PoSlnina plačanci v gotovini
LETO L ŠTEV. 42	Koper, petefe I?, oktobra 1952	POSAMEZNA ŠTEVILKA 10 DIN
¡¡¡¡SIJ
P*
KIMHMM
ViSMSSiSK?
ilSpipRI
«S SB
mmsmmsi

Ukaz Prezidija Ljudske skupščine Ljudske republike Slovenije, s katerim razpisuje volitve v občinske, mestne in \okrajne ljudske odbore za dan 7. decembra letos, je močno odjeknil tudi med prebivalstvom našega okraja. Številni ljudje so se že naslednje dni zanimali in zahtevali, da se volitve v koprskem okraju vršijo istega dne kot v matični republiki Sloveniji. Mnogi pa so zopet kar spontano pričeli pojasnjevati ljudem pomen volitev, demokratičnost zakona o volitvah, politično vlogo organizacije OF itd. ter že povedali volivcem, da bodo volitve 7. decembra r vsej Sloveniji in naravno tudi pri nas. -Že samo ta diskusija in razpoloženje tukajšnjega prebivalstvu, čeprav v preprosti obliki, so vendar zelo prepričljiv dokaz, kako globoko živi zavest naših ljudi, da. so sinovi svoje matere Slovenije in Jugoslavije in kako 'so nične vse umetne meje in razmejitve, ki so jih hoteli (vsiliti prebivalstvu Slovenske Istre njegovi sovražniki. To prav tako dokazuje vso revščino in neumnost včerajšnjih in današnjih »generalov« in politikantov vseh mogočih strank z onkraj Soče in iz Trsta. ki se nenehno zaklinjajo, da bo italijanska kri, prelita v italijanski Istri, na italijanskem Krasu, Pivki itd., maščevana. To so reveži. Ici se niso od preteklosti ničesar naučili. Toda naši delovni ljudje se nanje ne ozirajo, temveč se s polno zavestjo svoje sposobnosti in moči trudijo vsak po svojih močeh za to, da bo njihova započeta zgradba — socialistična Jugoslavija <— čimprej dograjena. In prav predstoječe volitve v okrajne in. občinske ljudske odbore so važen del te naše zgradbe — socialistične domovine svobodnih ljudi. Po vsem tem je naravno, da je okrajni ljudski, odbor v Kopru na svoji redni seji dne 15. t. m. sklenil, da bodo volitve pri nas istega dne kot v Sloveniji in je predlagal komandantu VUJLA, da uveljavi Ukaz Prezidija na področju koprskega okraja. Upoštevajoč razpoloženje tukajšnjega prebivalstva in njegove osnovne pravice je koman-dan VUJLA predlogu ugodil in razpisal volitve v ljudske odbore za 7. december lega leta.
Pred partijske, frontne in politične organizacije se v zvezi s pripravami za volitve v okrajne in občinske ljudske odbore kot predstavniške organe ljudstva postavljajo zelo odgovorne, v tem času najvažnejše politične naloge. Našim, ljudem mo-

sli. klerofušisti i kpminformovci se bodo zopet našli na skupnih pozicijah borbe proti ljudski oblasti in socialistični Jugoslaviji. Ker drugega ne bodo mogli, bodo spel zbrali vse njihove tržaške in rimske tro-
bentače in v koru trobili v svet o nasilslvu in krivicah, ki jih ta »zaklela«. ljudska oblast izvaja nad Italijo, ter pozivali generale, kardinale in nezmotljive, naj končno obračunajo z njo. Prav tako bodo skušali mobilizirali svoje razbite ostanke, klerikalne, šovinistične in kominfor-movske reakcije pri nas, da se s terorjem in lažjo poskušajo vriniti v naše ljudske odbore z že znanimi nameni. Naše politične organizacije in. vsi pošteni ljudje morajo namere te gospode budno spremljati in sprejeti z njimi politično borbo, ki jih mora z veličastno zmago Ljudske fronte in njenih iskrenih borcev še bolj razbili in onemogočiti.
Letošnje volitve v okrajne in občinske.' ljudske odbore bodo verna
slilca politične zrelosti naših delovnih množic, bodo prepričljiv dokaz bratskega sožitja med Slovenci ter Italijani pri nas in s tem resnične in iskrene /navezanosti na ljutisko oblast, ki si je vedno in si. vztrajno prizadeva, da se to sožitje še poglobi, bodo ponovna in iskrena manifestacija ljubezni do svoje lastne domovine — socialistične Jugoslavije.
Rado Cchoivin
Težka industrija je temelj našega blagostanja. Vsi naši napori so usmerjeni k graditvi in razširitvi njenih objektov; vse češče se po-javaljajo njeni proizvodi na domačem trgu in tudi v inozemstvu. — Na sliki vidimo valjamo surovega železa na Jesenicah.
ramo pojasnjevali naš proces razvoja socialistične demokracije, zlasti kar se tiče razvoja in utrjevanja ljudske oblasti, demokratizacije državne uprave, čedalje večji demokratizaciji ljudskih odborov, ki dobiva vse večji izraz zlasti na področju gospodarske, politične, prosvetne. itd. samouprave. Bistveni pomen združevanja nekdanjih KLO v občinske ljudske odbore volivcem še vedno ni dovolj pojasnjen. Tu ne gre le za formalno odpravo manjših upravnih enot in postavitvijo večjih, temveč gre za mnogo večje kompe-tence v gospodarskem in političnem upravljanju in. urejevanju odnosov med državljani. S tem so ustvarjeni sicer šele temelji, toda nekateri občinski ljudski odbori so se v tem smislu začeli že močno uveljavljati, kar daje tudi pobudo za vedno večje sodelovanje volivcev v svojih lastnih predstavniških organih. Sveti in odbori svetov LO, ki so zamenjali bivše poverjenike, so najprimernejša oblika za pritegovanje veliketr šle-rila ljudi za reševanje problemov in nalog, ki se nanašajo na urejanje odnosov, koristi in dolžnosti prebivalstva. V tem je bistvo resnične socialistične demokracije in dosledne borbe proti birokratizmu in birokratskemu upravljan ju.
V naših naporih za poglabljanje socialistične demokratičnosti smo uspeli, da so naši delavci in neposredni proizvajalci prvič in prvi v zgodovini prevzeli v lastne roke upravljanje nad proizvodnimi sredstvi, ki so družbena last. Njim, ki ustvarjajo, višek vrednosti dela. tudi pripada pravica, da odločajo o razdelitvi te vrednosti, kakor ludi, da soodločajo o političnem in gospodarskem razvoju fsvojega kraja. Zato določa Zakon o Volitvah odbornikov Za OLO tudi izvolitev predstavnikov delovnih kolektivov v okrajni zbor proizvajalcev, ki jih volijo neposredni proizvajalci v industriji, kmetijstvu, transportu, obrti in trgovini. Pomen tako važnega ukrepa zlasti za delavski razred in njegovo vlogo pri graditvi socialistične skupnosti morejo naše partijske, sindikalne in frontne organizacije z vso odgovornostjo pojasnjevati vsem našim delovnim imnožicam. Važna politična naloga nas vseh je, da glede na tako vlogo in politični pomen, ki ga imajo okrajni in občinski ljudski, odbori. storimo vse. da bodo volivci, zavedajoč. se tega, izbirali in izvolili v svoje predstavniške organe izključno ljudi, ki so bili in ki so pripravljeni zavestno se boriti in delati za uveljavljanje vseh socialističnih principov in nalog, ki gredo izključno i; korist vseh poštenih delovnih množic. Naši. zakleti sovražniki zlasti z onkraj meje bodo poskusili vse, da izkoristijo demokratičnost našega vplivnega zakona v njihove, nam ž", znane namene. Italijanski iredenti-
Z osmega rednega, zasedanja okrajnega LOv Kopru
1 1
VI
A
iu*
iS
RAZGOVOR 5 PREDSEDNIKOM VILJEMOM TURKOM
Y sredo je bilo v mali dvorani ljudskega gledališča v Kopru osmo redno zasedanje okrajnega ljudskega odbora. Kol gosta sta prisostvovala zasedanju komandant VUJI.V polk. Miloš Slamatovič in svetovalec zvezne vlade pri Vojaški upravi ing. P. Žavcar.
Pn sprejetju dnevnega reda je predsednik okrajnega LO tov. Frane Kralj - Petek obširno poročal o delu okrajnega odbora in nakazal naloge, o katerili naj bi skupščina razpravljala. Dotaknil ?e je tudi neposrednih nalog in obrazložil potrebo, da okrajni ljudski odbor izda odloke o nadzorstvu pri obnovi vinogradov in odlok o nadzorstvu nad proizvodnjo trtnili sadik in sadik sadnega drevja. Treba je tudi pri nas uvesti v kmetijstvu, vinogradništvu in sadjarstvu nekatere mere moderne in napredne obdelave, ki že desetletja obstojajo v naprednih državah. »Te mere niso neka naša originalnost socializma.« je poudaril tovariš predsednik. »temveč so to drugod izvedli že davno pred nami.«
Ob zaključku svojega poročila je tov. Kralj govoril še o revolucionarni preobrazbi na gospodarskem ter družbenem področju. Omenil je rezultat razširitve jugoslovenske zakonodaje na naš okraj. Ta zakonodaja učvrščuje zakonitost in demokratičnost v delu organov ljudske oblasti in poglablja delavsko upravljanje gospodarstva v jugoslovanski coni STO. Tovariš predsednik je poročilo takolo zaključil:
»In če že razširjamo jugoslovansko zakonodajo, potem naj bo tudi naše delo enako jugoslovanskemu. Te dni je predsedstvo Prezidiuma Ljudske skupščine LRS izdalo ukaz o razpisu volitev v občinske in okrajne ljudske odbore v Ljudski republiki Sloveniji. Mislim, da bi bilo na mestu smatrati dan volitev v LRS tudi za dan naših volitev. S tem bi odgovorili onim, ki so smatrali letošnje volitve v anglo-ameriškii coni STO za italijanske volitve in še enkrat manifestirali našo odločnost v borbi za socialistično Titovo Jugoslavijo.«
Poročilu je sledila debata, h kateri se je priglasil tudi tovariš Bel-tram, sekretar okrajnega komiteja KP. Tovariš sekretar je v začetku dejal. da bi rad spregovoril k listemu delu predsednikovega poročila, ki omenja potrebo po razpisu volitev v občinske in okrajne ljudske odbore. Prešel je nato na vprašanje italijanskega imperialističnega pohlepa in dejal:
»Medtem ko se mi pripravljamo, da z volilnim aktom potrdimo našo voljo in hotenje, da hočemo izgraditi socializem in take družbene odnose, kjer ne bo več izkoriščanja ne mesta za vojnega hujskača in osvajača. kjer bo vsak ne glede na narodnost enakopraven človek po svojih močeh doprinašal k ustvarjanju dobri za družbo, ko postavljamo čvrste temelje ljudski oblasti in socialistični demokraciji, čujemo ponovno nove hujskaške in izzivalne izjave predstavnikov države, ki je rodila fašizem in ki je glavni krivec morije druge svetovne vojne.
Te dni so spet organizirali »patriotsko slavmost« pri Oberdankovem spomeniku v Trstu, da poživijo šovinistične in iredentistične srlasti de-moraliziranim iredentistom, ki vidijo. da jim obljube predstojnikov o nekem povratku v Istro in Dalmacijo ne dajejo dobrih izgledov. Nočem žaliti italijanskega vojaka, ki pravilno sodi, naj se za interese ila-iijanske buržoazije in Vatikana borijo drugi, ki pa je znal zelo junaško dvigniti pest, ko je šlo za njegovo stvar, za ljud-ko oblast, kakor so lo pokazali Garibaldinci v uporniškem gibanju. Toda v Trstu je govoril general — star bojevnik, ki je od Kaporeta do Adis Abebe, od albanskih do grških gora, preko Črne gore in Dalmacije, čez kraško planoto in preko Soče sejal smrt in končno oblečen v civilu končal nekje v Srednji Italiji — na vsak način preko Soče. Ti zbankrolirani generali, ki govore, da je Kras Italija, da ni tekla zastonj kri italijanskega vojaka na Krasu, morda mislijo, da je Italija povsod tam, koder je kr-
vavel ali bolje rečeno druge mrcva-ril fašist, pa tudi italijanska vojska, ki jo jo imperialistična klika pognala na tuja tla in ji zapovedala po-kolje. Povejte vi, ki ste z ognjem in mečem vsiljevali jarem licoboro-ženelu in nezaščitenemu narodu, ali je Slovenska Benečija slovenska? Ali ni tisti, ki z znojem moči beneške hribe in zemljo, slovenski kmet, ki se je obdržal kljub barbarskim navalom in ki mu, kot fašisti, ne priznavati- narodnih pravic? Kaj znate povedati o Gorici, Ločniku, Zagra-du. Slivami, Nabrcžini, Barkovljah itd.? Nikdar se ne bomo odpovedali naši zemlji, ki jo slovenski kmet znoji in tisoč let obdeluje! Nasilno naseljevanje tujca v neka središča ne more in ne bo odločalo o pripadnosti zemlje, ki je naša, slovenska zemlja!«
Tovariš Bcltram je nato povedal, kako je onorevole Tarchiani tudi v Ameriki postavil vprašanje Trsta s frazami, ki so tipično fašistične, omenil je govor maršala Tita v Dolenjskih Toplicah in zaključil:
»Koliko časa bo svet pripravljen poslušati izzivača in vojnega hujskača. ki je stalna spodtika za sporazumevanje mod narodi ali bolje, ki bi na račun moskovskega pritiska in napadalnosti rad izsilil zase imperialistične pozicije? Usluga, ki jo dajo Italija sovjetskemu napadalcu na škodo naporom demokratičnih množic v svetu v borbi za mir. presega že vse meje. Mislimo, da jc čas. da se tistemu, (ki je prvi položil nož na tilnik svobodoljubnim narodom in ki je s tem povzroči! svetovno klanje), odredi tisto mesto, kakršno mu pripada sorazmerno z «zaslugami« v preteklosti.
Skupščina je med svojim delom sprejela med drugimi tudi sklep, da se komandantu VUJLA predlaga, da bi bile tudi v koprskem okraju vo-Jitve v občinske in okrajni ljudski odbor isti dan kot v LRS. to je ". XII. 1052. Skupščina je razpravlja-teri odloki. Skupščina j erazpravlja-la tudi o organizacijskih in kadrovskih vprašanjih.
Zdi se, da premalo spremljamo delo naših občinskih ljudskih odborov.! j- bi ugotavljali krivdo, je t;i obojestranska: premalo se. zanimamo dopisniki: premalo pa- nam poročajo odbori sami. Da prebijemo led. ,-mo se oglasili na občinskem ljudskem odboru v Dekanih in zaprosili predsednika tovariša Turka, da bi nam odgovoril na nekaj vprašanj. Tovariš -predsednik nas je zelo prijazno sprejel in povabil v delovno sobo. Tu nam je odgovoril na več vprašanj. Ker menimo, da bodo zanimala javnost, jih objavljamo v celoti.
