavek iz Engelsovega »Antii Diihringa«. »Svoboda je spoznanje nujnosti. Svoboda ni v namišl.ieni n«*e fakultete. V zimskem semestru je bilo na Poročilo s konference Zdru-ženja študentov filozofije, ki ni bila sklepčna vei oslankov malomeščanske raiselnosti ln klerikslizma. Vzlic pomamjkljivosti pa je or-ganizacija na fakiulteti zadtnji čas našla svoje pravo mesto. Mnoga sociaLno-ekcnom&ka, študijska m administrativno-tehnična vprašsmja so bila ugcdno rešena. Kaj se smatra za dobro po-litično delo? Bistvo polition&ga dela v naši organizaciji je pra-vilno razlaganje iai pravilen od-nos do vseh družbenih dogajanj in pojavov. Za pravilno rszlago teh problemov pa je ipotrebna medsebojna borba mišljenj, v kateri se izluiičijo pravilma gle-danja. Ce pa pogledarno nekaj debatnih večerov na naši fa-kulteti, pa bomo videli, da so sodelovali le študenti z napred-nirrji koncepcijami, dočim so ostali molčali. Koristno bi bilo le gkupščine Združenja filozof- stvar. Morajo Pa se ustvariti fakultete, vidimo, da skup- pogoji za uspešnejše, globlje izboljšanje dela na fakulteti. Ne drži tudi trditev dekanata, ščina ni dosegla zadovoljivega politično delo v klubih, ustano- da ibi bilo uredništv0 »Tribune« uspeha. Dejstvo, da je bilo od viti debatne klube in morda še odtrgano od življenja na fakul- 300 članov prisotnih le 218, da ustvariti manjše kolektive po zaradii tega skupščina nl bila letnikih Kajti, ko pride študent sklepcna, je kaj žalosten dokaz . iz povečini trdnega kolektiva leaktivnosti članov Združenja. 8. gimn. na univerzo, se v mno- Vprašaoje aktivnosti in politič- žici skupin, skupinic, posamez- lo-ideološke vzgoje je na filo- nikov, nezaupanja in morda celo :ofski fakulteti že dalj časa re- omalovaževanja ne znajde in teti. Ko govorimo o reformi študl-ja na univerzi, je treba pred-povedati, da je celoten na-študija terimi si zsinišlj-mo pred-vtsem medsebojme razgovore o tefco^ih družbendh vprašsnjih. Precejšen del dejavnosti or-ganizacije v preteklern semestru je odpadel na reševanje študij- skih načrtov. Najprej na geolo-giji in kemiji, pozne^e pa še na biologiji. Vprasanja smo reš«-vali s: predmetOy se je raz. pravljaJo v širokem obsegu in vah o nedejavnosti članov in med njimi delno tudi komuni- ni bila to stvar samo ozkega stov Razen zaključka o po- kroga kakor jo . Lormulirai ostrltvi kritenjev clanstva ZSJ dekanat_ v zvezi s tem je tudi ni prinesla kakih drugih kon- vprašanje ideološkega nivoja kretnih predlogov za zboljšanje predavanj, ki pri nekaterih pro- de>a. Utrditi je treba disciplino fesorjih ne ustreza. Dekanat se je pokazalo, da okraji zapnstav-ljajo študente filozofske fakul-tte, kar je seveda popolnoma napačno, saj je poklic profesor-ja v mnogih ozirih še odgovor-nejši in važnejši kot drugi. Skupščina je tudi sprejela za-ključek, da je treba javnost se- članov, kajti ZSJ je organizaci- Odgovomostl za p^edavanja za- znaniti s prob,lem°m ^vega po- ja in kot taka ima svoj statut, ki dbloča članom njihove pravi- veda, za odstranhev teh ovir pa je potrebno sodelovanje tako ce pa tudi dolžnosti. Zato je od- profesorjev kot študentov. Tako Pravijo, da se da tudi v »zelenem pasu« študirati več vsako sentimentalno tarna-nje in trudapolno, že kar bole-če iskanje nekih prijemov In so vprašanja »Tribune« res po-stavljena presplošno, vendar od- slopja filozofske in prirodoslov-no-matematičns fakultete. Ce-prav so že bUi storjeni koraki s strani Združenja, pa je vendar treba aktivnost pri reševanju govori dekanata nikakor ne mo- tega problema še povečatl. proučevanju vprašanj social-nega zavarovanja. Med štipen-disti je tudi velik del študentov nižjih letnikov. Najboljši štipen-disti bodo imeli priliko po kon-čanem študiju iti na specializa-cijo v inozemstvo na stroške zavoda. Profesor delovnega pra-va dr. Kyovsky je obljubil, da bo že med samim študijem po-svetil posebno pozornost tem tovarišem; njemu samemu gre tudi zasluga. da je dal pobudo združenju študentov prava in mu v veliki meri pripomogel, da je pridobilo te štipendije. Odbor ZŠJ združenja študentov prava se mu v imenu svojih članov najtopleje zahvaljuje. Odbor združenja študentov prava je na eni svojih sej skle-nil, da predloži skupščini tiste Načri o zdravstveni zaščiti študentov Cenlralni odbor ZSJ je pred dnevi poredal Ljudski skupš^ini načrt bodoče zdravstvene za-ščite visokosolcev. Načrt se za-vzem-, da bi slušatelji redno ob \-pisu pla'?evali v zdravstve-ni fond gotovo vsoto denarja, razliko pa bj krila država iz svojiega proračuna. dentov. Smatramo, da ne more biti član naše orga-nizacije tisti, ki ne spclnjuje do nje niti najosnovnejših dolžno-sti. Ker večine teh tovarišev ni bilo niti na skupščini, je ta po-oblastila odbor, da omenjene obravnava in kaznuje, najslabše tudi izključi iz organizacije. PRVAK FLRJ PIRC PRESTOPiL V LUŠK S 1. aprilom je prertopil v LUŠK letošnji cLržavni prvak Pirc, ki je bil doslej član »Triglava«. Pirc bo z raznimi tečaji pomanal izboljžaii teo-retično znanje naših irralcev. KONČNO DEKAR Ptujski akademski klub je pred dnevi dobil prvo nakazilo denarja za socialno šibke štu-dente, ki so pčtrelrni pomooi, v višimi 78.000 dinarjev Okrajni Ijudski odbor je v letošnji pro-rsčun vnesel precejinjo vsoto za pomoi študentom pri šNujnost sprememb in izpo-polnjevanja v našem socialist;č-nem razvoju ni bila posledica, recimo dotedanjih zablod, vrste subjektivnih napak itd, kot že-lijo včasih prikazati nasprotniki naše stvarnosti in naših ciljev, marveč posledica danih pogo-jev in objektivnih neizbežnih težav, s katerimi smp se morali boriti in se še vedno borimo; od tod tudi včasih hitrejša, vča-sih počasnejša stopnjevalnost v spremembah in izpopolnjeva-nju.