»Tovariš predsednik. znano jc. tla jc občinski ljudski odbor v Dekanih odločno prijel za delo. Kaj bi nam o tem lahko . povedal?«
»Takoj po osnovanju občine Dekani so bili povabljeni na sestanek člani bivših KI.O. Na tem sestanku je bil postavljen novi občinski odbor iz 17 članov. Ta odbor sc je redno sestajal in je. imel do sedaj šest rednih in eno izredno sejo. Na teb sejilh je odbor razpravljal o najvažnejših, kulturnih in političnih vprašanj občine. Poleg tega jc občinski odbor sklical važno posve-
in socialno skrbstvo. \ teli svetili bodo še razne komisije kot računska. z;i komunalne zadeve, stanovanjska, urbanistična, ki ho skrbela za red. čistočo in olepšavo vasi, itd. Tako bo omogočena najširša udeležila ljudstva v obč'i.u^ki upravi, kar ho gotovo koristno za vse.«
»Kaj je do sedaj napravil občinski ljudski odbor za izboljšanje gospodarstvu in kaj namerava napraviti v bodoče?«
»Uredili smo, da je najbolj potrebno pospešiti elektrifikacijo vasi, Tako so bile clektrifieirane pri Sv. Antonu vasi Tomažiei, Gregoriči, Turki. Fikoni, Sv. Anton kot center, Dolani in Dvori. Zelo hitro napredujeta elektrifikacija vasi Kavaliči in Potoka. Poleg tega so bile popravljene vse občinske ceste, kjer je ljudstvo samo dalo veliko pomoč s prostovoljnim delom. Tako so Tinjanci napravili 207 delovnih dni po osem ur, v Dekanih jc delalo 110 osel), pri Sv. Antonu pa 130 oseb. Vse lo delo so opravili na čast VI. kongresu KPJ. Za popravilo cest je bilo na razpolago tudi večje vsote denarja. Tako za Osp 120.000 din. za Škofije 175,000 din. za Sv.
V Tednu Rdečega križa
bodo na Koprskem ustanovili zdravstvene aktive
Rdeči križ je organizacija, ki v primeru vojne nudi organizirano, množično, zdravstveno in socialno pomoč bolnim in ranjenim borcem, pa tudi civilnemu prebivalstvu, v mirnem času pa je njena nedvomno najvažnejša naloga zdravstveno-prosvetna dejavnost. Glavna skrb osnovnih organizacij in vodstva Rdečega križa je učiti zdravega načina življenja in pravilne nege o-trok, skrbeti za zdravo okolje v stanovanjih, šolah in javnih lokalih, za čim ustreznejše komunalne naprave, boriti se proti pijančevanju in kajenju, zlasti pri mladini, ter stati v prvih vrstah v borbi proti tuberkulozi.
Lete--,nji Teden Rdečega križa je pokazal, da so zdravstveni aktivi, v katerih sodelujejo člani Rdečega križa s pomočjo zdravnikov, medicinskih sester, bolničark in babic vsak dan bolj nosilci boja proti zaostalosti, zanemarjenosti, vražje-vernosti in ,mračnjaštva sploh. Zato bo tudi ena glavnih nalog v Tednu Rdc-čega križa v koprskem okraju (od 26. oktobra do 2. no-, vembra) ustanavljanje teh aktivov po občinah in v nekaterih zadrugah. Zdravstveni aktivi v koprskem okraju bodo nudili prvo pomoč prebivalstvu, skrbeli za dvig higiene in asanaoije ter za izvajanje kontrole nad tuberkuloznimi bolniki. V zvezi s tem bodo-organizirali tudi več tečajev.
V Tednu Rdečega priža bodo v koprskem okraju organizirali tudi več predavanj s filmskimi predstavami, razširili organizacije z novimi člani ter organizirali po šolah pomla.dke RK, ki bodo med seboj tekmovali za dvig higiene. Pripravljajo tudi loterijo RK in več prireditev, katerih izkupiček so namenili v prid protituberkuloznim dispanzerjem.
Dekani
tovanjc naprednih kmetov, kateremu je prisostvoval tudi tovariš Bcltram. To posvetovanje je bilo sklicano z namenom, da bi novi občinski odbor izluščil iz njega razne koristne nasvete in pobude za izboljšanje gospodarstva. Moram poudariti. da sc je pokazala potreba sklicevati večkrat taka posvetovanja. Na posvetovanju je bilo govora o melioracijah, sadjarstvu, vrtnarstvu in tudi, kako bi bolje izkoristili gnilo sadje, ki ga jc. precej v vsej občini. Izraženo je bilo mnenje, da I j i kmetijskim zadrugam omogočili postavitev manjše tovarne za predelavo lega sadja. Bivša Italija sc za take zadeve ni zanimala in nam je delila samo batine. Na nas leži sedaj skrl) za taka vprašanja, ki jih seveda ne moremo rešiti od danes do jutri.«
»Kako so ljudje sprejeli novo ureditev občine?«
»\ veliki večini zelo ugodno. To pa zato, kcr vidijo, da so prejšnji krajevni ljudski odbori dovršili svoje naloge kot manjše oblastne enote in da jc prišel čas. da sc formirajo močnejši odbori ali občine. Odpadli so razni stroški za vzdrževanje, ki so jih imeli prej krajevni ljudski odbori.
Je pa .neko vprašanje, ki povzroča težave in lo je premajhno poznavanje zakonitosti občinskih odborov. Potrebno bi bilo, da hi ljudje bolj poznali u-lroj in zakonilo-1 ob-cTivikjih ljudskih odborov. Mogoče bi bilo prav, če hi so poskrbelo za natis primerne brošure, ki hi v lahki obliki tolmačila in pojasnjevala ljudem Zakon o občinskih ljudskih odborih. Prav lo je mogoče tudi vzrok, da ljudje sami še ne sodelujejo v upravi občine tako kot bi bilo želeti. Njihova koristna udeležila liri upravljanju jc bila do sc. daj bolj šibka. Veliko več bodo polagali, ko se bodo spoznali z raznimi vprašanji, ki se tičejo vseli ljudi občine. Z namenom, da bi prenesli na ljudstvo še več uprave in v cilju se .večje iin širše demokratizacije ljudske oblasti, bomo imeli le dni sejo, 1111 kateri bomo predlagali postavitev treh novih svetov, in sicer: sveta za gospodarstvo, kulturo in prosveto in sveta za zdravstvo
pri Kopru
Anton 100.000 din in za Dekani 125.000 din.
Za bodoče pa imamo namen pod-vzeli čimprej akcijo za izboljšanje sadjarstva, ker je naša občina v pre-
Icžni meri sadjarska. Imamo velike površine do sedaj neobdelanega sveta. ki je zelo primeren za gojenje ol jk. Tako jc v samih Dekanih takih površin za zasaditev več kol 10.000 oljkovih dreves. Dalje bi bilo potrebno, da pride k nam za stalno en agronom, ki hi v občini odgovarjal za dvig kmetijstva. To bi zelo koristno vplivalo na naše gospodarstvo, ker do sedaj v tem ni i»i 1 o storjenega šc skoro nič. Brez dobrega agronoma, ki hi usmerja! kmetijstvo. naše gospodarstvo ne ho šlo dobro naprej. O hi sc dotaknil še težav, ki jih imamo pri posameznih kmetih, kadar gre za koristi skupnosti, kot rigolanjc večjih površin, ki so lasi več kmetov, pa se najde eden. ki noče o tem nič slišati, sem v glavnem poved d vse. Izrazil hi pri tem samo še želio, da bi nam v takih primerih prišla na pomoč okrajna oblast s primernimi odloki, ki hi uklonili tisto konzervativnost takih zaostalih mišlenj nekaterih posameznikov. Skoro bi bil pozabil povedali, da naša občina pripravlja odlok, ki bo predpisoval, da bodo mogli vsi pridelovalci koruze do konca decembra sežgali vso koruz-iiieo. da sc tako vsaj deloma omeji škoda, ki jo dela koruzni molj. Letos je poškodoval nad 50 odstotkov koruze. Klasje .izgleda kot gnilo.«
»Še eno. in sicer zadnje vprašanje, tovariš predsednik. Kaj ste napravili za dvig kulture in prosvete?«
»V zadružnem domu sedaj končujejo zadnja dela v prireditveni dvorani. Te dni je bilo pokrito poslopje nove gimnazije, ki bo zaenkrat imela šest učilnic. Obnovili in prehelili smo vse šole v občini. Tako srno samo za šolo v Ospu dali 87.000 din, 100.000 din pa jc bilo določenih za ureditev prosvetne dvorane istolam. Dramska družina prosvetnega društva »Jadran« v Dekanih bo kmalu nastopila z igro »Dve nevesti«. Pripravlja se ustanovitev mladinskega pevškcaa zbora. Ustanovljena pa je bila godba na pihala, ki šteje 17 članov. Kmečka zadruga je zanjo nabavila potrebne inštrumente in potrošila zanje 150.000 din. Potreben pa hi bil za to godbo dober dirigent in učitelj.«
O....V
Odbor za proslavo desetletnice ustanovitve VI. in XIV■ Primor-sko-goranske brigade z Reke je poslal maršalu Titu pismo, v katerem ga vabi, naj se udeleži proslave 12. oktobra v Drežnici. Maršal Tito se je v daljši brzojavki zahvalil za povabilo, izrazil obžalovanje. da se ne bo mogel udeležiti proslave in poslal tamkajšnjemu ljudstvu najprisrčnejše čestitke.
I *
Ob 11-obletnici vstaje makedonskega naroda je bila v Skoplju slovesna akademija, prav tako pa so bile akademije po vseh večjih krajih Makedonije. Nad 10.000 bivših borcev se je udeležilo partizanskih maršev, ogromne množice pa so prisostvovale kulturnim, športnim in drugim prireditvam.
V Ljubljani so postavili v parku sredi mesta spomenik vsem ilegalccm-junakom. ki so za vedno ugasnili na streliščih v Gramozni jami. na Suhem bajerju, v Ciril-M.etodovi ulici in drugod. V soboto je bila v Unionu slovesna akademija na čast ilegalcem, Ljubljana pa sc je oddolžila spominu junaških ilegalcev in njihovemu herojskemu zadržanju v najtežjih dneh naše zgodovine tudi s številnimi prireditvami po terenih.
Okrožno sodišče v Zaječarju je obsodilo na smrt z ustrelitvijo bolgarskega vohuna in četniškega pomagača Gavrila Jovanoviča. Od leta 1948 do druge polovice leta i951 je Gavrilo Jovdnovič sedemkrat prekoračil mejo proti Bolgariji in se v Bolgariji shajal z Va-tom Lilkinim, agentom bolgarske državne varnosti. Po njegovem nalogu je Jovanovič zbiral podat-
ke vojaškega in političnega značaja ter obvestila o zastopnikih naše ljudske oblasti.
Tovarna »Litostroj« v Ljubljani je te dni odposlala za hidrocentra-]o »Jajce« v Bosni dve novi Fran-cisovi turbini, katerih skupna teža znaša nad 450 ton. Vsaka teh turbin ima 14.000 konjskih sil. Prihodnji teden bo tovarna dobavila turbine tudi za hidrocentralo »Ovčar Banja«.
Agencija Tanjug je objavila, da jc britanski veleposlanik :v Beogradu sir Ivo Mallet uradno obvestil jugoslovansko vlado, da bo kronanje kraljice Elizabete 2. junija 1953 v Londonu. V iimenu kraljice Elizabete je britanski veleposlanik izročil hkrati povabilo, da se zastopnik Prezidija Ljudske skupščine FLRJ udeleži slavnosti ob kronanju in da bo gost kraljice od 30. maja do ti. junija.
Kakor poročajo, bo marca 1953 drugi popis prebivalstva v FLRJ. Popisi prebivalstva, nazvani tudi ljudsko štetje, so med največjimi in najpomembnejšimi statističnimi akcijam i.
V	Mavrovcm v Makedoniji so na slovesen način spustili zatvornico, s katero so zaprli mavrovsko kotimo, v kateri bo nastalo veliko jezero, katerega voda bo poganjala turbine mavrovskega hidrokom-binata.
V	Ljubljani je konec preteklega tedna padel sneg. Temperatura ozračja se giblje le nekaj stopin rad ničlo. Sneg je padel tudi po vseh višinskih predelih Slovenije.
Z
V torek 11. t. m. se je začelo sedmo redno zasedanje Glavne skupščine združenih narodov.
Ves svet upira svoje oči v New York, kjer sc je zbralo nad tisoč delegatov iz 60 držav, da bi pretresal; pereča in bolna vprašanja, ki tarejo svet že ves Čas ipo zadnji svetovni vojni. Miroljubno človeštvo si mnogo obeta od sedanjega zasedanja in upa, da bo vsaj v temeljnih vprašanjih prišlo do rnzčiščenja in da ho napetost v svetu, ki vsak. čas preti, da se razširi v tretjo svetovno vojno, popustila.
Če vzporedimo sedanje zasedanje z Zadnjim, šestim zasedanjem, moramo na žalost ugotoviti, -da se razmere v svetu niso prav nič izboljšale, nasprotno nevarnost požara se je še bolj približala zaradi nepopustljivega stališča imperialističnih sil, pTe d vsem zaradi agresije Sovjetske zveze.
JS'ajbolj točno je karakteriziral sedanji položaj v svetu dosedanji predsednik Glavne skupščine Organizacije združenih narodov Padilla Nervo, ko je v otvoritvenem govoru dejal, da začenja glavna skupščina svoje 7. zasedanje v ozračju zaskrbljenosti in bojazni, ker sedaj spet razpravljajo topovi o korejskem vprašanju in ker razorožitvena komisija ni napredovala s svojim delom, dailje ker visita v zraku še vedno vprašanje združitve Nemčije in avstrijska mirovna pogodba.
Že iz teh uvodnih besed lahko sklepamo, da bo delo glavne skupščine zelo težavno in napeto in da je težko pričakovati popolnega sporazuma o teh zapletenih svetovnih vprašanjih. Seveda ni Padilla Nervo omenili tudi drugih vprašanj, ki prav tako zaskrbljujejo svet, kakor so vprašanja kolonialnih narodov, zlasti vprašanje Tunizije in Maroka. Indokine in sploh odnosov med azij-sko-arabskimi državami in zapadnim svetom. Na dnevnem redu sedanjega zasedanja je vpisanih kar 72 vprašanj, od katerih zahteva že vsako zase ogromno dela in razpravljanja, tako da lahko že sedaj zatrdimo, da bo na zasedanjih vladalo napeto vzdušje.
Okoliščine, v katerih se ¡e znašlo sedanje zasedanje glavne skupščine, se v glavnem ne razlikujejo od položaja lanskoletnega zasedanja, ko je mednarodni položaj še vedno kritičen in nripet, kakor smo prej omenili. Vsa ¡glavna vprašanja, ki so ostala odprla na zadnjem zasedanju, se niso tudi sedaj spremenila. Tudi izgledi za njihovo ureditev so ostali isti. Vendar moramo ugotoviti, da se mednarodni položaj v bistvu ni poslabšal od lanskega leta. Da je položaj takšen, se je treba predvsem zahvalili progresivnim in miroljubnim silam v svetu, ki preko Združenih narodov posredno ali neposredno vodijo borbo proti vsem poskusom ogrožanja miru. Tudi sedaj bodo te države poskušale uveljaviti svojo odločnost in vplivali na velesile, da bi šle po poti, ki so si jo vse države začrtale v listini Organizacije združenih narodov.
Kakor smo že prej omenili, bo korejsko vprašanje predstavljalo eno najvažnejših na zasedanju. Zaradi trmoglavosti Severokorejeev, oziroma Moskve, ki stoji za njimi, ni prišlo do premirja in je tudi nemogoče pričakovati, da bi do njega prišlo v doslednem času, kar najjasneje dokazuje, da Kreme I j zasleduje s korejskim konfliktom svoje posebne imperialistične cilje ne samo na Daljnem vzhodu, temveč tudi v drugih delih sveta. Pričakovali je. da bodo na sedanjem zasedanju Američani nastopili energično, ker so uvideli, da ¡e skoraj nemogoče misliti,'da bo prišlo do zaključka pogajanj za premirje v samem Pan Mun Jomii, ker se jc pokazalo, da Rusi nimajo nobene volje, da bi prišlo do sprave.
Tudi o vprašanju mirovne pogodbe z Nemčijo in Avstrijo in o vprašanju zmanjšanja oboroževanja =e ho vodila huda borba. Težko je predvidevati, kakšno smer bodo zavzele debate in kako bodo prišle na dan želje posameznih držav, da bi se rešila ta težka vprašanja, kajti napetost med velikimi silami ne dopušča, da bi se ta vprašanja že sedaj rešila, temveč ho ostalo verjetno samo pri načelnem razpravljanju. Prav gotovo pa je, da bo Sovjetska zveza poskušala izkoriščati nesporazume med članicami OZN z namenom, da bi razbila enotnost Organizacije združenih narodov, ker bi tako lah-
ko oslabljeno organizacijo izkoriščala za svojo imperialistično politiko. Na vsak način bodo moskovski delegati z Višinskim na čelu poskušali ustvariti razdor med velikimi kapitalističnimi silami lu Združenimi državami Amerike. Podoba pa je žc zdaj, da bo Višinski s svojimi nakanami doživel popoln poraz.
Poskusni kamen za demokratičnost in svobodoljubnost članic Organizacije združenih narodov ho na vsak način- tuniško-niaroški iy>or s Francijo, ki se bo obravnaval na sedanjem zasedanju na predlog arabsko-azijskih držav. Na žalost ipa moramo ugotovili, da obstajajo med velikimi silami težnje, da bi zadušile vsak poskus arabskih držav in narodov v kolonijah, da bi postali svobodni in neodvisni la težnja velikih sil je brez dvoma v nasprotju z listino OZN in pričakovali jc, da bodo zastopniki malih držav in narodov podprli l umsko in maroško prebivalstvo, Zastopniki Jugoslavije so že ob
odhodu lic zasedan je izjavili, da bodo podprli želje Tunizijcev in maroškega ljudstva, ker :e težnja po neodvisnosti vseli narodov osnovno načelo, na katerem temelji tudi listina te najmočnejše in najvažnejše mednarodne organizacije, k jo je podpisala večina držav, Zaman bi bilo pričakovati, da bi se svet uspešno uprl agresiji in imperializmu, če pa na drugi strani zanika enakopravnost narodov in odobrava zasužnje-vanje in diskriminacijo vseh vrst, kakor se žal še vedno dogaja na črnem kontinentu, zlasti pa v Južni Afriki, Takšni poskusi so žc vnaprej obsojeni na propast, ker za željami pre-bujajočih sc ni rodov v kolonijah stoje svobodoljubni narodi sveta.
Velesile bi že enkrat morale priti do prepričanja, da jc nemogoče doseči stalen mir v svolu, če sc ne odrečejo svojim imperialističnim apeli lom, in da jc. nujno potrebno držati se načel listine načel OZN, ki so jo tudi one podpisale.
Trst In njegovo brodovje
V	ponedeljek je bila v Genovi velika si a vnosi v zvezi z otvoritvijo novo pomorske proge Genova—Južna Afrika, na kateri bo vozila nova motorna ladja »Evropa«, last Tržaškega Lloyda. Ob tej priložnosti je italijan;iki minister za trgovinsko mornarico Capipa izjavil, da bosta dve novi Lloydovi motorni ladji »Evropa« in »Afrika« od januarja 1953 vozili na novi progi v Južno Afriko, in sicer ne več iz Genove, marveč iz Trsta. Minister Cappa utemeljuje, da so to spremembo linije narekovali gospodarski razlogi, ki dajejo na tej progi prednost jadranskim pristaniščem.
Istočasno je tudi dejal, da bodo v prvih mesecih prihodnjega leta vzpostavili no,vo pomorsko trgovsko progo Trst—Indija—Daljni vzhod.
Italijanski minister seveda ni pozabil poudariti, da sta dve novi progi, ki ju bo dobil Trst, sad prizadevanj rimske vlade, da pomaga-Trstu.
Znano je, da se je Italija že pred vojno polastila večjega dela trža-šk.h ladij in predvsem tržaških pomorskih prog. Potom državnih zavodov IRI im FIN MAR E pa se je Rim polastil tržaških ladjedelnic in paroplovnih družb. •
V	zadnjih povojnih letih so v Italiji skoraj popolnoma obnovili trgovinsko mornarico. Tudi Tržaški Lloyd se je prccej obnovil in zgradil mnogo velikih novih ladij. Toda skoraj vse Lloydove ladje kakor tudi vse ladje družbe »Ilalia« in »Adri.i-tica«, ki sta imeli še prod vojno mnogo ladij vpisanih v tržaškem pristanišču so danes vpisane v pomor-
skih registrih Genove, Benetk in Nctplja. Pomisliti je treba, da tu ne gre za eno ali dve pomorski progi. Gre za di letine pomorskih prog za Severno in Južno Ameriko, za Bližnji in Daljni vzhod, Indijo, Japon-rko, Kitajsko, gie za desetine in desetin prekoocecanskih ladij, ki so še leta 1939. ko je Rim že pobral Trstu za več stotisočev ton ladjevja, vozile iz Trsta v vse smeri sveta.
Italijanska v.laida, ki je tudi po zadnji vojni odpeljala v italijanska pi.slar.išča vse novo zgrajene ladje v Trstu za Tržaški Lloyd, se hoče d- nes hvaliti in poudarjati »prizadevanje« Italije za Trsi.
V	današnjem našem kratkem pregledu tadanlsikiih dogodkov ne moremo zajeti vseh dogajanj, ker nam ne dopušča; odmerjeni prostor. Jesen je in politično življenje je postalo bolj živahno, kakor se to dogaja vsako le-ito po trkozvanih političnih počitnicah parlamentov in vlad.
V	nekaitemih predelih svata je pa še vedino vroče, namreč politično Vr.oče, zlaslti na Sredin,jem in Bližnjem vzlheidu, V Egiptu se kar naprej nadaljuje ¡revolucionarno vre-nije, ocikair je prevzela vojaka z generalom Nagibom na četlu vso oblast; v svoje rolke in s tem tudi bodočo uiscido Egipta. Odkar je moral zapustiti Egopt kritij Fanuk pa do danes, se je marsikaj spremenilo. General Nagib enemgično čisti upravni aparat, sodotvo, vojsko, politične stranke, IcitOl se je temeljito agrarne- relioiime, tako da je za sedaj težko reči, kitic o daleč bo prišel, toda priznali mu je treba, da si je zbral odločno pcit, spremeniti politično, gospodarsko in socialno elnutotua-o Egiptla. Nekateri opazovalci, ki dcbio poznajo eglpitske razmere, merijo, da si bo Egipt v bosočnoflli izbral drugačno vrat vladavine in da bo prej ali slej monarhija zapečatena. Nagib je že odslovil .regemllelki svet, kar je že prvi korak k temni cilju,
Velika Brittanlija, iki je od vseh kapitalističnih držav najbolj zainteresirana v Egiptu, ni dosilej zavzela nobega odtočnega stališča do egipl5kih sprememb. Tudi sam Nagib ni pokazal s svojimi reformami nobenega takega dejanja, o katerem bi se dalo slutiti, da je naperja-no proitii Ve.lllki Britaniji. Nekateri kroigi celo trdijo, da se za Nagibom skrivajo angleški inteiresi.
Hrabra madžarska vojska ima manevre ob jugoslovanski meji pod vodstvom velikega Stalina. Neki honved zavzema vrbove utrbe na Dravi.
Med Teheranom in Londonom se pa stegno izmenjujejo note za noto glede rešitve petrolejclkega spora. Popiuatiilii noče niti Teheiran niiti London, pa čeprav se je vmes kot posredovalka vmešala 'tudi Amerika in vrši svoj pili,lusk, da bi se ta sp:ir nekako rešil. Kajpada zasleduje Wair!h:in,gi'..cn pri tem tudi svoje Isi-itne koristili. Videz je, da bo spe/r še dolgo trajal, telela koinčino se bo morala Velika Britanija usloniti, ker je pač jasno po vseh mednarodnih načelih in tudi po listini Združenih narcidov, da je perzijski pe^ troilej last penzijakeka naroda ini ima pravico svobodno z njim razpolagati.	r
Kakor vidiimo, se je imperialističnim silam težko odreči privilegijev, ki so jih uživale v svojih kolo-nijalmih in poilkolcnijalnih pesest-viiih, pa čepirav se po zadnji sveto-vini vcijni navidezno zavzemajo za endkepramost narodov in za neodvisnost vseh diržaiv.	„
To rti opasti'.! samo v primeru Egipta in Perzije, ampak tudi drugod po svetlu. Tipičen primer nam je tudi vprašanje Tunizije in Ma-■ reka, Iraka in Palestine, dalje Arabije in iKaširr.i.rja, Indonezije, Burme, Iinldcktine in kcačno tudi Koreje, se kriižaljo imperialistični interesi velesil in ki po pravici rečeno, ustvarjajo žarišča novih konfliktov, ki ds/je pobudo za tretje svetovno vojno.
V EvrcLai se nekatere bivše velesile nlkiikor ne morejo sprijazniti s, sedanjo atvarnentjo in še vedno •samijajo o metodam ji svoji veličini. Tipičen primer zato nam je današnja demokristijciniika Italija, kjer sanjajo irnpe.iiialisiti čin iredentisiti še vedno o »saicro Impero romamo« pod pro-ietki.oTaom Velikana in s pomočjo' Atlantskega paitika, kamor se je De Gsrpe.rijiu posrečili vgnezditi se.
Danes gledajo Trst na vseh zborovanjih, po vseh časopisih in ra-clii;i:!':ih postajah in seveda je tudi Eil.a.'mo na tapetliu v rimskem oarla-mer.,'.u. Leitošnje jesensko zasedanje niso mogli dinugače začeti, če ne bi uvodoma najprej omenili Trsta. DemokTlisljanistoi poslanec Bartole, ki velja za nekakšnega »Julijskega poslanca«, je zelo korajžno dejal, da je treba rešiti tržaško vprašanje s pomočjo pritiska, katerega naj izvedejo Združene države Amerike na Titovo vlado. Ce pa tako ne — je dejal pametmi Bartole — naj se izvede plebiscit. Ciudno je pri vsem tem, da se rimskem parlamentu ni našla nobena pametna glava, ki bi povedala, da nima smisla nadaljevali! s tisto imperiiailisiti&no politiko, ki je Italijo že privedla do poraza in da si bo še bolj razbila zobe, če bo na taki politiki vztrajala. Kakor vidimo rili italijanskih mogotcev prav, nič streznila pravkar pretekla zgodovina.
Thula je ameriško .letalsko in mornariško opor.šče na samotni planjavi Gir.emlandiji in, ko ,ga človek .gleda z zraka, se mu zdi, da ga je pričarala čarovna palica mogočnega čarodeja iz te širne samote. V resnici pa 'je Thula, eno izmed najbolj podjetnih dejanj sodobne tehnike. Novinarjem so šele pred kratkim dovolili obiskati to vojaško ini letalsko oporišče, ki ga je zgradilo v r.ej samoti v nekaj mesecih 7000 delavcev, in ki je graditeljem požrlo 72 milijard dinarjev.
Pr.eko širnih ledenih predelov in gora, ki jih Eskimi imenujejo Nuna-taks in koder se v poletjih, ki tod trajajo le malo tadinoiv, (bohotno razrasle zelena trava in razcveti bujno cvetje, danes 'hrumijo ,s svojim silnim ropotom ameriška šiirimotoma ■ Jeltala in ob obali križa.rijo težki ru-šilici ameriškega brodovja.
iBilO' /je na rojstni dan znanega polarnega raziskovalca Frithjofa Nan&ena leta 1927, ko sta se seznanila, ameriški strokovnjak za Arktiko Bakhe.n In danski polarni raziskovalec Knud Rasmussen. Tedaj se je porodila ideja, ki so jo šele sedaj uresničili in katere tehnična podoba se".zdi človeku vkljub temu še vedno bajka. Leto dni po drug.i svetovni vojni so Amerikaiuci že zgradili v sodelovanju z danskimi lokalnimi oblastmi prvo transportno linijo v te arktične predele. Pired 18 meseci pa se je spnožFio obširno tehnično podjetje za gradnjo Thule. Danes leži v arktični samoti Grenlandije mesto iz aluminija, ki ima 25 km cestnega omrežja in sila moderno opremljeno pri-
stanišče. Nad mestom se dviga druga najvišja, stavba na svetu, 360 m visok stolp za telefonijo, teleigrafijo in radijsko službo.
Od devetih velikanskih letalskih hangarjev so jih zgradili iz aluminija že šest in pni dnevni temperaturi pod — 50° C ter pri vetru, ki je pihal s hitrostjo 200.km na uro, so izgradili 1200 km od severnega tečaja tovarno za asfalt, ki ima veliko kapaciteto. 32.000 hekilarjev zemljišča 'je dane.s že obdelanega in posebni .gradbeni strokovnjaki gradijo sedaj na zemlji, ki je zamrznjena tudi po 500 m globoko, posebna letališča, odkoder bodo lahko il':a:i'.Llii navil reakcijski bombniki in lovci ter potniška letata'. Posebna tovarna drclbi izkopane skale v pesek ipriimeime velikosti.
Po zračnem mostu so pripeljali v oporišče preko .12.500 ton materiala, ki so ga potrebovali za gradnjo, a tovorne ledje so samo v zadnjih treh mesecih pripeljale 260,000 ton gradiva, Pristanišče v Th.uli lahko sprejme ,ofc? svojem -350 m dolgem isuham pcimollu cibenem dve 11.000 tonski transportni iladiji za razltovaitj-amje. Poleg tega iinajo v pristanišču še plavajoči pomol, na katerem ilalhko istočasno iztovarjajo dve 13.000 tonski ladji. Zgradili' so seveda tudi primerno elektrarno in pa veliko 'tervarno za destilacijo morske vede v pitno, Vse 'gradnje
iffo
v Thuli pa so iz aluminija, ki je tu najbolj pripravno gradivo.
Na glavni ceisti v Thuli, ki se imenuje Piktulik Botilevard, je sedež nadzorstva nad zračnim prometom v arktičnih predelih, pa tudi Znanstveni laboratorij in stanovanja številnih .znanstvenikov, ki deiajo v tem novem mestu. V vseh prostorih imajo stalno centralno ogrevanje, ki pa ne ogreiva le prostorov v številnih zgradbah, temveč se razteza cto ofoeih straneh široke ceiste iin greje vsaj .deloma ozračje. V vseh zigiradbath je tudi tekoča topla in mrzla veda, tako da se številni novi prebivalci tog,a alrimim i j aisteg a mesta udobno po delu clkopljejo .v topli vodi. Pred 20. leti so stali lukenj le redki igluji (ikočice iz ledenih skladov) in v njih so raziskovali meteorološke irazmere v tem pre-dellu Grenlandije redki in požrtvovalni zmansfjvenfjki. Tam, kjer so pred leti samoto zmotile le itu in tam pasfje -vprege, ropotajo sedaj buldožerji, po asfaltiranih cestah pa dirvvijo poisetna motoma vozila za aakt.ičn.e kraje.