« (Tito). V kolikor bi omenjena nega-gativna mnenja zastopal nek član ZSJ, bi še bilo razum].Uvo ln do neke mere opravičljivo, če pa tako nastopajp komunijti. Intelektualci, ki povrh tega še študirajo na druži.eni fakult .ti, kjer je saraa stroka neločijivo povezana z ideološkim študi.iern, mislim da ni nobenega opravi-čila. Dokazuje pa samo skrajno nizek ideološki nivo nck<;terih komunistov na tej fakultetl. Mnr#-;i se danes sprašujejo, kako to, da se danes pri inteli-genci še posebej zaostruie bor-ba za ideološki nivo in zahteva veliko več, kakor od de'avcev. čeprav (kakor nekateri misiijot mi že itak študiramo, intelektu-alno delamo, dočim delavec ko-maj da zna brati in pisati in oi torej od njega morali več zah-tevati, ne pa od nas. Prl tem se pozablja znano dejstvo: da je delavski razred že po svo.jeir položaju v družbi, po svoji zgo-dovlnski vlogi, ki jo ima v raz-voju družbe tisti razred, ki bo skozi svojo diktaturo pnietur^-ata omogcčil brezrazre.in? druž-bo ln socializem. Zato so delav-ci nujno, instiktivno, že ?aradi Evojega načira življenja za so- cializem. Dočim je lntellaanca, ki izhaja večji del iz ostaMh razredov, nujno podvržeiyi svo-jemu okolju, kajti človek je sa-mo produkt družbe ln oko;Ja v katerem živi. Zato je trebd in moramo od inteligence več zahtevati in biti moramo bolj kritični do nje. Toda all to po-meni, da je vloga inteligence majhna? Nasprotno, njena vloga je v današnji družbi izredno važna zato, ker posreduje delav-skemu razredu vse tiste prido-bitve, za katere je danes delav-ski razred še prikrajšan. Boj za ideološki dvig in usposobljenost našega članstva moramo zato še posebej zaostriti. Kajti oseb-no močno dvomim v koristnost in iskrenost takega komunista— intelektualca, ki nima znanstve-nega pogleda na svet in druž-bo, poleg tega pa je že zaradi svoje razredne pripadnosti pod-vržen svojemu okolju. Opozoril bi še na nek prob-lem, ki je precej pogost na ne-katerih naših organizacijah na univerzi in o katerem je tudi tov. Rankovič na IV. plenumu govoril. Gre za problem raznih Delavnost kluba koroških študentov Najboljši klub na univerzi si je zastavil obsežne naloge Kluib je seisitavmi del Zveze študeiitov Jugoslavije ljutoljan-ske Uiniverze. Njegov namen je združevange štaidfcnitov svobodne in zamejisike Korošike v skup- nje, saj je delo, ki si ga je Klub zasiavil, zgodovinskega po-mena. Ob ustanovitvi so mnogi mi-slili. da se ustanavlja društvo, nastop združenih pevskih zbo-rov: sodeloval je tudi klubskl pevski zbor pod vodstvom Fran-ceta Lampreta. 2. maja je Klub gostoval popoldne v Libeličah. nem prizadevanju za pra-vice in ki bo povezalo med seboj nekaj Nastopili so pevski zbor, folklo- napredeOc koroišlk/ih Slovencev, za spaznavamje njiih položaja in pomena za sloveinsiko kulturo. Klub naj širi zanimanje za ko-rašike Slovence v jugoslovsn-ski javnosti in obravnava štu-dij manjL.injisikega vprašanja s posebnim ozirom na Korošiko. Koroški motiv Mnen je tov. Matekovica o problemih na filozofski fakuiteti pevcev. igralcev jtd. in se tako skromno izživlijalo ob redkih nastoipih. Zato so se začudili širokemu programu Kluba, zmajevali so z glavami, češ mla- di so, imajo lepe ideje, uresni- čili jih ine bodo. A Klub je krepko zaoral nove Med člani naj goji pravo to- ,brazde. Ceprav še je moral bo- katerih so se poglabljale prija-varištvo in jim nudi vso možno ritl z mnogimi težavami, zlasti teljske vezi članov. moralno oporo in socialno po- giede prostorov, so sa vsi člani moč. Klub naj naveže stike z naprednimii aivstrijskimi študen-ti, lci Studirajo na tamkajšnjih univerzah. — Clan Kluba lahko postane vsak abiturient raven- ra, gimnazijski oktet, recitatorjl in solisti. V Libeličah so bill študentje zelo toplo sprejeti. Z istim programom so nastoplli zvečer še v Dravogradu. Klub je v tem letu poleg raz-nih nastopov organiziral tudl več družabnih popoldnevov, na Leto 1954 je našlo KKS pre-z veliko požrtvovalnostjo začeli rojen. Z mešanim pevskim zbo- pripravljati na »Teden koroških študentov na Ravnah«. Vedeli so da bo to prva afirrnacija Kluba, ki jih bo pobratila z vse- ske gimmazije in vsaik zaoiejeki ml prv0:fcorci Za Koroško, s ko- Ko človek prebira v zadnjl številki »Tribune« besede deka-nata filozofske fakultete in Združenja ZSJ fil. fak. in se nam teini besedami zamisli, se prav gotovo vpraša ali bo tak Krajgerju In ga opožorlla na ta problem in nam je tudi oblju-bil vso pomoč. Priznam pa, da je organizacija na fakultetl naredila premalo v tej smeri ln bi bilo prav, da nas tudi fa- abiturient, če nadaljuje roško inteligenc,0 in njenimi po_ šbudu na katerl izmed visokih lltt6nlml voddtelji. - »Teden koroških študentov« od so'l FLRJ. Izjemoma pa labko občrnd zbor siprejme kot članc tudi dijake in študente, ki ne ustrezajo zgornjim zahtevam, a so vmeti za korošiko stvar. Vse 27. do 30. avgusta 1952 je ostal za ude-ležence prireditev nepozaben. Opozorll je vso slovensko jav-nost na dejavnost Kluba. Tiste rom in ženskim vokalnim kvar-tetom je naštudiral program novi pevovodja , prof. Luka Kramolc; folklorne točke pa je pripravil tov. Igor Pobegajlo. Dokaz tega poživljenega delova-nja je fcii uspel »Koroški večer« konec januarja v Mostah. V se-mestralniih počitnicah od 18. do 23. februarja so s svojim kultur-no-umetniškim prograinom na-stopali po jugoslovanskem delu medsebojnih, osebnih trenj med način privedel do soglasja med kultetne oblasti podprejo v tej člane Kluba naj združuje glo- dnl . ofoiskal R * " Koroške. Za t0 turnejo so pri- komunisti. Pri tem se nekateri študenti in profesorji na filo- borbi. bok partiotlzem, vera v zmago . . . , , ° . pravili kvaliteten izbr-n poslužujeio vseh mosočih stvari •"**•*!