Danes biva v Thuli clkoli 7000 ljudi. To so po vediini znanstveniki, tehnični strokovnjaki, piloti, mornarji, števiilnii delavci, od katerih so pomagali mnogi že graditi prvo atomsko naselje v Oak Ridgeu in drugi strokovnjaki. Pcivpirečni zaslužek v novem mestu je 5 dolarjev na uro, V tednu delajo povpreč-
no po 70 ur. Toda, prebivalci v tetm pravljičnem imeDl.u ne dobivajo do-Jaij.i/ v 1-J'ce. Tu imajo stanovanje in vso oskirfco brezplačno, denar jimpa nalagajo v banki. Vsakdo, ki pride delat v Thiulo, se mora obve-zri i. tön ¡bo tukaj cietal leto dni. Ko cldpeOuje, mu banka izplača zaslužek in neki upravitelj žerjava je pripovedoval, da ga čaka v banki že neknj itiBCČ dolarjev. Čeprav je gel na teden zapravil več kot nekaj tudi v Thuli »zapravlja'li«, pa ni modelarjev za pijačo.
Letalsko oporišče v Tuhli prihra-ai letalom na poti iz San Francisca do Skandi.iav.'ijs že 1200 km, na pati iz ZDA v Tokio pa okoli 1800 km samo na enem poletu. To so velike številke, a še večji prihranki tudi zai potniško in tcvcr.no letalstvo. Sovjeti so se silno zanimali za področje okoli Thule. Se danes se dviga no Frane-Jočeifcvi deželi 2000 km od tu dnevno v zrak lepo število opazovsiltnih letal, ki krožijo nad okolnimi področji, a se seveda s'knbno izogibajo ameriškim patroi-nim letalom.
•Mesto Thula je dobilo svoje ime po pravljičnem kralju Thuli, ki je nekdaj gotspodoval v teh krajih, kakor pravita severnjaška narodna pripovedka in izročilo. Zdaj je v njeigovem kraljestvu zraslo skoraj preko noči .pravo ¡mesto in nad alu-minitjastimi strehami pojo svojo pesem števillna letala, vsenackircig pa vrvi življenje iv idelm. Nič več ni o-koli Th.ule tiste tišine arktične samote, ki so ijo pred nekaj leti motile le reldke pasje vprege in1 samotni znanstveniki'.	v im—
r
Vsak dober gospodar teži za (eni, da bi pridelal čimveč takih jn-idcl-k; v, ki' ,mu bodo prinesli poitreb-ne.ga denarja za nakup t is. ', i h stvari. M jih potrebuje za družino in K ispodarstvo, Prav talko je prva skrb raznih delovnih kolek/.ivov po tovarnah, da ¡proizvajajo take izdelke. ki jih lahko izvažajo tudi v inozemstvo. Lahko je v zadoščenje delovnemu kolektivu tovarn »Anvpe-lea« in »Arrigoni« v Izoli, da njihove ribje konzerve* pr:.dajajo tudi na daijnem sevonu v Helsinkih. O leni je .zoidnje čase poročal znani šaho.vsvki mojster. k'i se je udeležil šahovskega tetkmovavnja v tem mestu.
Prinašamo kratek pregled izvoza iz 'jugoslovanske cone STO na inozemska tržišča. Ugotavljamo, da je izvoz cd le:a 1949 dalje stal-
) dvigaj. Tako je vrednost izvoženega blaga leta 1949 znašala 102.1173.000 deviz.;-.:h dinarjev, leta 1950 se je vrednost izvoženega bla-ga zvišala na 134 in p .1 milijona, Jani ipa je dosegla že 204.729.000 de-iz.nih dinaiijev.
Zanimalo bo. kaj vse je vp'ivalo na povečanje izvoza. Vrednost izvezenih poljedelskih proizvodov sc ni nič zvišala, pač p:i zaznamujejo znaten p: raisl t proizvodi ribje industrije. Le.a 1950 je iavez izdelkov ribje iiriusf.irije d s S-l 13.5 odisot-k >v vsega blagovnega izvoza, lani pa že 28 odstotkov. Po vseii znakih s d.č, bo letos izvoz iz Jelkov ribje industrije kril 47 odstotkov visega izvoza.
Letos si se za izvoz d pri a nova tržišča v prvi vrsti v Zapadni Nem-
čijo. Proizvode ribje industrije izvažamo največ v Avstrijo in Zapodilo Nemčijo. V Trst izvažamo predvsem poljedelske pridelke kot sadje, zelenjavo, vino in zadnje čase iudi mlclko.
Sol jc o:ia izmed važnih proizvodov naše cone. Lcitn.i iizvažiimo v Trst Okoii 2500 ton soli, okoli 25 tisoč ton soli pa izvozimo v razne kraje Jugoslavije. Za bodočnost so dobri izgledi za izvoz ideče živinJ ske soli v Avfitmijo,
V prvih osmih mesecih tekočega leta srno izvozili za 95 milijonov deviznih dinarjev izdelkov konzervne industrije, za 42 milijonov sadja, za 41 in pol mili|jona deviznih diner-jev vina in za 2(3 milijonov zelenjave. Tem sledijo mleko, s- 1 in sveže ribe.
Kako je z uvozom iz inozemstva, pa povedo naslednji podatki:
Uvažamo predvsem industrijske izdelke kot razne kmetijske in druge stroje, umetna gnojila, žveplo za potrebe vinogradništva, belo pločevini:), tehnično oprepn >• prevozna sredstva in blago sinke potrošnje. V prvih osmih mesecih tekočega leta smo uvozili za 78 milijon v deviznih dinarjev blaga sinke potrošnjo, to predvsem prehrambenih predmetov ter tekstil. Za investicijsko izgradnjo snu uv žili raznih predmetov v vrednosti 63 m pol milijona deviznih dinarjev. Poleg osumljenega salo uvozi'i še za 21 milij~n.iv deviznih dinarjev kmetijskih strojev in ume nih gnojil.
Uspešen zbor volivcev
pri Škocjjaru-Sv.Tomažu
Urc-dn.š.tvo	lo daljši dopis
o zboru voli'c-es . . i Sv. Tomažu-Skoojar.u s '-.njo. da bi ga objavilo v cel.,:;. Dopisniku bo v žari ščertje, ko bi videl, da smo njegovi želji ur.regli, ker mu je veliko na te,m, da bi žene sodelovale
pri ljudski oblasti, *
Dne 9. oktobra smo imeli pri nas uspešen zbor v liioev s številno u-deležbo, čeprav smo sedaj v največjem" jeseni kr m delu pri grozdju in vinu. Opat..i omo. da je bilo prisotnih premalo miših žena. To pomeni;, da se že vedn > držijo starega, ko je bi'o že.na dvrkrat sužnja: pivo sužnja iako: iščevalcev. ki so nam vlad:.!', drugič sužnja marsikal'.er;i(uj m ju, ki je imel sebe za vse in ženo za nič. V NOI3 je žena. dokazati. da je sp :obnu biti moškemu cb strani v vsaki za-dt-vi in je tako d segla entkoprav-nosit
V svoje pravice, ki so enake zanjo kot za moškega pa danes naše
ŠIRITE
»Slo-Mh-ski fadkatt«
žen:- še težko venje.mejo. Se vedno se jih drži staro in mislijo, da morajo opravljali samo razna hišna dela kot: «šivati, tpl: • i SO hišico pomesti.« vse črtalo pa ml njihova skrb. Ker mi?,lini, do bi se morala za boljšo bedočn o Skupnost zanimati tudi žena, bi sve-to-vul mi-
Črni Vrh nad Idrijo |
Na IdriijUflcem jc več zelo pri- f mernih krajev za razvoj zimskega | {športa, Med take spada že do se- g daj dotbro poznani zimisko-športni in tiurisltični' kraj — Črni vrh ne.d Idrijo.
2e pred vojno je bilo tu vsak > zimo polno tržaških turistov -smučarjev. Pre.J minulo vojno jc obstajala tu pionirska počitniška kolonija, .Med narodnoosvobodilno vojno uničeno poslopje že nekaj časa obnavljajo in predvidevajo, da ga bodo še v tem letiu dokončali. Odslej to poslopje ne bo več služilo kot počitniška kolonija za fašistične pionirje iz Južne Italije, temveč kot hotel ali dom počitka za našega delovnega človeka in inozemske turiste, ki sc ga bodo v znatni meri posluževavli, saj so tod prikladni tereni za gojitev in organizacijo tekmovanj v vseh športnih panogah. Poleg tega pa sliuži Črni vrh tu J i za izhodiščno točko za ture na Ja-vornik, ki ima kočo s 60 ležišči, in drugam.	— ati
..........................................................................................................................................................................
V nedeljo je zasvetila .na Pregar-ju električna luč, za kaka dva tedna pa bo zasvetila še v Hujah in na Gabrku, S tem bo dokončana elektrifikacija Brkinov, ki j-e začela lani. Vse priznanje je treba ob tej priložnosti dati sežanskemu okrajnemu LO in kolekltivu sežanskega ektalričneg-a podjeija, ki so se ponudili. da so Brkini končno dobili e'ektriko, na kai'.ero so tako dolgo in nestrpno čakali.
Svečanosti na Pregarju se je udeležil predsednik sežanskega okrajnega LO lov. Ovčarič skupno z zastopniki in delavci podjetja. Otl občinskega ljudskega odbora Porl-grad je bil prisoten le domačin, ki pa redno prihaja vsako nedeljo v svojo vas. Čudno, da oii prišel še
škim. da bi tale članek prebrali sojini ženafm. Ko bodo razumele važnost, se bodo v bodoče rade u-deleževale sestankov. Ce imaš ženo, jo spoštuješ in ti mora biti draga njena družba na poti na zborovanje ali sestanek, isto velja ze hčerko.
Tovariš Valoveč je navz čim vo-lilcc.m pojasnil sedtnji politični položaj. Podčrtal je nenasitnost in grabežljivost sedanjih vodi eijev v Italiji po naši zemlji. Dalje je govoril o kleru pri nas. ki izrablja široko svobodo, ki jo ima zato, da vestno izpolnjuje naloge fašističnega škofa Santina. Sporočil j" vo-lilcem, da je okrajni ljudski odbor v Kopru dal za popravilo pi nalivih poškodovanih cest za Skocjan in Sv. Tomaž 150,000 dinarjev.
Tajnik občinskega ljudskega odbora Koper okolica je pojasnil nekatera vprašanja novega načina odmerjanja davkov po katastru. Tov. Vatovec je nadalje opozoril starše, naj svoje otroke pošiljajo v šole njihovega jezika: slovenski otroci v slovenske, italijanski p:i v italijanske šole. Ko bodo odrasli pa naj se učijo še drugih jezikov. Več ko bodo znali, bolje in laže jim bo v življenju.
Obširno 'je tov. Vatovec govoril o škodi, ki jo je napravila toča in o komisiji, ki je bila postavljena za ugotovitev škode. Priporočal je. da se kmetje v bodoče zavarujejo proti toči. Priporočal je nadalje, naj kmetje selekcionirajo semena. Bolj bo treba skrbeti tudi za izboljšanje vinogradništva, sadjarstva, živinoreje in vsega gospodarstva na-sploš-no. Po zelo živahni debati, je bil izvoljen petčlanski odbor, ki bo v ,dil popravljanje cest.
Anion B raj ni k
Prpgarje v BrkinlTi
VESTI S T.RZASKEGA
Ravmiteljstvo občinskega podjetja ACEGAT ima v načrtu povišati cene prevoznin na tramvajskih, trolejbus-nili in avtobusnih mestnih progah od 20 na 25 lir za navadno vožnjo. Ta vest je vzbudila med tržaškimi delavci, ki bodo pri tem najbolj prizadeti, veliko negodovanje. Prav v teh dneh je v teku med vsemi de-lavei velika akcija proti novemu tro-šarinskemu davku na uporabo plina in električnega toka. Novo povišanje prevoznin mestnih prevoznih prog pa bo še bolj obremenilo že itak nizke delavske prejemke. Sieer mora biti vsako povišanje prevoznih cen ACEGAT predloženo v odobritev občinskemu svetu. Toda zaradi te-ne povezave med iredentistič-nini vodstvom AXEGAT in iredenti--tieno večino v občinskemu svetu ni pričakovati, da bi bil predlog \CE-GAT zavrnjen.
Rimsko vodstvo INAM (Nacionalni zavod za zdravniško pomoč), ki »e je že pred desetimi leti polastilo tržaške bolniške blagajne, je pred nedavnim nasilno odstavilo dosedanjega ravnatelja Zavoda v Trstu dr. Collavo, ki je bil Tržaean, Posta-
vilo za je za name-tnika tajnika zavoda. Za vriilea dolžnosti ravnatelja pa so imenovali bivšega fa-istienega inšpektorja Fiore.
priporoča svojim članom, naj v predkongresnem (ekmovanju za VI. kongres KPJ vložijo vse svoje sile za izvršitev vseh nalog pri ustvarjanju boljše prihodnosti, ki se zanjo tako vztrajno bori naša Partija pod vodstvom ljubljenega maršala Tita
Sežana
Zadnje slovo skladatelja Venturinija
V petek je bilo prepeljano skozi Sržamo v Trst truplo skladatelja Venturinija, ki je pred dnevi umrl v Ljubljani, V avtomobilih so ga spremljali do državne ¡.noje v Sežani številni kulturni d: lavci in prciilstavniki kulturnih d.ušiev iz Ljub'jane.
Kulturno prosvetne organizacije. preJisita.v.niki oblasti in političnih organizacij iz Sežane so se od pokojnika poslovili na bloku Ferne-tiči. kjer so na voz položili številne vence. Pokojnemu skladatelju, 7. i vodnemu tržaškemu Slovencu je v slovo spregovorilo več p:eii':'tav,nik,">v, m;:l njimi tudi predstavnik Slovenske filharmv.ijo i» Ljubi j rine.
Okrajna učiteljjška
konferenca
Prejšnji teden je bila v Sežani u-ra.dna okrajna učiteljska konferenca, ki so se je udeležili vsi učitelji in profesorji sežanskega okraja. Konferenca je imela še poseben pomen, ker se je učiieljsivo prvič seznanilo z novimi učitelji, absolventi učiteljišč in z učitelji "bivših delov iL'ui?kcibvitriškrga ):i postojnskega okraja, ki so po novi teritorialni uire di'\vi pripadli sežanskemu okraju. K • iviercm:i jc prisostvoval tov. pi t', Stanko .MeMhar k,.' zaisilctpnlk republiškega odbgra dru-"i'.tiv učiteljev : i profesorjev. Na konferenci so podali referate Zad- | nik Naida, predsednik stfcta za prosvetu in kulturo, (o dcl.ivanju sveta), prof. Milan Zndmik (:> prehodu iz osnovne šole na gimnazijo), tov. Danica Soiler (o šolskem in izvenfiotlskem delu uJilelja). tov. Ida Ge: pi n poslovanju s svetim. L"'.i dan p:pridne pa j'' bil sestali-k druš.iva profesorjev iti predmetnih učiteljev.	'Z. M,
kdo drugi, saj ni bilo še videti na Pregarju, odkar obstaja občinski odbor v Podgradu, .ne predsednika in niti tajnika. Ob talki priložnosti bi vendar lahko prišli v vas, za katero je bil ta dan res zgodovinskega pumona.