*¦ * foknu.ti / co^ ki ^« a^ t\ __ t__n. j_,_i___ . . r>.,s« <.,L-n^.«n kn^. »« n^^,,-.^o nase in zainejsKo KorosKo izo- * c , u an pro- ki nikakor nc morcjo d6la^>i ca— taa>uu uu^uvu^v nc ic zčituf *vc* govorov Zjoruzcnia hioizoiskg mjnssnm. kjuirvciii.Kv. ^iaui muf ¦ .. zofski fakulteti.' Rad bi se do-taknil odgovorov ne le zato, ker sti komunistu; brskajo do naj- preko gotovih stvarl v odgovo- manjših podrobnosti iz osebnega življenja, in jih, da bi imele večji učinek, iznašajo po možno- sti pred čim širšim avditorijem. Da se s tem in takim »delom« rih ne morem, temveč tudi za- Da se kratko dotaknem še od-govorov Združenja filozofske fakultete. Zdi se ml, da bi od-bor Združenja lahko dal popol- braženstvo, ki je nosilo v srcu š^am, ki so ga izvajali tudi so- rajo čast in ugled so- cialističrie domo-viine inssvojim Frogram je obsegal Koroške. zanimiva to, ker je nujno, da je javnost nejše odgovore in s tem jasnej- znanjem svetovaiti vodstvu Klu- g aktualna predavanja naših znan- Petrač Btš Cveta Zeleznikar in Lojze Lebič, vioiinist Miro o gotovih stvareh pravilno o veščena. Ne bom razpravljal o slogu in načinu v kakršnem samo škodi organizaciji kot ce- dekanat odgovarja vprašanjem, loti in kar je najbolj važno, kl so bila res postavljena pre- razbija tako potrebno enotnost spiošno, ampak bom takoj pre- organizacije, nekaterim še da- šel na gotove stvari. nes ni jasno. Po drugi strani pa ponekod opažamo gnilo fami-ljarnost, ki je tako značilna za malomeščane. Prvo kot drugo samo dokazuje, da je treba boj za idejno čistost naših komuni-stov znatno zaostriti. Zveza komunistov je prosto-voljna organizacija in kdor ne more, ali se ne čuti sposobnega za delo kot komunist ali se ide-ološko ne strinja z njenim sta-tutom In programom, ni treba Strinjam se s tem, ko pravl dekanat, da je ZSJ fil. fak. Iz-javila, da se ne strinja s for-mulacijo obravnavanja proble-ma ideološkega nivoja predavanj na fil. fak. v časopisju, ne stri-njam pa se s tem, da tozadevne pritožbe v časopisih ne izvirajo od študentov filozofije, kajtl kljuib temu, da štud. fil. tega ni-smo plsali, izvira to od nas, ker smo prvi začutili ta problern in danes trdimo, da ti proble- šo sllko dela na fakultetl. Na drugi strani pa bi »Tribuna« že preje lahko kaj pisala o fakul-teti, saj je njeno uredništvo se-stavljeno v glavriern iz študen-tov filozofske fakultete, in jim mnogo aktualnih psoblemov ni bilo ne^oznanih. :; Matekovič Blaž Bratuš. — sopranistka Ileana Sorazmerno težak ba; vnašati morajo aocialbtič- ftvenl^v, intelektualcev, politi- . kov, koncert ravenske godbe, Program je bil na dostojni umet- svečano akad Zllje' PodJune m Meži- Polarna noč v Oražnovem domu Zato je potrebno znanje tujih saj je namen Kluba vzpodbujati in pomagati slovensko mislečim na oni strani. Borijo se po svo- jezikov in priporočilo svojega jih močeh za vse pravice Koro- ške doline, ki ga že pripravlja prof. Luka Kramolc. — KKS ima v načrtu za letoš-leto še več gostovanj. Po- zdmženja. Kakor nas obve- gcev, za svobodno koroško be- vab]Jenl s° v Maribor, Slov. Pretekli teden je DES od- ščajo je združenje pravnikov sedo. To je največje poslanstvo Bistrico' Huše, Celje in Zagreb. §e danes trdimo, dat^proble- P11 Oražnovemu domu poslalo za enega izmed svcr zlastl zamejskih študentov ki Sodelovali bodo pri otvoritvi tudi ne more biti njen član. mi obstojajo. In prav zato ZSJ elektriCno razsvetljavo, ker ni- jih prijavljencev zelo pohval- morajo slovensko misel požive- ravenske gimnazije, na Okraj- odvzemom legitimacije takim so Plačali zaostalega dolga no in toplo priporočilo nem mladinskem fstivalu i Z odvzemom legitimacije takim Članom bo Zveza komunistov samo pridobila, kajti to je tudi edina stvar, ki jih še veže na orgahizacijo. A. L. Letošnja medna-rodna letovišča na Jadranu Kakor vsako leto doslej, se je tudi letos prijavilo precejiš-nje število inozemiskih študem-tov, ki bi svoje počitnice radi preživeli v naših ietovišlkih kra-j-h. »Travel depantmant« ZSJ je izdal brošuro s podatki o le-toš^jih mladiiisikih taboriščih, znanstvenih in turisti^inih poto-vainjih i'n maiterialnih pogojih za tuje štuidemte. V letoviščih na Jadranu — Dubrovnik, Ba-ške Vode, Kralj«vica in Zadar •— bo prebivalo največ tujih obiskovalcev. V Kraljevici, Ba-šiih Vodah in Zadru bodo ta-borili po šotorih v neposredni bližini peščene obale, ki je po-krita z gozdom. Vsako tabori-ače bo inmelo svojo kuhinjo, re-starvracijo, amiboilacto z zdrav-nikom, športne terene, čolne in razine druge stvari za razvedri-lo. V