Vse navzoče goste in ljudstvo je pozdravil tajnik kmetijske zadruge tov. Jože Bu'i inar, ki je poudaril važnost dogodka. Za njim je govoril tov. Ovčarič o važnih vprašnjih teh krsljev in o naporih okrajnega odbora za njihovo rešitev. Omenil je itudi stališče Jugoslavije glede Tržašikeiga vprašanj a ■in šovinistično ter .sovražno politiko italijanskih k.rogov do Jugoslavije in samlega Trata. Navzoči so z velikim zanimanjem sledili besedam govornika in mu pritrjevali. Po zaključeni slavnosti sc je tovariš predsednik več časa zadržal v osebnem in ,prijatelsks]m razgovoru z domačini pred zadružnim domom in v šoli, kjeir so gostom in delavcem zaposlenim pri elektrifikaciji pri-re.di.i ve.čo.jo. Tovariš Frane Bu-tinar, stoodstotni invalid Pregarja, ki je v NOB popilnoma izgubil vid, je po večerji zaigral na harmoniko nekaj partizanskih in narodnih na-povoiv. V dvorani pa so po zborovanju igrali domači godci, da se je v veselem razpoloženju zavrtelo staro in mlado,
*
Ker bo, kot že omenjeno, v kratkem dokončana elektrifikacija Br-kinr.v in dela Slovenske Istre, ki spada sedaj pod sežanski okraj, objavljamo nekaj pcdaitkov o delu in denarni vrednosti izvršenega dela.
Okrajni LO v Sežani je na svojo iniciativo in na pobudo bivšega oblastnega odbora začel z elektrifikacijo leta 1951 in to brez investiciji, z lastnimi sredstvi in sama-prispevki kmetov iz vasi, Z dobro voljo ljudi in aktivnostjo okrajnega cdbora je bilo leta 1951 p stavljenih do'jnovodov 10 KV v dolžini 10,070 mat.rov. niakoga omrežja v dolžini 22.342 metrov, zgrajeni dve trafopostaji z .notranjo opremo, nameščenih 727 luči z vsem, kar spada zraven. Skupna vrednost dela je bila 22,089.170 din. S tem delom je dobilo električno luč 14 vasi v okraju.
Eleikt.rifikaciijska dela so nadaljevali v letu 195.2 in prav tako z lastnimi sredslUv.i elciktirificirali 10 vasi v Slovenski Istri, Bilo je postavljenega 5 km daOjntovoda. 12 km onnežja in zgrajena ena tu-a.f"postaja. Vrednost novogradenj z lastnimi sredstvi je znašala 14.500.405 dinarjev.
Od vlade LR Slovenije je okrajni LO iprejel 5 milijonov investicij in je s temi nadaljeval novogradnje in sicer na Pregarju v vrednosti 1.479.132 din, v Hujah do sedaj 729.809 din, rna Gab.tku do sedaj 533.913 in tratnpostaja z notranjo oprelmo 520.000 din.
Nadaljujejo z deli v Slovenski Istri in sicer postavljajo daljnovod Crndkal—Gračišče v dolžini 4500 metrov. omnežje trafopostajo za Gradišče v dolžini 12.000 metrov, daljnovod Obro— Gclac v dolžini 3500 meitVv, omrežje Golac iii Poljane v dolžini 4500 metrov. Gradijo t.udi eno traiopostajo z notranjo opremo.
rA, B.
NAIiASLA IDRIJCA Ob zadnjem močnem dežerju !n nalivih so vse reke in potoki zelo narasli. Slika prikazuje naraslo Idrijco, ki je preplavila celo travnike desno in levo od struge.
Idrsko - napredna vas na Tolminskem
jiiiituriiiitiiiiiiiiH uriiiiiriiiiiiifTiiiiiiittiiiiittiiiintittiitiuiitiiiiiiiritiiiijiitiiiiiiuiiiiiiriiiiiiiiiiMiiiiritiiiiiiiiiniiiiiiiniiiiittiitiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiTT
Teden Rdečega Križa na Postojnskem
Že več časa ipred Tednom Rdečega križa je bilo vse članstvo RK v postojnskem okraju .razgibamo. Povsod so pripravljali sporede za čim do-stojnejšo proslavo tega dne. Vsi občinski in vaški odbori so imeli seje in so izdelali podrobne sporede. Zato je teden tudi prav dobro uspel. Skoro ui bilo kraja, kjer ne bi bilo predavanja in to tudi v najoddalje-nejšib vaseh. Pri predavanjih so sodelovali zdravniki, zdravstveni kader. učiteljstvo in babice. Preobširno bi morali poročati, če bi hoteli omeniti vse, zato navajamo le predavanje na Rakeku, ki se ga je udeležilo nad 300 ljudi. Tovariš dr. Pu-šenjak jc govoril o pomenu in nalogah Rdečega križa, nakar so predvajali film o nastanku RK,
Tudi ]io šolah so bila predavanja, ker ima RK svoj podmladek na
vseh šolah. Razumevanje so pokazale trgovine in podjetja, ki so okusno okrasila izložbena okna. Nadvse lepo jc bila okrašena izložba Državne založbe v Postojni. Bilo pa je tudi nekaj trgovin, ki so odklanjale sprejem plakatov in .prodajo listkov za prosto,voljne prispevke. Take trgovine bi bilo dobro javno ožigosati, ker se ne zavedajo velikega pomena RK.
Ob zaključku tedna so bile razne prireditve, tako je mestni odbor RIC v Postojni imel uspelo prireditev v dvorani Jamske restavracije. Res da jc bila dvorana precej napolnjena, toda smo vseeno pogrešali še mnogo takih, ki bi morali podpreti tako prireditev.
Vsem, ki so na kakršenkoli način sodelovali pri Tednu RK, izreka okrajni odbor RK v Postojni najlepšo zahvalo,	.Vlado

Kdo se ne spominja liste lepe narodne pesmi: »Oglarček, oglnrček mora bit' moj. ..« — Ne .verno, ,kako bo .to sprejela kaka mestna gospodična, ko bo videla, v \kakšni postelji spi joglarček. No, mi vemo, ,da je tudi s tako zadovoljen in sladko 'zaspi po završenem delu, .posebno takrat, ko ni nevarnosti, da bi kopa pregorela.
Knežak nca Pivki
Te dni so v Kmežaku .razrite skoro vse cesite in .moraš preskakovati jar.ke, če hočeš od doma Lolrlii so se zelo rosno obnavljanja vodovodne napeljaive. Do sedaj je bilo na novo napeljanih do hiš 334 metrov cevii, 70 mei.-ov pa je bilo napravljenih novih jarkov. Vse je opravljeno izključno prostovoljno. Va-ščar.i so se tokrat zelo izkazali, saj so do sedaj opravili že okoli 5000 ur prostovoljnega dela Najbo'jši je tov, Andrej Sajn, član obo..ri:kega LO, ksi vodi vsa dela, Je zelo p:i-Iju/bajen pri ljudeh in je član odbora že vsa leila po osvoboditvi,
■Delo, Id ga bodo še opravili pri clbinsvi vcdcv.-idine napeljave, bo stalo 1.000.000 dinarjev, vendar bodo imeli le okoli 300.000 din. stroškov.
Na novo so prepletali- tudi s.tav-bo nbčteikeiga LO in bodo napeljala tiudi vedo. ki je do sedaj ni bilo. Tuia/i v vse občanske gostinske o-bra:te in v mesnico, ki so jo lepo preuredili, bodo napeljali vedo.
Vse priznanje zaslužijo tako člani občinskega LO frontovei, ker se zavedajo, kako je treba sodelovati in delati, če hočemo doseči uspehe. Volivcem v Kmežaku, Koritnicah, Sctmbijah in Baču pač ne bo težko izbrati bodoče člane občinskega odbora.
Za obnovo dvorane prosvetnega doma so dali 180.000 din Je zelo lepa in primerna za razne manjše maisftope. Ko bodo preuredili oder, pa bodo lahko nastopale tudi večje skupine.
Mladina in pio.rirji pripravljajo igro »Sneg,u'jčica«, ki jo nameravajo uramzoa:1'!? v tej sezoni. Režirata učitelja *civ. Vcjte-k Benulič in Viktor -Nemec,
Požirat bomo imeli tri vrste tečajev: partijskega, splošmoizobražo-valinega in predivojaškega.
Vlada
Idrsko je že cd preteklih let znana napredna vas. Saj ima že staro prosvetno društvo, KDZ in drugo. V letošnjem letu je bila v tej vasi. kiuturno-tprclsveitina dejavnost velika v primeru z drugimi vasmi. Priredili so pet kulturnih prireditev ednostro pet odrskih del, torej lepo število za- delovno kmečko vas. To jesen pa imajo, v programu praznovanje 50-letnioe obstoja šole. pravi j a jo pa se tiudi na proslavo 50-leitnice ustanovitve kulturno-prosvetnega- društva. Imajo že program, kako- bodo prikazali dejavnost društva v vseli 504efcih,
Kot prvo -obdobje tega dnušt.va bedo odrsko prikazali delo Od ustanovitve društva, t. j. 1903. da prve svetovne vetrne 1914, ki ije bilo bral-no-idrušitveneg-a značaja. Drugo obdobje bo zajemalo čas, po prvi svetovni vojni do leta 1927, ko je bilo cd iašisiiične Italije društvo ukinjeno. Tretje obdobje bo obsegalo čas med NOB, ko se je začelo društvo ilegalno ponono prebuja.'!, Cetito obdobje bo obsegalo čas, od osvoboditve do danes.
Kar se tiče gospodarske strani je Idrsko tudi delovno. V tem letu so zgradili na svoji planini vodovod, ki so zanj delali 1500 ur. Vsa nestrokovna dela so vaščani napravili sami. Vedo so že upi rabi j al i zadnja, diva Ir.t plar;šar-i!iva. Končali pa niso še z delom . betonskih
Gostovanje Jeseničanov v Tolminu
V soboto in nedeljo so gostovali v TOlminu Jeseničani s trodejanko: »Inšpektor na obisku,« Zanimanje za nastop jeseniškega gledališča je bilo veliifco, kar je prikazala številna udeležba- ljuctatva.
Igralci so nastopili življenj "ko ipv-sebno v drugi polovici igre. Zelo prepričevalno je. svojo vlogo igrala gospa Beirlirag ter njen sin Et-ie, ki miu je bila dodeljena še posebno težka vloga.
Omenil bi pa nezadovoljivo delovanje električnega toka, ki je med predstav snosltavno zmanjkal. Ne hi omei tega, če bi bil to prvi primer. \ Tolminu je to že kar reden p:.' .': toka zmanjka, ko gospodinja K :a, zmanjka Žagarju pri nujnem c . u, zmanjka med predstavil, zmanjka pri večerji . . , Temu bi lahko naredili konecl'
Ker sem že pri kritiki, naj paii-pljem še večino .tolminske moške putftke, ki je priscsitovala predsi-i-vi. Ko je nastala v dvorani tema, so začeli prižigati aiigarete. Bilo je kot, da vidoš prižigati zvezde, ko se mrači. Vsa dvorana je bila naenkrat zavita v oblake dima; ki gotovo ni ugodno-vplival na nekadilce, še manj pa na igralce. Pripomnim, da se je to vršilo pred očni gasilcev, ki so dolžni paziti na red in varnost med predelavo.
,R. B.
& TR©Ä!!fI V i §1 D S H
Ob trgatvi je v Brdih res le,po. Pa ne samo ob -trgatvi. Od zgodnjih pomladanskih češenj do jesenskega grozdja nam ne zmanjka sočnega sadja.
Občutne suše v Brd.ih ni bilo le senl pa tja sta nas nadlegovali toča iti sodra. Skozi loto smo. torej prešli še kar dobro brez večjih elementarnih nesreč.
Sedaj oživljajo naša Brda rože — vrtnice in raznovrstno drugo jesensko cvetje, da jc pri nas kot po-ni'aid'.i, Najižllahlf-nejša relča in n-jc drhteči cvet pa je trtica ter nje bogati sladki sad — grozdje.
V trgatvi smo. Mnogi so zgodnje sladko grozdje potrgali že cd srede septembra naprej. Obrali smo tudi tisto, ki ga je poškodovala toča. Glavno, splošna trgatev pa se-začne šele. sedaj v oktobru.
Zamišljen stopa kmet po vinogradu, opazuje in precenjuje, koliko bo grozdja, tla bo vedel pripraviti dovolj posode in sodov. Ce pride- do obložene -trte, mu -bušne radosten nasmeh čez obraz kot našemu prosvetnemu delaiw.il, ko vstopi v dvorano, kjer ga nestrpno čaka po izobrazili hrepe.neča množica. Ce pa vidi gnilo začrnelo grozdje, se mu obraz zresni. Sklop je storjen.
»Ta in ta 'dan se pripravile«, pravi diružinii, bmaibrusile fovčke, p.ipce in britvice!«
In ubcmdimtči«, far.-tjc in dekleta, oboji razigranih lie, so že pripravljeni z breetami, čaji in omami, da odkorakajo med brrjde in plante. Kmalu se iz zelenja zuoliši brez-
skrben smeh. Dekleta hitijo z obiranjem, fantje pa si zadevajo bren-te, temane in kofe na ramena in jih z nekakim tihim ponosom odnašajo in odvažajo v kllcti, v grozdne mline, iz katerih že teče sladka -brozga v čebar — polovnik.
T.u se največ giba gospodar sam. Sicer nadzoruj c tudi delo v vinogradu, toda njegovo .glavno delo je .v hramu. V kuhinji pa ima čez glavo opravkov gospodinja, ki pripravlja obilen in okusen založek za praznični dan.
Tako potekajo .ure in dnevi v ži-valvncim delu. Kmalu zadonijo iz Brd poskočne nitirodne popevke. Proti večeru že teče prvi mošt in vsi se. gnetejo okoli preše, radovedni, če bo kapljica dovolj sladka. Zopet in zopet pa se oglasijo v večerni mrak naše narodne pesmi, žive in poreče priče, da smo na zemlji naših slovenskih prudodov. katero kot njihovi zvesti sinovi ljubimo s svojo s.rčno krvjo in katero hočemo neomadeževano zapustiti svojim slovenskim dedičem!
■napajalisč, .ki jih pa bedo verjetno v jeseni, Zgradili so tudi velik zadružni dom, ki pa še ni gotov. Dobi Ii so 1 mii'ijon kredita, da uredijo «podnje prostore, kjer se bodo v jeseni vselile KZ in zadružna mlekarna. Dvorana ipa že služi svojemu nahienu cd novega leta 1952, V kolikor bo zadostoval kredit in v kolikor bodo dobili novega, ga bodo dclkončno iagotovilii prihodnje leto. Sami vaščani .pa so do sedaj naredili nad 20.000 prostovoljnih delovnih ur. — OF pa je trenutno pasivna in nedelavn-a, za kar je krivo voidsitvo OF Mrs.ke.ga. Lansko leto pa so bili iromiovoi Minskega v te-kmavavnjiu v čast 10-letnice JLA na četrtem meatu v Sloveniji, kar je bil lep uispeih. Tolminske in druge vasi si jo lahko vzamejo za zg'ed, ker to je vas, ki res razume so.cia-l'faiiône težnje vasi. —o — n —
Koncert Volaričevih skladb
V počastitev spomina in odkritja Volaričevega spomenika v Kobaridu, je bil v tolminski kinodvorani koncert Vollaiičev.ih skladb. Koncerta se je udeležilo lepo število ljudi, ki so z dotgolirajnini pleskanjem nagradili zelo dobre točke sporeda.
Za to priložnost je govoril predsednik slovenskih skladateljev Matija Bravničar, ki je navzoče seznanil z živfjjenjem in kulturnim delom skladatelja Vclariča.