D'Uibrovniiku. stareim ob-morskem mestu Dalmacije, ka-terega turistični sloves je ce-njen povsod v inoizemstvu. pa bodo tuji študenti prefoivali v m^stu samem. Iz vseh navede-nih mest, ki bodo sluiila kot središča mednarodnih postojank, P« bodo prirejali "zlete v nja turisti&na me«ta. Iz Kralje-vice v Crikvenico, Postojno, timi mesti bodo ugodne promet-ne zveze. Zeleni pas okrog naselja Pred dnevi so se začela olep-ševalna dela na študentskem naselij'U- Prostor med posarnez-nimi blotki bo namreč zasajen z drevjem, tako da bo v bodoč-nosti nastal tu študentski park. Navož^ina zemlja, ki je bila pred kratkim še v kupiih raz-trošena po prostoru, je sedaj lepo poravnana in kmalu bo zasejana tudi z zeleno travo. Naposled do tudi okolica na-selja dobila povsem drugo sliko. Romanistl se odpravljajo v Francijo Romanisti so trdno odločili, da v počitinicah priredijo eks-kurzijo v Fraincijo, ki bi jim sluiila za izpopolnjevanje zina-nja francoskega jeziika. Pred-vsem bi obiskali znameniteiša francoska mesta, kulturna in univerzitetna središča, knjižni-ce, seminarje, skratka v&e z,nanstvene ustanove za prouče- fakultete teh trditev v časopisju ni preklicala. Ko dekanat filozofske fakul-tete odgovarja na drugo vpraša-nje, smelo trdi, da je bila že-lja, povečati obseg pouka peda-gogike na fakulteti le predlog majhnega in zaključenega kro-ga. Tudi če bi bila ta zahteva neupravičena, čeprav smo stvar argumentirali, vprašam dekanat, ali smatra organizacijo ZKJ na fil. fak., skupščino ZSJ na fa* kulteti in Kongres Ljudske ihla- so plačali zaostalega dolga, no in toplo priporočilo. ki je narasel že na zavida-nja vredno višino. Stanoval-stiski, za ti da se bo zopet pokazala nem mladinskem festivalu in priporočamo tov. X strnjena in močna' kot v borbi OkraJnem kulturnem festivalu. Y, da ga sprejmete v službo, proti fašizmu. Vse to delo zah- PoIetl ^0 verJetno gostovanje ker odgovarja v vseh ozirih. teva temeljito poznavanje koro- na Kor°šk8m povezali s taborje- , v Omenjeni tovariš je dober ške zgodovine, njenih kulturnih njeim ob K1°PinJskem j€z*?ru. poravnanje naplacanega ra- član naše organizacijej akti_ tradicij. Klub je v zadnjem času Klub je sedaJ sredi dela> Pri" m preskrbeti zasilno ven in požrtvovalen Sn raz- povabil k sodelovanju študente Prav, načrtov... Steje že okrog čuna sredstvo za razsvetljavo. Več- jih polaga z vsemi moralnlmi dunajske univerze Ti so se že • wr m vrednotami. Pošten j€, skro- odzvali k skupnemu delu. — 7alPtnVni 7id raZPn ^6" men' in kratkomal° neopore- Najvažnejša misel Kluba je v medsebojni pomoči v Klubu sa- UGODNO PRIPOROČILO 120 članov — tudi 15 kolegov lz zamejske oKroške — od kate-rih je tri četrtine aktivnih. Klub vključuje tudi 15 članov Nakmadno je bilo dognano, mem. Klub ima organizirano sa- starešinstva. Se vedno se mora je omenjeni individuum ^^u^ boriti z raznimi težaami da je „ , omenjeni incuviauum mopomoč, ki pomaga socialno Pri »Putmku« išceja zapo- bil^ zaradi kraje izkJjifčeai' iz šibkim. Clani kluba si med se- kulteti in Kongres Ljudske mla- ... . . - . , - ^. - , . dine Slovenije za majhen in za- slltve mnogi slusatelji, pred- umverze za dobo treh let. ki ga z raznimi težavami, ovirajo ,pri delu. vsem v počitniških mesecih. Beograjskl medidncl gredo na prakso v inozemstvo Do sedaj so na. beograjski univerzi odhajali na prakso v zamejstvo večinoma tehniki. Medicinci so bili do sedaj na vožnji. Za ceno ževljenja bi praksi samo v Franciji in Av-striji. Letošinji program zame- ne dovolil, da bi šel vlak preko njega, ker bi gotovo Kluba na slavnostnih priredit- turn° P°slanstvo> si je pridobil njave prafctikantov pa je obsež- obstal sredi reke Se sam bi vah ob 10 obletnici ustanovitve zauPanJe k°™škega ljudstva In nejši Zdraivstvene ustanove v si ne upal preko njega f"^! ^1"4"1'" ~i-.i--« o —^~ ključen krog. Vsi ti foruimi sO se s to zahtevo strinjali in Kon- gres jo je celo postavil na ostri- no. K tej zahtevi nas je silila želja, da bl izboljšali stanje na naših šolah, ker smo mnenj.a da naši dipioraanti nimajo dovolj pedagoškega znanja za delo z mladino. Strinjam se z dekana- tom ko pravi, da razvoj naše- ga šolstva ni !n ne more blti edino merilo za okvirnl študij- ski načrt, mnenja pa sem, da filozofska fakulteta vzgaja v pr- nejši. Zdraivstvene ustanove v si ne upal preko njega. vi vrstl pedagoge, nato pa znan- na'ši diSaovini bodo sprejele 222 Kandidat molči! stvenike m bi morala vzeti v inczeirasikih praiktiikanitov. Na prvi vrsti razvoj našega šolstva osnovi reciiprcčme zamenjave pa v obzir. Potrebno je, da naši dl- plomantl vidijo iz svoje stroke učni predmet, ne pa, da vidijo v njej le znanost. V odgovoru dekanata na zad-nj-> vprašanje beremo, da so bl-li študentje v borbi za novo stavbo filozofske in prirodo slovno - matematlčne fakultete indiferentni. Tu ibl zastavll de-kanatu vprašanje ali nič ne ve o tem da je plenum UO ZSJ boj pomagajo glede raznih stro- vPrašanJe prostorov, ki so za kovnih vprašanj, pomagajo zla- nadaljnje delo kluba življenjske- g pomena še d d i ZO prelzkUŠnjO sti novincem, ki se vpišejo na Nedavno se je za izpdtno un'verzo, da jim tako Klub mizo na naši TVS vodil iz- skor° nadomešča dom. redno zanimiv in poučen za- * ključni pogiovor. Javno kulturno delovanje Klu- Profesor: Tisti most, ki bi ba je bilo v letih 1952-53 bolj ga vi skonstruirali, bi se po- skromno. V avgustu 1952 je rušil že ob prvi poskusni Klub organiziral in sodeloval na dveh letih požrtvovalnega dela, ga pomena, še do danes ni re-šeno; pa tudi finančna sredstva so mininiialna. Klub koroških študentov, ki je najmoonejši klub na naši Univerzi, je nedavno praznoval dveletnico svojega obstoja. Po Tednu koroških študentov. Po-membno je bilo sodelovanje nesebičnih naporov za slovensko koroško idejo, za njegovo kul- Profesor: Ce bi moral uiuiai 1. koroškega bataljona v maju 1953. Spominu na to veliko ob-je bil posvečen že ves tudi ljudske oblasti. S svojim delom si zagotavlja svoj nadalj-nji obstoj in zasluži mosta, bi iz previdnosti slal naprej svojo ženo. Mežici 1. koroško partizansko srečanje. Ob tej priliki je bil L va,nje romanskih jezikov, v pr- P^lal pismo Ljudski skupščinl. vrsti francoske^a. Denarna sredstva bodo podcusili nafcrati v katerem med drugiin postav-Ija problem prostorov na Opstijo, PlitVi-ČOca jezera, otoke po tovannah in pod'j€tjih širom univerzl. Prav tako je bila tudi Krik, Rab, itd. Z vsem-i našte- Slovenijc delegacija UO ZSJ prl tov. Letni občni zbor MAK se bodo pili po skoraj vseh državah. Koristnost prakser v tujih dr-žavah je za sluišaitelje naših medicinsikih fakiultet zelo po-merrabna. Bodoči zdravniki se bodo seznanili s tujo medičin-siko literasturo, apoznavali nove metode in koraike v medicinski znanosti ter na ta način dopri-nesli svoj delež k iaitemaciojia-lizaciji medicine, kar ie ena važnih in temeljnih nalog sve-tovttie zdravstvene organizacije. Sekclja za biologjjo Pred kraitkira so 'slušatelji na magamo ustvarjati tesno po- Katoliške akcije, biologiji ustanovili sekcijo za vezanost našega ljudstva to proučevanje biološikih ved. De- in onstran državne meje. Milan Pavliha KAKO BOMO KORISTILI ZAMEJSKI KOROŠKI Poleg nalog, ki stojijo pred dijo v odtujevanju koroškega osvobodUne borbe v sloven- dmgimi študentekima khibi slovenskega življa od matič- skih zamejnih pokrajinah, to lma Klub koroških študen- nega naroda in v zavajanju je načelo skupne borbe vse- tov šq posebno nalogo. preprostega slovemkega člo- ga antifašističnega prebival- Nasa skrb mora biti, da po- veka v Avstriji po direktivah stva teh pokrajin, neglede neke na narodnost, za lo se bo odvijalo predvsem preko roolo§ke sekcije. Clani Naša pomoč pa ne more bi-ti res plodna in koristna, Pretekli teden je bil letni občni 23bor mariborskih aka-dermiikov, ki so se v lepem ite-vilu zbrali v prostoriih univer-xe- Zibor je imel delaven zna-čaj, saj so obravnavali različi-na vprašanja, na katera so ma-rifcorski kolegi v preteklem le- Haloška akcija • P*ujski a/kademiki so posta-Vlli v svoj okvirai načrt tudi tako imenovano halošiko akcijo. V p&čilnicah nameravajo slku-pine šitudenitov raziskati in ob-delati nekatere probleme v Ha-lozah, proučiti gospodarsko Etruikturo tega vinogradnišikega predela, socialni sestarv prebi-valstva i« socialno-zdravstvene prilike, pod kaiterinni živi tam-kajšnje prebivalstvo, ki je bilo ie v bliinji preterial. Objava L.IST STUDENTOV LJUBLJANSKE UNIVERZE Urednik Pritnož Kozak. Študent fllozofije. Na«lov uredniStva In uprave: Ljubljana, MikloSi*eva cesta 5a. — Letna naiofnina 200 din, polleltna 10S din, četrtletna 53 din. — I2fhaja v&an drui?l petek. — Tisk tiskarne »slovenskega po-ro*»valca». — ftokopisov ne vračamo. — Narofinino nakazujte na teicoči rafun NP 606-T-841. Pogovor o Izseljevanju Sezonsiko Izseljevanje posta-ja za Prekmurje resen problem. Ljudje, navezani na zemljo med Muro in Lendavo, jo za-pu&čajOf ko nastopijo spomla-danska dela. Vračajo s zopet n^-]. ko prestane delo. To se ponavlja verižno iz leta v lelo. Zaradi tega je klub prekmur-sikih itudentov organiziral di-skusijo o problemu sszonskega izselj«vanja, ki je bila pretekll teden. V diskusiji so različno gledali na ta problem in je bilo nekoliko nasprotujočih si tez o vzrakih sezonskega izseljevanja. Odbor Zveze študentov — združenje študentov prava in strokovno-ideološki klub obve-ščata vsa vodstva ZŠJ, da imata na programu več zanimivih beleži tisk in publikacije slo-venskih koroških organizacij. , . ,. . ., , Ko bomo spoznali mnogo- preaavanj z aisKusijami o vpra- vrstno problematiko, pred ka- »slovenske« politike na Koro- skupnega cilja, ki more biti tero stoji slovenslka manjši- škem. Ko bomo spoznali de- le ustvaritev demokratičnih, na in njene organizacije v jansko ra^anerje poHtičnih soGialističnih dmžbenih od- šanjih, ki bodo zanimala tudi študente drugih fakultet. Pred kratkim se je vršilo predavanje Avstriji, bomo lahko sami po- sil in njihove namene, ne bo nosov, ki edini lahko poleg organizacijskega sekretarja CK ZKS tov. Vide Tomšičeve o III. in IV. plenumu CK ZKJ. Na ^poredu so Se predavanja o macartizmu, združeni Evropi in o drugih problemih. O teh predavanjih bo odbor obveščal druga združenja preko Tribune, Univerzitetnega odbora ZSJ in na druge načine. segli v razpravo o vseh pere- več težko zavzemati stališča socialne osvoboditve delovne-^h problemih življeaja na do raznih poizkusov, ki se ga človeka nudijo manjšinam Koroskem m s tem ustvanh kažejo v tem, da se posamez- tisto pristno vez, ki bo pome- ni akademiki z one strani nila za koroške Slovence bo- meje zanimajo za neko tretjo gato podporo njihovim pra-vičendm