R. B.
Direktorska linija v podjetni „Zidar" v litrski Bistrici
Je nek sij podjetij v postojnskem okraju, kjer sindikat nikakor nima tiste vloge, ki mu je namenjena i:i ga je .p,-,nekje direktor popolnoma pcdiveidii! sivo j, i volji. Okrajna partijska konferenca je odkrila nekaj takih pn'.me-rciv. Tlako je v gradbe-mjii podjetju »Zidam« v ilirski Bi-sti'iji. Zaradi neaktivnosti članov sindikata i.n neibudncsti članov Partije se je ablas'! direktorja dvrigniia ne samo nad delavce, ma'.več 'tudi ned uprav.nl odbor in delavski svet podje .ja, Direktor gospoduje, kot se mu zdi ter sklicuj e in vodi po lastni volji seje delavskega siveta in u-pravnega cdb'ora. Predsednik ..sindikalne ipodiluižniee je samo član kolegija s iposvetcvalinim glasom, ker ga na saje paziva direktor, pri giiosovanju o {posameznih problemih pa ostane vedno v manjšini. Tudi potrebo po novih volitvah delavskega sveta je odkar 1 idi.rekitor, sestavil ■je kandidatno Listo i.n razpisal vo-Liitrve breiz vednosti iin sodelovanja predsednika delavskega siveta.' še manj pa celotnega, kolektiva. Tako je stari predsednik spoznal svojega naslednika že na (podpisnemi me-slu, pri volitvah pa mili soodbčal ■ni ali jih .morda vcdiil in je bil končno razrešen svoje funkcije.
Tudi .nagrade v podjetju se delijo po volji direktorja in še par njegovih iscimlšUjenikcsv. Člani sin-d.ikala pa ¡samo zakulisno ugotavljajo in komem.ùrajo nepravilnosti, ker se jùh -v sttrahu -za svojo sluikbo ne 'tipajo iamesti pred kolektiv ali celo direktorja, Pouk so izvlekli iz dejstva, da je delavski svet podjetja štel 19 članov, danes pa jih je lie še cselm. Ostali so bili vsi razrešeni Eliuzbe ali premeščeni iz podjetja menda po lastnem zakonu uipirave podjetja, ki je> seibi primerno ito.l-mačilo zakon Ljiud:tke skupščine FLRJ o voli'tivah -v delavnike aveite in njihove pravice Ln dolžnesiti.
Tudi odpuščanje in premeščanje delavcev in uslužbencev podjetja se vrši brez soodločanja sindikalne podružnice, ki je komaj po' izvršeni premestitvi delavca •— 60%-in-vailida ugotovila, da je bil d.-deljen težaškemu delu na ikoiializaciji.
•Uiprava .podjetja da'"je ni smatrala za potire.hno, ida bi predstavnik sindikalne podružnice in delavskega sveta ipcldjeilija sodeloval rpri izdelavi l-anifneiga pravil,mika, ki so ga izdelali .kar v pisarni.
Delovni kolektiv podjetja se je 'globoko ciildalun.il, da je sitanje pri njih prišlo v: a j v javnost Ln se bo zato gotovo kimam popravilo.
Zagorčeva mamica Primorka s Kobariškega
Loka je prijazen in lep trg v Dolnjem Zasavju. Ima lepa polja ob Savi, kjer se dolina odpre. Nad njo se dviga 974 metrov visoko Kozje, a nekoliko dalje Liisca, priljubljena planinska točka.
Zacadii izredno leipe.lege in milega podnebja se ije itrg v zad.njih sedemdesetih lotih zelo pomnožil. Zgrajena je bila železnica in važno železniško križišče v Zidanem .mostu, Steivilir i železničarji so- tu zgradili svoje hiške, Pa še nekaj je zanimivega tu. Sem so se naselili mnogi Piimoru in Slovenci iz Benečije. O tem piičajo priimki kot; Fon, Berginc, ^
Pred 83. loti je sem prišla tudi desetletna Terezij i Volane, rojena
4	ok-ioibra 1359 v ¿maslen pri Kobaridu. blizu rojstne vasi pesnika Grei. rčiča. Nj-.ii starši s.i so z ■ >( :lraž:r.o p: esr.il i i iz Smasti k
5	. JnriVj pri Bregu. Iz St. Jurija se je priženi la v Loko k nekdanjemu Matek.u. ki je stanoval v sedanji Zagorčevi hiši.
Ko sem prišel kil učitelj in primorski rc/jak v Loko, sem se pozanimal, kdo je Zagorčeva mamica. Sprva me je nekako nszaupno g!eda'a, kar ni vedela, kilo sem. Veselo je bila iznenadena. ko sem ji pnve.dal, da sem njen rojak in mi je potem pripovedovala, marsikatero zanimivovsi! v kcibariškem narečju, kar je znak, da ni pozabita svojega rojstnega kraja,
»Iz mojih otroiš&ih l.et se spominjam, da se,m včaoih šla v Kobarid, kjer s.em videča tedanjega kaplana in pesn.ika Simona Gregorčiča. Ko je leta 1866 Avstrija izgiubila Benečijo, sem videla, kako se je avstrijska vojska umikala pa glavni cesti .iz Čedada skozi Kobarid v Tolmin, Ko sem enkrat obiskala svoj rojstni kraj, sem potovala z vlakcm iz Loke na Trbiž. Od tam se šla peš na Višarje in nato čez Predil v Bovec in Kobarid. Pod Klužami je nekdanja avstrijska trdnjava blizu Loga pod Mangartom čez 172 metrov glcibcko Koritnico. Prebivalci so mi pravili, da so Avstrijci na umiku razrušili ta most in je mnogo Francozov strmoglavilo v prepad. Ko je prijezdil »ta viši« (baje sam Napoleon) se je konj hipoma u-sta.vi.l. Tedaj je spoznal, v kako nevarnem položaju je bila njegova vojska.
Ker takrat še ni bilo železnic po Soški dolini in Baski- grapi, sem nazaj potovala peš čez Cerkljanske hribe do Škofje Lcike in od tam z vlakom do doma..«
»Kako se (počutite sedaj, ko vam je že 93 let?«
»Veste, da me je skoro sram hoditi po Loki, ker me ljudje vedno vprašujejo, koLko sem stara.«
»No, na to pa ste lahko kar ponosna, ker .svoja leta tako dobro nosite.«
Ob tem ji je ihiušknil čez uvela, še vedno sveža lica na"Vnsh zadovoljstva. Povedala mi je nadalje, da si še sedaj kuha kar sama, prinaša drvi, pere, vdeva n1!! v šivan-ko in tudi po hiši še koj malega pcbirklja. Le sliši 'včasih bolj slabo.
Ločani, njeni rojaki in sorodniki ji ž6l'jmo, da bi tako zdrava dočakala stoletnico.
Izkoristite prijetne jesenske dneve ob slovenskem morju!
LEGANTNO OPREMLJEN
HOTEL
H
BS
vam nudi po ugodnih cen ali udobno opremljene sobe in odlično prehrano. Člani sindikatov imajo .pri izrabljanju letnega dopusta 60% popust. Vsako soboto in nedeljo ples. Najrazličnejša izbira, toplih in mrzlih jedil ter vsakovrstnih pijač.
V KOPRU
ZGODOVINSKA RAZSTAVA V KOPRU
Zgodovina nas uči, da so se Slovenci prebili do Jadrana nekako pred 1300 leti. Od tistega časa, ki je v ma.risi.čejm še zavit v temo, teče na tem močno izpasitavljeinem ozenVjiu teiža'k boj. ki ga bojuje slovenski človek za svoj obstanek. Botgsite zemlje cto morju, ki nam daje olje. dobra vina in sol in je cbcinem vaižna .prometna žila za trgovino, Iki iz važnejših gospodarskih središč nenehno uitira nova pota, si lastijo kar po vrsti Franki, Benečani, neonski vojvoda, patriar-
1, Fašistična. I tai rja si je tudi na tem ozemlju prizadevala, da slovenskega človeka iztrebi z njegovo kulltur.o" vred. Slovenskemu _ otroku so pljuvali v obraz, če se je »drznil« spregovoriti besedico v svojem materinem jeziku. V takem položaju ne moire biiti več govora o kaki znanstveni dajavinoGli, ali pa recimo o. proučevanju svoje lastne zgodovine. Rana, ki so jo nam razdra-pali fašisti, pa gre še mnogo nazaj.
-2. Ali so bili slovanskim anansve-nikctn že kdaj res dostopni z-g o do-
li Governatore di Roma alia Lega Nazionale
Koma,
li 10 Novembre 1927 - Anno VI
il governatore
EGRES1 SIQNORI, ho"ri cevuto l'omaggio córtese dei due Bollattini edi-ti a cura di codesta -Lega Nazionaleo e dato il "levante numero di pubbli caz i oni che giornalmente mi giungono non howpotuto prendere immediata visione.	*	•
Non dosso che congratularía! con Loro per 1 opera svol-ta dalla l.Laga>. ai confini dalla Patria, al fine di giun-gere ad una completa ed assoluta assimilaz i one delle minorante alloglotte.	. *
Opera santa di ItalianiU é ootesta; ed io plaudo a
Lor Signori della "Lega Nazionale che, alie acquisite be-
Rimski, guliernator 'nravi med drugim: »Čestitam I vam za delo Lege ob mejah domovine, 'da 'bi dosegli popolno asimilacijo tujejezičnih manjšin.«
hov a viojefoa, goriški ter istrski grofje, Habsiburžani in končno imperialistična Italija, Kal etri cd jarmov, ki .ga je moralo prenašala slovensko. ljudstvo, je bil najtežji, j.e težko reči. Držalo ipa bo gotc.vo, če tidimo, da je bilo za našega človeka c.bdcibje italijanske imperialistične okupacije eno najtežjih. Nihče se do tedaj še ni s tako zakrknjeno js-oo zagaioj.sJl v inaše lja:i l .vo, mu trgal zemljo kos za kosom, pobijal naše ljudi, zažigal slovenske domove, vršil maiožične aretacije, tipal v zapore, kar mu je priš'o pod roko, po5n.il jiužnoitalijcfnske ci.'cke ter dežele z našimi intemiranioi .ter konfiniranei in sodil najbolj neustrašene z untrelilivtjo v hiribct. Kp je bila mr./a polna, so tudi Slovenci na Jadranu zagmaibili za orožje ter o-svcbodiii del zemlje, ki so nrm jo prav veli odrekali in je neoporečno VUiaša. Istrska .zemlja med Rižano in Dragonjo, dežela Savrinov, se danes pire raj a. Delo postaja od dne do dne manj trdo, toda. žalostne dedič i ne, ki nam jo je zapustil fašizem, ni mogoče kar tako zabrisati, j Zaradi dolgoletnega fašističnega zatiranja so odprite še mnoge virze.li. Doslej smo na|?ra.vili, kar je bilo najnujnejše, toda vztrajno in pogumno se že spuščamo v še nepreo-r:i > Indino,
Zamisel o zgodoviinsiko-polltični raeistarvi, ki naj bi nudila zlaiati slovenski mlalžiimii, živeči v Istri, priliko, da se podrobneje seznarja s prete.k'|:i:l'ljo te dežele, se poraja v čcisu, ko sam razvoj odločno terja, da iopolniano' vrzeli, da se leroe-ijiisje poglobimo v lastno pralek-Icat ter ociračunamo obenem s tistimi, ki niso še opustili svojih načrtov, da bi se naše zemlje zopet ¡polastili. Koliko je bila taka razstava potrebna, nam potrjujejo nnrlednja dejstva:
-K
vinski arhivi v Trs.liu, Kopra m Fi-ranu, k.i vsebujejo- važne liciine za . zgodovino sfovenr.kega nn.-cda? Dr. I France Keis, k'.' je p'd Aiv.strA> ne-j kaj čai?a s'^bo..y.gL.na. .učiteljišču _v ,..-Kcpi;u,_.ja^imel staln.o za petami i-; italijanske iredentiiste, isame avstrijske oblasti pa so ga uvrščale med poliitičnlo nezanesljive Slovence
3. Oče italijanskih ire.den'li:lstičnih zgodovinarjev dr. Pieltro. Kandler je Slovence pital z »villiicii ¿diotis-simi«, svojo znano zbiilko lislr.n o 'Trs.',u ter Is'oni, ki ije zinaina pod imenom »Ccdiee diplomatico istrian.o,« je u.taknil le ito, kar je bilo v skladu z njegovim šovinističnim nazira-njern. Listine, ki so važne za zgodovino Slovencev in jih kot take javucot še ni dovolj poznala, je načrtno .izločevali. Zgodovina Iatre in Trsta se je tako spremenila zgolj v zgodovino RinVjanov ter Italijanov* Italijanski iredemUstični zgodovinar-' ji že nad 100 let črpajo iz Kandler-\ ja. Tako se je med mnogimi Italija- j in ukoreninilo mnenje, da Slovenci niso bili nikdar nič in o naši pretek'os t i sploh ničesar ne vedo (ra-_ zen tega. seveda, da je nadvojvoda Ivan leta 804 »pristal« v Rižan.i na izganjanje Slovencev iz plodne zemlje v bližini mest!).
NAJDBE NA KORTINI PRI SV. ANTONU
Naši arheologi so se spomladi vrgli na Koirllino ter kopali na več mestih. Na dan so prišle najdbe iz IX, ter X. stoletja. Koittiiinisiki lonci so prav taki, kakor tisti, ki so .jih pred leti izkopali na Bledu (ista-roslcvanisko najidfcilšče). Morje se je pred 1200 leti še globoko zajedalo v notironjost Istre. Doline reke Rižane ter D.ragonjj.e sita bili mnogo krajši. Zemlja- se je bila pozneje navalila proti morju, kjer sta pre-cc.j daleč od obale štrlela iz morja
oteka Koper iteir Srmin. Piišedši iz Krasa, na isitinkei giričc, so imeli Slavenai morije le streljaj pod vrhom. Podobne najdbe kakor na Kor-tini so arheologi našli t.udi na Krogu (Aillbužan), Knkavcih, Kcintah, T.injanu, Podpeči in še celo na Sr-mdnu. ArhisolOgi, ki so raziskavalit v južni Istri, so naleteli na močno staroslovansko naselbino v Stari Gočami. 'liri oddelek razciteve bo pokazal prej s.kronume najdbe, ki so brez dvema važne za študij življenja Slovanov v Istri.
SLOVANI V ISTRI NAJBOLJ RAZŠIRJENI
O Slovanih v Istri nam govore mnoge stare 'listine. Papež Gregor Veliki je ieita 600 pisal soliindskemu škofu Makslmu, da so začeli Slovani skozi Istro siffliini v Italijo. Po obdobju, ki je izredno revno na zgodovinskih listinah sploh (zlasti X. stoleltja), je v listiinah vedno več snavl o Slovanih v Istri, Lsila 1348 ,se Slovemeli, ki živijo v Kopru ter Okolici, udeležijo boja pno',1 Benečanom, ki. oblegajo mesto. Po zasedbi mesta, se Benečani Slovence/v močno boije, pa silijo .tiisite, ki prihajajo iz OkolliJee v meisito, da olaigajo svoje orožje pred mestnim obzidjem. Leta 1450 si Slovenci v Istri izvolijo za svojega glavarja Luko Muzca iz Podtoeči, ki ga morajo Benečani priznati. Okrog lleta 1650 je napisal škof Tomimasini, da. v Isitri prevladujejo Slovani, za Koper pa pravi, da v njem govore ita-Iiijemsko edinole bogati patriciji, o-stali da govore slovensko. Nase.li-
jom .materinem je-z.iku, dvignejo hnup in. ropot. Italijanski veleposestniki (ire.ieni.iD: i) odkrito izjav-jajo, da hočejo doseči popotno f©:-mii'sifOro slovanskega prebivalstva v Isitri, Trstu in Gorici, iter priključitev teh krajev k Italiji. Pozneje po-stanejo ti veleposestmiiki glavna o-pora fašizma v Istri,
SLOVENSKO PROSVETNO.
ŽIVLJENJE
V Kcipuu odkrita slovenska listina iz lete 1635 dokazuje,'da se je slovenski jezik že takrat .uparslb.'ljal tudi v pisani beis.ed'i, Isi'.b nam- potrjujejo tudi številne glago'ske listine, ki so še ohranjene. Leta -1710 so imeli Slovcir.ci že svoje semenišče v Kopru, Po leiiu 1800 se š.tovi-lo slovenskih listin iz okolice Kopra vedino bclj kcpiičii. V večjih vaseh (Sv. Anton, Kubed itd.) je ob-iitaijala določeno vrsta slovenskih šel že v XV.IL .stoletju. Sle venska šolska listina iz Tlrušlk (1848) nam kaže, da. je imela ta slovenska šola že določene tradicije. Župnik Bro-•El'ina iz Sv. Arj'.lon.a. je leita 1843 sipesini.l lepo zidnavico v sicivenskem jeizilkiu. Lahko rečemo, da je ta oddelek eden izmed -najbolj zanimivih. Dclkaij cvetočo slovansko pro-sveito je fašizem spre.ma.ail v prah in pepel.
FAŠIZEM TER NOB
Vsaka, slovenska, vas je imela svoja ljudi v zaporih ter konlinaciji. Leita .1932 Omr.v.rjo na Kcpxkem množične demonstracije preiti fašizmu. Prcliiifašilstliana tehnika v Ga-'brovici je razmnožila oib tej priliki več tisoč jprcitifašisitiiičinih letakov, V pozni .jeseni leta 1941 dobijo nekateri konnuinisili v R.ižani vezo z OF. Od tedaj se OF vedno bolj krepi. Od 11, IV. 1943 defiujeita tu okrožni fcomile KPS za Slovensko Istro ter clkrožni odbor OF za isto ozemlje. Po 8, septembru prihaja tudi t.u do ■mnoižianega upoira proti nacif&ii-stom. Ohranjen železni zaboij, v katerem je bil za časa NOB arhiv o-krcirioega odbora OF, nam kaže, da ■so zna.Ti naši aktivisti dclbro hraniti temeljne politične listine. Številne listine nam nadalje kažejo, kako je podekalla NOB v slovenskem delu latrei Vsekakor' je zanimivo, dia je -okrožni odbcir OF zajemal vse c*zeun'|je od Dragonje pa do Domja, Bor št a ter Ricimanj pri Trsitu, vključeval v svojo organizacijo MaPJi Kras ter slovenske kraje vse do Rcikitovca, zajel je namreč Slovensko Isitro v najširšem pomenu besede.	,
Razstava nam .stkuša pokazati življenje ter boj Slovencev na Jadranu vsaj v girciftih potezah od naselitve pa vse do dandanašnjih dni. Ta razstava bo polmenlla lep korak naprej 'V izpolnjevanju našega kra-jovinaga zgodovinopisja kakor tudi muzeja v K apnu.
»IIS«!
i
Žganjekuha v Brkinih
kraj, kjer so nacisti obglavili dva partizana, obiskujejo števini borci
»Boš narod moj, ki bivaš tod, boš v duši čvrst?«
Da osvežim spomin na junaštva, ki so- jih brli zmožni samo partizani, pišem tile vrstiee. Saj ni, da bi moral ponavljati to, kar je že
Sestri Elvira in Marija Valoveč, ki sta padli kot talki \.v Dekanih 5. 9. 1944
take važnosti, kot je bilo takrat, ko •je naša Osvobodilna fronta spregovorila: Vse sile za izgon okupatorja!
¡¡t.


El
•US-.'j .

'A

J-AS,t® 'žOt L'ii'iü Kj¡?zn
so is; va:
(Sto* CESÄSS
: ¿¡a xae
■ s-s«mis
-. j ' ' - v- * á.tó
3ÖSBBüZytS. ■mrr-y-T.
it'V'AyíZ



.iisssí |5«läi'¿
j^Rït-Wi. trr •..»•.•;.;..! . r'"'" i: ,-.;'
'iíf-aatwríá :■**<• .¿¡las» 'f. a;.^ai^C^UJsfe.
• ».«Ä-Mdr-t SI*» isäjaSa.1 ésgisa&s« V"!	Âlrï-
,. *. '. -V ; ^ V.'.^ -' C "'	; V v:.>
JKjsS« 'v iK.ikiz.sjU*. ásat^-	'■-,'---
aso, Matt, Cwäa.-®* **«ar»S ^KE-
¿¡/»¡xfh:«	*
■■■■".■> I e-	- - •
' ■' .»ÍBáSatao Ai fci B>á ¡CmtOLl . BiSS-í Ï-! t.l ¿-A- iK^Xrl '.	s".:■*£>>:. l'í*.
>;.î>-kci':-1tí0;ii;'*':r.., c'.vru.O. -
Naslovna stran ilegalnega lista, ki so ga izdajali 1.119.32 in 'tiskali -v Gabrovici
tev SlGvanov v Istri ter njihovo naseljenost .pa prikazujejo razstavljene listine.
GOSPODARSKO IZŽEMANJE V XVII. TER XVIII. STOLETJU
Slovenske zemlje se polaščajo bogati Italijani, ki se tu naseljuje pod • zaščito Beneške republike.
' Kmetje zahtevajo- sitaro pravdo. Skoiro vsaka važnejša zemljiška li-stiina govori prav o pravdi, ki jo sami Itailijani sprejemajo v svoje narečje. Drobnih fevdalcev ter pa-tricijev je tu kakor listja in trave. Tamimaciini sam ugotavja, da bi se s.loenski krnet uprl, če bi mogel. Slovenskim vasem groizi iztrebljenje. Drotesr.i slovenskih kmetov iz Krkavč, Matera.de, Momjana ter dnugih vasi, pričajo, da so morali naši ljudje ptrenašati jarem, ki j a bil še se več kakor neznosen. V drugi polovici XVIII, stoletja se tu ■porajajo prve kapitalistične oblike gospodarstva, KcpnSki patuicij GianrinaMo- Oarli tirna na posestvu cto Rižani tovamno1 sville in od tu zmecja slovenske lomete iter delavce, Imenuje jih podleže iar pek-var-jenre,
ITALIJANSKI ŠOVINIZEM IN IREDENTIZEM V ISTRI
Oba .toiajta svoje kore.ruine v italijanski veleposesti. Ti veleposestniki so največja ovira za spleše.r napredek Besno se zaganjajo v.se tiste, ki se borijo za splošno! volilno pravico. V deželnem zborni v Poreču imajo rimStno več.ino. Ko se poslanec Maillko Laginja v 7j'oo-ru leta 1883 »dezne« govoriti v svo-biIo---napisanega^ Je pa dan,es prav.
br.igade, naj bi ukrotilo v ljudeh misel na svobcido. Tri dni je takrat ležal .gost dim v dolini Idrijce. V tecm dimu bo bili — žulji in pridnost .številnih roldov, ki so že nad tiisoč let obdelovali zemljo, jo gnojili z znojem in 'gnojem, .postavljali hiše, jih prenavljali, večali in širili.. .Usltvarjali so iz leta v leto boljše življenjske pogoje.
Kar pomislimo na .tiste dni in na bolečine naših ljudi, ko so videli, kako požrešni plameni uničujejo imetje in domove in se vprašajmo z Zupančičem:
»Boš narod ¡moj, ki bivaš tod, boš v diuši čvrst?!«
Le prisostvujmo prizoru .na Reki pri Cerknem, ko cinični nacisti sporočijo domačinom, naj v eni uri poberejo .iz hiš, kar morejo, ker bodo potem vas zažgali. Ljudje so res vlačili z nadčloveškimi napori opravo na prosto. Naenkrat pa pridrvi-ta odnekcd dva- tovarna avtomobila. Na povelje nemškega komandanta naložijo vojaki vse pohištvo na avtomobila in med zverinskim krohotanjem odpelljej». Plameni pa ,medtem uničujejo hiše, hleva, kozolce, kleti in senike.
Le zamislimo se, kako je bilo Grosljeivemu Jožetu — invalidu iz prve svetovne vojne, ko je ugledal, da mu gori hiša, ki jo1 je dal po-
staviti z denarjem, ki ga je zaslužil z dalom svejih rok. Pustil je delo in. odhitel domov, da bo rešil, če se .bo dalo, .tisto skromno opravo in ■nekaj denarja, ki ga je bil prihranil. Podivjani nacist je planil za njun v hišo. Ko je videl, da je Jože izvlekel denar 'iz nekega skrivališča, je planil k njemu in mu ga. hotel iztrgali. Med njima je nastala borba, v kateri je Jože podlegel. Rezek pok ih zgrudil se je v krvi pri malih vratih. Nacist je zadovoljeni zbežal, Jožeta pa so še živega zajeli plameni goreče hiše. Našel eem dva dni patem zaglenel .trup pod ruše-VKna/ni. Tako hudo me ije pretreslo v duši, ida sem se resno, bal, da se bo v mani vise potrgalo.
Oživimo spomin na dva hrabra borca. Vojkove brigade, ki so ju Pri Sedeju na Krnicah zverinsko mučili in nato obglavili. Morala sla v poizoru stati v veži te kmečke hiše. Nacisti, ki so prihajali so ju z bajoneti zbadali v živolt, v glavo, v oči in med grohotom vpraševali: »Kje imata svobodo! Kje imata Tita? Smrt fašizmu« in podobno. Očividec mi je pravil, da sta bila tako izčrpana, da se nista več zavedala življenja. Pograbili so j.u in vlekli pod hišo, kjer je bil velik češnjev parobek. Eden ni mctgel več hoditi, zato ga je vojak sunil od zadaj in
Kako naj začnem, da bo prišlo do izraza igrozodejsto, ki so ga naciia-šisti in domobranci uganjali v dneh 9., 10. in 11. junija 1944 na Idrijsko-cerk.Ijanlskem? Ce zapišem, da so gorele številne vasi, da je bilo .postreljenih več tj.udi, da. je bilo živih sežganih več domačih aktivistov, je še vse premalo. Ljudje teh krajev so tiste dni doživljali — vso grozoto podivjanega sovraštva Nemcev, fašistov in domobrancev do naroda, ki ne je upal neoborožen iz gozdov spregovoriti — Smrt fašizmlu — svobodo narodu'. Platneni šestih .požganih vasi, ruševine zbombardi-ranega Cerkna, kri številnih nedolžnih žrtev in nazadnje še obglav-Iijenje dveh .mladih borcev Vojkove
IVAN RENKO
# f	
f	
ÙI1I» ¡riik » %	ifp JL . ox;:;,/
Spomenik obglavljenima partizana-ma na Krnicah . .,
Poznali smo takrat le razmere na Primorskem, kjer je bilo tedaj nekaj podobnega popolnoma nemogoče.
V našem razgovoru smo ugibali vse mogoče. Ker nam je bilo težko verjeti v izdajo, že misel sama se nam je zdela strašna — smo se oklenili misli, da mora biti v zvezi z vsemi temi dogodki gotovo vmes kakšna partizanska prevara. Računali smo, da famitjc pristopajo k belim, da na ta način izvabijo od Italijanov orožje, potem pa sc bo naenkrat vse obrnilo 111 udarili bodo po fašistih. Misel je bila tako vabljiva in pomirjevalna. da smo vse bolj i:i bolj verjeli, da ho tako.
»Da, toda v tem primeru ne bi tako (postopali s prebivalstvom«, je zamišljeno. kakor sam zase spregovoril Vojko. »Razen, če morda starček pre-. tirava.«
To je bilo res. Toda kaj jc potem slovenske fante in nreže tiralo na pot izdaje? Saj je vendar jasno kot beli dan, kai so in kaj mislijo fašisti. Razpravljali hi o tem do jutra, da se Vojko ni spomnil, da .nam je poLre-ben počitek, ker bomo morali zara-
Pa dalje in je za pričakovati, da se srečamo s sovražnikom, ki ga ;e ne poznamo, pol tel«) c pa nam bodo tudi moči za naporni marš.
Naslednjega dne smo žc zgodaj zjutraj krenili na pot. Ne bi mogel ločno reči, kod vse srno hodili, od Žiberš dalje, spominjam sc le, da smo že prcdpoldne prišli do Pctkovea. — Ustavili smo se za trenutek spodaj v vasi in pri neki hiši popili, kozarček žganja. Na vrhu, pri ccrkvi, so beli imeli posadko, ali nas ni nihče opozoril na to. Zapazili smo neke oborožene postave šele, ko smo že nekaj časa brezkrbno sedeli pred omenjano hišo. Vojko jc vprašal, kakšna je ita vojska.
Gospodinja se je izvijala in bi najrajši rekla »ne vem«, če hi lo le bilo verjetno Tako pa smo le nekako uspeli izvleči iz nje, kar bi riidi vedeli.
Zapustili smo vas. Naš vodič jc dal predlog, da nekoliko zavijemo s pcita in se oglasimo pri nekem njc-.¡(ovem znancu. Bil jc prepričan, da biomo tam dobili vsa potrebna po-jaisnila. Ker ni bilo daleč, smo bili laikoj sporazumni.
Tako smo prisil še predpoldnc v Novakovo grapo, kjer je stala liiša vodičevega znanca. Približevali smo se hiši in dohro jc bilo, da smo kljub zagotovilom našega vodiča bili oprezni. Ko smo prišli morda petdeset metrov od hi.Šc, smo opazili tri uniformirane postave, ki so sc pomikale okoli kozolca. Puške so imeli naslonjene ob kozolec, sami pa so rpraniljali praprot pod streho.
Bili sinio na lepem .mestu i.n lahko smo si * »beilčke« dohro ogledali, ko pa doslej nismo imeli prilike. Toda, kaj; naj is.toriimo? Med omenjeno trojico je namreč naš vodič spoznal •tudi svojega znanca.
»Morda bi bilo še najbolje, da grem do njih,« jc predlagal Lojze; »Novak me pozna, zraven- tega pa sem v c i v.i,lu in lahko se predstavim v svoji stari vlogi »švercerja«, kakor me je bil navajen srečali.
Predlog sc nam je del dober. Na ta način se naini jc obetalo, da bomo navsezadnje morda le kaj več zvedeli. Vendar pa Lojza nismo hoteli kar tako pustiti na »pregovore«, čeprav jc bi! prepričan, da mu ne preti nobena nevarnost.	(Dalje)
borcev Kosovelove in Gradnikove brigade! Okupator je računal, da bo s tem dajanjem vplival na vso okolico, pa se je .zelo uštel. V ljudeh je še narasel odpor in borbenost se je stopnjevala'. Ostali .s» ros prav po besedah Zupančiča:. . . v duši čvrK.t . . .«
Dober teden po veličastni etav-noisti v Dcilenfiskih Tc.plioah, je bila na Kraticah, na kra^u, kjer so obglavili paitizcina, pomembna Sip.-minska islavincct. Krajevna Zveza borcev je poskrbela, da so no ki-Eih cibglav.ljeraja postavili majhen spomenik, v katerem je vzidana marmornata plošča z napisom:
»Tiukaj ista bila cd nemškega o-kuipaitorja na zverinski način mučena in nato dne 11. VI, 1944 obglavljena dva nepoznana borca Vojkove brigade.«
Sla.vnost je bila združena s partizanskim .taborom, kjer so sc delovali borici iz kraja samega in še cd
dnugcid. Ob šlevilni udeležbi ljudstva j:e govoril tovariš Gruden He-liodor, od okrajnega komiteja KP Toimin. Nastopila sta pevska zbora iz Spodnije Idrije in prosvetnega driuištva »France Prešeren« s Krnic. C.astne .salive iz pušk so oddali nekdanji partizani in lovci.