težnjam. tudi dejansko nacionalno ena-kopravnost. Se posebno pa moramo skrbeti tudi za tiste sLoven- pot, ki bi bila nepolitična, samo kulturna in gospodarska. Stremeti moramo za tem, da Ugotovili bomo lahko, da ta- ske akademike, ki študdrajo tudi s svoje strani spoznamo kih stališč ne zagovarjajo pri- po raznih univerzah v Av- politično situacijo med koro- jatelji Slovencev na Koro- stri.ii, ker so prav ti radi do- škimi Slovend in da ugoto- škem, temveč tisti, ki bi radi kajšnje nepovezanosti z de- vimo katere organizacije so slovensko vprašanje ločili od janskih stanjem na slovenskem dejansko predstavniki koroš- splošno družbenih vprašanj, Koroškem pod vplivom naj- kih Slovencev in damo pravo ki bi radi urričili eno cxi os- različnejših šhodijivih nazo- ime tistifn skupinam, ki vi- novnih pridobitev narodno rov. L. B. ED ŠTUOENTI PO SVETU Reforma pravnega študija v Franciji Bierut —• glavno mesto Libanona Libanon AHTEVE STUDENTOV I Zveza libanonskih študentov zahteva od vlade predvsem zvi-šanje dosedanjih suibvencij za štydente za lOOo/o in gradnjo pravne fatoultete in inštituta za politiifrne znanosti na univerzi v Beirutu. Zveza je podala tudi zahtevo za dodelitev deviz li-banon&kkn »tudentom, ki študi-rajo v raozemstvu. BURMA 6 zafoojev zdravil v vrednosti 5.500 švicarskih frankov, na-bavljenih iz internacionalnih WUS sredsrtev, je prišlo v Ran. gun. Med zdravili so auromy-cin, streptomjrcin. penicdlin in razne vitamin.ske tablete ter druga zdravila. S to pošiljko bo zdravstvena zažčita univerze lahiko nudila gmotno slabšim Studentom brezplačna zdravila. FINSKA Siroko akcijo za zgraditev no-ve univerzitetne knjižnice je med drugim začel tudi študent-ski časopis »Ylioppilaslehti« g posebno izdajo v 100.000 izvo-dih. Pod pakroviteljstvom pred-sednika republiike Paasikivija pa so med dragjin bill dani v promet tudi spominaki anaki po 1000 finskih mank in plakete po 5000 fimskih mark, kar naj bi šlo v fond za graditev univer-ziteine knjižnice. Nova biblio-teka bo zgrajena na zemljišču »Domus academica« v Helsin-kih. Nemčija ZVEZA INDONEZIJSKIH STUDENTOV V NEMCIJI V Bonnu so indonezijski štu-dentje, ki študirajo na nemšfcih univerzah, ustanovili svojo last-no študentsko zvezo, katere glavne naloge so, da skrbe za združevanje indonezijskih štu-dentov. da varujejo njihove in-terese, da utrjujejo dobre od-nose med indonezijskimi in nemškimi ter ostalimi inozem-skimi študenti. Študenti v tujini Nad 100000 študentov obisku-je univerze izven svojih držav, kakor je ugotovil UNESCO ob priliki poizvedb o vpisanih itu-dentih na tujih univerzah. Upo-števane so vse države razen dr-žav sovjetskega blaka. Države Francija Profeeorji. učitelil in ftbu-dentje so 26. februarja po celi Franciji demonstrilali za gradnjo novih uAnih poslapdj, zvišanje profesorskih plaL, za reformo dodeljevanja im izpla-čevanja štipendij ter zboljiamja študentskih pogojev. Na univer-zah in mnogih drugih visokih šolah ta dan ni bilo predavanj. z najvišiim številom inozem-skih šiudentov so ZDA s 33,600, Framcija 13.700, Anglija 8.200, Svica 4,250 itd. Druga tabela, ki jo je uredil UNESCO. pa priikazuje, koliko študentov po-sameznih držav študira v lno-zemstvu. Tudi tu so na prvem mestu ZDA z 8.000 študenti, sle-de pa Kanada s 5.000 in Kitaj-ska s 4.500. Visok0 število ima tudi Grčija, gaj ;e študentov, ki ^tudirajo v mozemstvu, več kot 3.100. Egipt Zoprta univerzo Te dnl" so se zopet prlčela redna predavamja na univerzl v Kairu. Univerzitetna poslopja so bila ob ponovni otvoritvi obkrožena •» močniini policijski-mi kordoni in na univerzo so imeli vstop samo vpisani šfcu-dentje. Na dan otvoritve so žtudemtje priredili na univerzi veliko zborovanje, na katerem so zahtevali najhitrejil zaiklju-ček preiskav o krvavih spopa-dih, ki so bili povod, da so za-prli univerzo. LUSK gostuje no DUNAJU V nedeljo, od 16. do 20. aprila bo LUŠK nastopil na Dunaju proti avstrljskemu prvaku EITZINGU v katerem so zbrani vsi najmočnejši ša-histi Avstrije in Še proti enemu avstrijskemu klubu. Na pot pojde isto moštvo, ki je osvojilo v Valjevu tretje mesto. Reforma šolstva v Francljlza-jema vse panoge visokošolske-ga študija. Ta reorganlzacija ima za cilj Izpopolniti In prila-goditi študij zahtevam današ-njega časa. Predvidena je tudi reorganizacija pravnega Studija, kl naj se močno modemizira-Te spremembe v zvezf z re-formaimi bodo najprej izvedene ravno na pravnetn področju. ker so reforme za pravnl štu-dij v celotf že odobrene od Sve-ta za naclonalno vzgojo fn m!-ntstrskega sveta francoske vlade. Vgilavnem obstoja reforma v poglobltvi študlja, zato so prf-ključill programu za dosego »Licemelje« še četrto leto, v ka-terem naj b\ se študentje po-polnoma seznanili z vsemi vprašanjl. Vsak študent na ju-rldlčnih fakultetah v Francijl lahko doseže po dveletnitn štu-diju diplomo »Bachelier en Droit«. Za naslov »Llcencije« sta pa potrebnl nadaljnJ dve leti. V začetku treljega leta se žtudent lahko odiločl in Izblra med civilnlrn pravom, javnim pravom, politlčniml znanostmi ter politično ekonomljo. Za do-sego doktorata pa je tako kot na dsugih fakultetah potrebma dlsertacija. Dosedanj! poloiaj na pravnih fakultetah je bil nevzdržen. Priznatl je treba, da »o bile mnoge pravne doktorske diser-taclje malo ali skoro ničvredne. Pravne fakultete so blle za mnoge študente samo pribeža-lišče — fakulteta, kjer nl bilo treba štu-d!ratl. Raizvredn.oteinje dlplom ln pomena pmvnega študfja kakor tudi prekomemo žtevilo študentov, kl niso Imel! prav nobenih možnostl za bo-dočo zaposlitev, »o bila detfstva, kl so narekovaJa, čim hitrejšo rešitev. Pojavila se je tudi za-hteva, da je treba na unlverzah, zlasti pa na pravni fakultetl prilagoditi študlj modernemu življemju ln ne trdovratno vztrajatl na klasičnemu pravu, pnavnl zgodovini In rimskemu pravu, ki predstavlja le del izobrazbe za modernega prav-nika. Treba ie obvezn0 uvest! študlj polltlfrnlh In soclalnih ved, kakor tudi politlčne ekono-mije, ki tvorijo najpomembnejil element za študlj modernega prava. To ogromno števllo pravnl-kov na francoskih univerzah pa je Imelo za posledico tudi težak ekonomskl položaj mJa-dih pravnlkov. Z zmanjšanjem števila pravnikov bl biH t! pno-blem vsaj v nekl mer! rešenl. Zato je že nekaj frasa pravnlk podvržen mnogim izpitom z na-menom, da se njihovo število čtm bolj zmanjša. Tako je za francoskega pravnika pogoj, fte hoče priti na sodišče ali pa do-se^i advokaturo poieg »Licence en Drolt« Se poseben izplt za lzpričevalo !n dovoljenje za iz-vrševanje odvetnlškega pokll-ca. Sele potem postane prlprav-nfk in končno odvetnik. Torej vidimo, da se kažejo tendance zmanjšati število pravnikov in tak0 zagotovitl njihov material-nl položaj. Da je pravnikov res veliko, kaže Že tiidi to, da je sariao v Parizu preko 4000 od-vetnikov. V zvezl z novim načrtom vla-da na pravnih ustanovah in fa-kultetah v Francijl razburjenje. Dlplome bo sedaj težje doseči. Studijska doba se bo podaljša-la, premagatl pa bo treba 4e več ovir kot dosedaj. Toda študent-je, kl lmaj0 veselje do prava ln kl Studirajo pravo, bodo z veijo gotovostio zrli v bodoč-nost, kollkor se pač danes o go-tovostl v Franciji sploh še mo-re govoritl. Vendar pa pred-stavlja reforma študijskega re-žima v Francijl spremembo, kl je ornembe vreni delovni akciji v Nemčiji so, da je kandidat člam ZSJ in da akitivno dela v tej organizaciji, da se ie udelež«-val delovnih akcij v domovini in da vsaj delno obvlsda kak tuj jezik, predvsem nemšičino, angleščino all francošičino. Za potne strošike in prijavnino, ki znaša 18 DM in ju krije vsak udeleženec sam je mednarodni odibor prosil, da narn omogočijo plačilo v našem denariu. De-lovna akcija je tako za moške k-ot ienske. Vsaflt udeleženec mora bitj zavarovan proti bo-lezni in nesreči, za kar mora predložitj potrdilo zdravstvene-ga fonda ali u«stanove, ki ga }« zavarovala. Udeležencem bo pravočasno javljeno zbirno mesto, paziti pa bodo morali, da pravočasno priapejo tja, ker v nasprotnem primeru OTganizacija, kl orga-nizira delo ne jamči za njiho-vo zaposlitev. Posamezne sku-plne bodo itele 20—30 ljudi in bodo nameščene v raanih štu-dentskih domovih. Studentom, ki sc bodo udele-žili delovne akcije se priporo-i&, da vzamejo s seboj ves osebni pribor, toi j« potreben. DANSKA Studeivtsiko združenje Danske namerava prirediti počitnišiki t€čaj v Jugoslaviji od 20. do 30. julija v nekem manjšem mes^tu severnega dela naše dežele. Ju-goslovanska študentska organi-Z3cija je pri razpravah o iz-vedbi tega nadrta pokazala ve-liko naklonjenosti ia prizade-vanja. MEMORANDUM članoiu parlamenta Edinburgh je kulturno središče Skotske Problemi študentov iz pre-komorskih držar v Francifi Danska študentska nacionalna zveza DSF je raadelila pred zadnjimi parlamentarnimi vo-litvami med vse kandidate me-ttiorandum go&podarskih in socialnih razmerah danskih Studentov. V tem metnorandu-mu poudarja, da Je življenjski standard šitudentov padel vn da veliko žtevilo mladih, sposob-nih ljudi nima možnosti posve-titi «e visokošolskenvu študiju sli pa fta zaradi pomanjkanja denarnih »redatev ne more na-daljevati. Ta akcija je bila usmerjena na to. da bi sprejeli na<čTt, po katerem bi vsi štu-denti, ki z dobrim aspehom polagajo lzpile, prejeli Stipen-dije, ostali itudentje pa naj bi sl pridobili pravico do brez-obrestinega posojila, za katerega bi jamičila država. DSF upa in pričakuje. da bo načrt v naj-krajšecn čaau predložen parla-mentu v razpravljanje. FESTIVAL JE PRED VRATI Le dobrih 14 dni nas še ločl od pričetka festivala ljubljan- skih študentov. Od 9.—23. maja ! bodo poleg kulturnih in drugih ! skupin nastopili tudi športniki ljubljanske univerze v raznih tekmovanjih in prireditvah. Akademski športni odbor je že sestavil koledar prireditev, v katerih bodo sodelovale skoraj vse sekcije in klubi, ki delujejo v okviru ASO. Največji prireditvi v teh dneh bosta prav gotovo študentsko prvenstvo v odbojki in v ko-šarki. V Ljubljani se bodo zbrali najboljši odbojkarji in košarkarji, med katerimi je mnogo državnih reprezentantov. ki so Člani znanih klubov, kot AŠK, Crvena zvezda, Mladost in drugih. Tudi odbojkarji bo-do nastopili z najbolj kvalitet-nimi ekipami, z mnogimi držav-nimi reprezentanti. Videli bomo člane AOK, Branika, Crvene zvezde, Mladosti in drugih. Pred nastopom na državnem prven-stvu bodo imeli študentje ljub-ljanske univerze še svoja pr-venstva v odbojki in košarki, kjer bodo izbrali najboljše igralce za nastop na tekmah za državno prvenstvo. Seveda ne bo ostalo samo prl odbojki in košarki. LUSK, ki je dosegel tako lep uspeh v tek-movanju zvezne lige, bo imel te dni velik turnir posameznikov. Člani judo kluba se bodo spo-prijeli z Zagrebčani, ki veljajo za najboljše v državi. Za prija-telje bele žogice bo zanimivo, če Izvedo, da bo v dneh festi-vala finale namizno tenlškega prvenstva univerze. Strelci bo-do priredili nagradno streljanje, sabljači pa bodo imeli svoje prvenstvo. Poleg vseh teh prireditev pa bodo organizirali še razstavo slik in trofej študentskih šport-nih klubov po Ijubljanskih iz-ložbah. O pripravah na iestival bomo še poročali. Poslopje Francoske afcademije v Parizu Na tlskovnl konferencl, kl ]o je priredila nacionalna študent-ska zveza »UNEF« v Parizu so blli obravnavani probleml Stu-dentov iz prekomorskih držav. V ospredju razpravljanja so bili stanovanjski problemi. Sicersta bila v zadnjem času otvorjena dva nova domo v »Cite Univer-sitalre«, ki pa ne zadostujeta študentskim potrebatn in je zato nujna potreba, da se prične z gradnk) novih domov za študen-te iz ^Kameruna, Guajane in Antilov.. Privatne sobe preko-morski študenti pogosto ne mo-rejo najemati, ker jih lastniki stanovanj lz rasnih razlogov odklanjajo. Razpravljajo se je tudi o izplačevanju štipendij, ki je dokaj neredno. Prekomor-ski študentje zahtevajo tudi pre-vozne olajšave, kar bi olajšalo njihovo že Itak težko življenje. Grčlja WUS pomoga WUS Je odprl v Atenah po-sebno biblioteko za itudente. ki 9o pri laoskoletnih potreslh izgubili svoje udne knjige. Mno-gi pisatelji učni>h ktijig so bili s posebnimi dopisi naiprošeni, da odstopijo tej novi biblioteki po en izvod svojih publiciranih del. Temu pozivu so se vsi radi odzvali in atenski biro WUS je že v najkrajšem času pričel prejemati knjige. Angleški ko-mite WUS je dal na razpolago skupno vrednost 600 funtov šterlingov za nabavo učnih knjig. Indonezlja Studenti no) spoznajo svet Indonezijski prosvetnj mlni-»ter Mohamed Yamin je lzja-vil, da so v teku priprave za preselitev indonezijskih itu-dentov, ki trenutno študlrajo v Holandiji, v druge države Po njegovem mnenjoi je treba po. slatl mlade ljudi v vse dele sve-ta, kjer naj bj nadaljevali štu-dij, kajti na ta način bodo prav gotovo vei pridobili kot t Stu- dijem satno V «ii državl. Tre» nutno študira v inozaidistvu pre-ko 2000 indonezijskih študenrtov, oa teh pa jih je skoraj 1500 v Holandiji. Na nedavmem *e«t»in-ku med ziunanjim in prosvetnim ministrom ter visokiim komisar-jern za Indonezjo je bilo skle-njeno, da bodo večji del teh študentov poslali v drug^. pred-vsem v gosednje azijs-ke države. Kanoda Sprememba pravnega študlja Zasedanja deželnega parla-menta v Quebecu se je tklele-žilo 115 študentov prava z na-menom, da podprejo predlog za spremembo študija prava na univerzi Quebec. S to spremem-bo naj bi se itudij prava skrčiJ od 4 na 3 leta. Predlagano je bilo tudi, naj bi š>tuder>tie pra-va po treh letih polagall samo praktični izpit. Sedai namrefi morajo polagati po treh letih teoretski, po četrtem pa &• prakti Nove smernice Novi načrti AOK je pričel s sistematičnim delom. Več pozornosti vzgoji. Obsodba proiesionalizma O občnem zboru enega izmed najmočnejših študentskih klubov, Akademskega odbo jkarskega kluba, smo že poro-čali. Prav J«, če povemo nekaj o nilihovih načrtih, ki so plod tega občnega zbora. Najprej o odboru. 2e dolga leta so odbor AOK sestavljali sami igralci, ker pač niso mogli najti ljudi, ki bi delali v nji-hovem klubu. Delo igralca v odboru ne more biti uspešno, saj so njegove misli vedoo na igrišču. Za delo v odboru je treba resnih in prizadevnih lju-di. Vse to so spoznali člani te-ga kluba, ki so se sestali. da bi naredili načrt za letošnje delo. Njihove besede niso bile za-man. Posrecilo se jim je sesta-viti odbor, kateremu lahko za-upajo. Predsedmk je profesor — prodekan pravne fa&ultete. To je brez dvoma prav in korist-no, saj roora biti Akademski klub povezan tudi s profesorji. Morda je to koristno tudi za profesorj«, saj toodo spoznall stud«nta bolj od blizu, ne le iz šolskih klopi. Akademski odbojkarski klub Ima namen vključiti v svoje vr-ste tudi srednješolsko mladino. Pri tem stremijo, da bi dijakl z vstopom na univerzo že imelJ svoje Iastno društvo, kamor po vsej pravici tudi sodijo. Ce bo načrt AOK izveden, bodo usta-novili na raznih šolah posebne odbojkarske sekcije, ki bodo delovale samostojno, pri stro-kovnem delu pa jim bodo po* magali članl AOK. Posebna ob-(ika dela bodo tudi prijateljska tekmovanja med m<^tvi AOK fn posaraezniml ekipaml sred-Djih šol. Precej časa so posvetili tudi sestavi moštev. Izbrali so naj-bolj demokratičen način: vsl čiani bodo glssovali. kdo naj igra v tem ?M onem moitvu-Potrebni bi bilt tudi novi klub-ski prostori, saj sedaj ni no-benega klubskega življenja. Morda se bo obrnilo kaj na bo-Ije. ko se bodo preselili na igri-šqe pod Cekinovim gradom, ven-dar to ni rešitev. Se posebej moramo poudaritl, da so pri AOK razpravljali tu-di o vzROji športnika in o ama-terizmu ter profesionalizmu. Taka razprava j« koristna ln potrebna, saj bi morali akadem-ski klubi m sekcije nositi vid-no vlogo v borbi pro».; tem škodljivim pojavom v Jportu. Prav vsi člani so obsodtli pojav profesionalizma, ki pa sicer v njhovem klubu še ni našel me-sta. Denar moramo uporabitt za bolj važne stvari, saj nam Je tsko fežko dosegljiv. Obsodili so tudi pojav »ka-pranfa«, kot pravijo odbojkarji nvabiloma raznih drugitev.