Ko sem se .te spominske s lavno siti udeležil, je bil lep jesenski, sončni dan. Oru.menelo listje je nalahno še.lestclo v vetru. Prisluhnil sem lin imel vtis, da govorila oba obglavljena borca. Na Krnicah so prejšnji dan kopali krompir. Lep .je letos, ker je letina pomagala. Zaslužili so .ga pridni ljudje. Voščil sem dobro isrečo jn vprašal, kako gre. »Počasi pa gotovo na bolje,« so mi odgovorili. Odhajal .sem od slav.no-sti iikcr.i temo Doli,narekih gozdov in ,v diuhu odgovarjal Zupančiču:
»Ostal' ije narod Tvoj, ki biva tod. — ostal je v duši čvrst.«
P. A, — Ogarav
HONORE DE BALZAC
FRANCE MAGAJNA:
GLORIA MUNOI
zakričal: »Stepi hitreje.« »Saj ne morcim« je s si,a ¡talim glasom odgovoril partizani. Tedaj ga je nacist zgrabil za vrat, dva druga vsak ze eno roko in so ga vrgli pred parobek. Zavlekli so ga kot klavci prašilča na paroibek.
Prizor, k.i je sledil ne bo .nikoli izbrisan iz zavesti vseh, .ki so videli, ne bo nikoli zabrisan iz spomina in zgodovine našega lupora v narodnoosvobodilni borbi. Fotograf se je postavil ob stran, eden je vzel širok bleščeči plankač, ki ga rabijo tesaciji za ofcite.savanje tramov, drugi pa so se bahavo vstopili zraven. Njihova — žrtev — slovenski partizan, ki je šel od doma v gozdove zato, da bo pomagal očistiti zemljo, ki mu je dajala kruha in cvetja, ki mu je dajala zadoščenja, če je bogato rodila pšenica, ki jo je sejal, pa je ležal kot na žrtveniku, kjer bo zgorelo telo, a bo ostal w porni duh.
V soncu je zablLsn.il plankač. Kri je pordečila travo in parobek češnje, po kateri so še nedavno plezali otroci in obirali rdeče češnje. Truplo se je zavalilo po bregu, glavo pa so- krvniki pobrali in jo položiti na mizo. Tako so- obglavili tudi drugega, partizana.
Ko so parltifeani in ljudje zvedeli za to grozodejstvo, so se zresnili. V notranjosti jim je kljuvalo: Ne boste nas uklonili. To zveruistvo so nacifašisti izvršili dne 11. junija, dne 12. junija so domači aktivisti prepeljali trupli v Jagaršče, kjer sta fcM.i pokopani v navzočnosti
Zameril sem mu pa to, da je svoj ncv.oo.dkri'.i dar negoval še tedne dolgo in da je že prvi dan po dogodku zaupal veselo prerokbo mojemu očetu, ki je bil zmeraj pre-laf-koveren. Iz sočutja do bednega sinčka si je rnOj oče najprej obrisal nos in pote,m je .s prožno lesko.vko piesneto dolgo telovadil po osjem ipobočju mojega hrbta,	,
Gospod Rajko je bil levičar in proge. ki nti jih je bil na ekvatorju narisal s palico, so vse šle poševno cd desnega boka preti oni strani. Moj oče je pa pripadal desničarski stranki in je- prav take proge narisal cd leve strani. Klobasasti in rožno,barvni lik je adaj močno sličil gosti mreži, po kateri bi se lahko vzpenjale najlepše oplelavke sveta.
To je bila zame prva javna slava, in je celo pri tujcih vzbudila veliko občudovanje do mene. Prerokba se, žal, ni /uresničila, v.saj do zdaj še ne. V zadnji vojni so me fašisti večkrat poželjivo ogledovali in so ozirali na naš latnik, pa se niso nikoli mogli prav odločiti. V teh letih pa tudi meni ni bilo do
take slave. Fašisti in nacisti so ta šport tako poigostcima uganjali, da je že postal dolgočasna vsakdanjost. Ko bi me obesili, bi niti ne bili prvi na dolgi listi; nekje na sredi bi tičal in tam bi .bil le nekak »e pliuribus .unum« -— samo eden iztned mnogih.
Do večje slave se skozi dolgo vrsto let pozneje nisem več povzpel. Pot v Ameriko ni bila slavna, ker ni s en bil Kolumb. Tam me tudi niso izvolili za predsednika, čeprav eem večkrat namignil, da bi to bilo pametno def.o. Moj povratek domov me je pa potrlisnil v 'sredino samih vojnih veteranov, ki so me gledali z vrha dol, da nisem mogel včasih priti do besede.
Gos.poda.rili >so pri nas Polentar-ci, ki so čeleistali svojo latovščino. Teh nisem poznal ob odhodu, ob pnihodu pa c.ni .mene ne. Vzeto je par let preden sem se nekoliko privadil ikailabrejščini. Slabi časi za mojo slavo.
In me pokliče nekega1 dne sam politični sekretar in mi pravi:
(Dalje)
slovenska beseda
42.
Zadnjič smo nadrobili nekaj stavkov, v katerih besede »čas« ali njegove .izvedenke ni bilo mogoče .izpustiti, ne da bi smisel stavka pokvarili ali spremenili. Podobnih rečenic lahko najdemo, še več v Pleteršniku, Glonarju ter v Slovenskem pravopisu.
iNo, zdaj pa poglejmo senčno plat «časa«.
Bral seta: V letnem času vozijo naši vodo iz Prad. Ali: Šolski odmor traja premalo ■ časa. 'V radijskih poročilih sem čul: 'Nadzoais'tvo za časa premirja na Koreji bo izvajala mešana komisija. V vseh naštetih primerih lahko 'zvezo samostalnik oz. prislov. + čaisi preprosteje in lepše izrazimo. .Namesto v letnem času recimo poleti ali ob suši. Tako še: Šolski odmor je prekratek. Tudi tretji istavek brž poenostavimo: Nadzorstvo nad (med) premirjóm -na Koreji bo iavsijala mešana komisija. Ali še krajše: .Premirje na Koreji bo ■nadzirala mešana (komisija.'
TAKO NE PISI nimam čas a če bom imel kaj časa v času fašizma v časiu bombe, vojne	.
v času počilniG-v čc.sr.i moje odsotnosti v času .učenja za časa vladanja •v zimskem času v poletnem času	,
v prosveilljeni-kllh časih v dogledneim času .med ite.m časom pred časohr vsako toliko časa od ¡časa do časa-v teku časa dalj časa raja samo en ča,s on je pridobil na času
Kakor'je mozaik sestavljen iz drobnih obrušenlh kamenčkov, tako je iludí .govor iz stavkov in
To tuje izražanje se je dandanes tako raepaslo, da brez njega ni .uradnega dopisa. O, celo znanstvene in leposlovne knjige so ga potne. Mnogi, vidijo prav iv tem »jasnest in nazornost« sodobnega slovenskega stavka. Blagor 'jim! Zal tudi kmst (nekoč učitelj čiste slovenščine) ne zna več po domače povedati, da »bodo sadje obrali, ko bc čisto zrelo«. Rajši zapiše: obiranje sadja se bo izvršilo v času popolnega dozorevanja. Pod vplivom pisarniškega in časnikarskega jezika meni, da je tako napreden, učen, pa je na žalost — smešen. In nihče mu tega noče povedati . . .
Ko bi hoteli razlagati podobne napake na dolgo in široko, ne bd zadostovala cela stran Slovenskega Jadrana. Zato smo bralcem naše rubrike zbrali ■rajši več krajših tovrstnih primerov, da si jih dobro ogledajo .ter se po njih ravnajo. Kar je v oklepaju, -lahko izpustimo.
PISI IN GOVORI TAKOLE
ne utegnem če bo/m ■utegnil za fašizma, pod fašizmom med (borbo) bojem, v vojni o počitnicah
med odsotnoGtjo, ko bom odsoten
med učenjem, ko se učimo
za vlade
•pozimi
poleti
v prciSivetlijeniSitvu kmalu, brž, skoraj medtelm	"i
pre agetd a j, p reh i 1 ro včasih
zdaj pa zdaj
s časom, sčasoma, počasi, malo (časa), rza čais, za hip(ec) je pridobil čas.
besed. Pazimo na malenkosti, na drobnarije — pa, bo naš jezik res domač, jasen in lep! S. S,

t

11

ODLOMEK
O

Honora de Balzac (1709—1850). Eden največjih in najduliovitejših pisateljev vseh časov. S svojo neverjetno energijo jc napisal nad slo romanov, v katerih je z njemu lastno plastičnostjo naslikal ogromno galerijo tipov vsakovrstnih poklicev, temperamentov in značajev. Balzacova dela so bolj študije kot zgodbe. C,lavna dela. ki jih imamo nekaj t.udi v slovenščini, so: Sagrinova koža, Evgenija Grandctova, Oče Goriot, Zgubljene iluzije, Striček Pons, Teta Liza, itd. »Dvoboj«, ki ga danes objavljamo. je odlomek iz romana »La Rabwilleuse.«
3. december je bil oblačen ivn hladen. Maks je prišel na livado poleg sltare kapucinske cerkve točno ob osmih; spremljala sta ga sekundama- in njegov Poljak. •Tu so našli Rhilippa in. njegove z Benjaminom. Potelle in Miignon sta cdmorila štiri in dvajset korakov in dva vojaka sta na vsakem koncu te razdalje e lopato potegnila črto. Ce nasprotnika nista hotela ispasti kot strahopetca, nista smela prekoračiti te črte; vsak od obeh je moral stati na svojem mestu in se ¡premaknit: naprej šele cib sefcunldantovem znaku »Začnita.l«
»Bi si sleklu plašče, kaj? je vprašal Philippe hladno.
»Pr.aiv nad, polkovn'ik.« mu ije odgovoril Maks z gla-selm starega prapirlji.vca.
Nasprotnika sta, na sebi obdržala samo hlače: skozi platno srajce se jima je videla rdeča bairva kože. Stopila sta vsak na svoje mesto, oborožena s predpisano sabljo-; enako težko, kake tri libre. enako dolgo, približna tri čevlje, zapičila sta konico v zemljo "In čakala znaka za borbo. Bila sta tako mirna, da jima mišice, kljub mrazu rioO drgetale. Grvde, štirje sefcundanti in dva vojaka so bili vznemirjeni proti svciji volji.
»Nevarna psa!«
Ta vzklik se je izvil maj rj.u Pote,lieu.
V treniuliku, ko je bil dan znak »Začnita.« je Maks opazil zlohotno Farievo glavo, ki ga je .gledata skozi tisto vrzel, ki so jo naredili Maks-ovi vitezi na strehi cerkve, da bi skozi njo spravili golobe v njegovo skladišče pšenice. Njegove oči, iz katerih sta izhajata dva curka ognja, sovraštva in maščevalnosti, so Maksa oslepele-Polkovnik je šel naravnost proti svojemu nasprotniku-zaklanjajoč se tako, da bi lahko primaren trenutek takoj izkoristil. Njegov siguren nastop ije tako izdajal prvovrstnega sabljača, da je dobili Maks pred njim občutek manjvrednosti, ki je v duši izzvalo tisti razkroj. sil, ki preplaši igrafca (tu misli .igralca na ruleti op. prav.), da se pred mojstrom ali pred srečnim človekom vznemirja in igra. slabše kot običajno.
»Ah, prepredenecj« ije pomisli' Maks »saj je prvorazreden .saibljač, propadel sem.«
Maks s.i je hotel nadeti videz izurjenega sabljača: že s prvimi udarci je hotel spraviti Philippa iz duševnega ■ravnotežja in mu iebiti sabljo; toida polkovnikova pest je bila tedna kot železo in gibka kot jekleno pero.. Maks si je poizidev3l misiiiti na kaj drugega, in razmišljal je, nesrečnik! Philippe, ki so ga Maksove oči slepile bolj kcit sablji, je vse udarce odbijal hladnokrvno.
Med ljudmi, silnimi kot sta naša borca, se javlja čuden, pojav, nekoliko podoben kot pri strašni ljudski •igri, znani pad imenom »borba z nogami«. Zmaga zavisi od enega samega giba. od ene 'same napake v tasteni. bliskovitem računu, ki se mu .moramo podrediti nagonsko. So trenutki, ki se .ade gledalcu kratki, ki pa so do.lgr nasprotnikoma; borba se nadaljuje v opazovanju, v katerem se telesne in duše.vne sile izčrpajo brez milosti; vse fo je- prikrito s sabtjaštcimi prevarami, ki dajeje» zaradi počasnosti in preudarnosti vtis, kot da se oba nasprotnika bcilta nerada. Ta trenutek, kateremu sledi takoj nato hitra in odločna bo;ba, je s,'.rasen tistemu, ki se raEomejo na sabljaško umetnost. Po slabo odbitem udarcu, je polkovnik izb i 1 Maksu saibljo iz rek.
»Pcbarlte jot« mu je rekel i-n ustavil borbo »nisem človek, ki bi ubil razo roženega sovražnika.«
To je bila okrutna plemenitost. Ta velikodušnost je ■bila znak take premoči, da so jo glodalci razumeli kot spretno preračunano poitezo. In res. 'ko sta zopet začela borbo, je Maks i-zgubil vso .svojo hladnokrvnost in se-neizogibno znašel v položaju, ki mu je gr ozil in istočasno branil nasprotnika; sklenil je, da se za svoj sramotni poraz odkupi z drzno potezo in ne misleč več na obrambo. je zgrabil svojo sabljo še z drugo roko in besno navili! na polkovnika, Ce je Philippe dobil udare:, ki mu je presekal čelo in del Idea, je Maksu s strahovitim zamahom razčesnil gla.vo. Ta udare'o je v deveti minut; končal borioo. Na bojišče je prišel Farie in z naslado gledal svojega sovražnika v smrtnih krčih, kajti mišice pri ljudeh MsSooove moči morajo strašno drgetali. Philippa •so prenesli k 'Stricu.
Tako je poginil eden tistih ljudi, ki"so bili namenjeni ve'ifcim c ill j cm, da bi bi'ii na mestu, ki bi odgovarjalo njihovim zmožnostim; človek, s keiterlm je ravnala narava kot z razvajenim otrokelm, saj mu je dala pogum, hladnokrvnost in politični duh vreden Cezarja Bo.r.gie. Toda vzgoja mu ni dala tisto plemenitost obnašanja, ki je potrebna vsakemu poklicu. Za njim ni sko.ro nobeden žaloval, kar je bila .zasluga Philippa, ki je bil slabši od Maksa, ki pa. mu je s svojo peiuhnjenositjo uspel ubili ugled pri ljudeh.
»Oba bi morala umreti« je rekel gospod Moueron, «to bi bilo za našo vlado veliko olajšanje«.
555555555555155555555555555555555555555553
Otvoritvena predstava Gledališča zs Slovensko Prlmorje v novi sezoni
Kmalu pokliče nas Trst in Gorica,,..
Skladatelja Frana Venluritiija ni več med nami
V potek je bila v Domu 'kulture v Postojni premiera Cankarjeve drame »Kralj na Betajnovi«, s katero je Gledališče za Slov. Primorje zavelo novo gledališko sezono 1952-53. To je bil pomemben kulturni dogodek za vso Primorsko, kajti gledališče bo s to dramo obiskalo vse večje kraje. Za samo gledališče pa predstavlja uspela predstava znak znatne konsolidacije gledališkega ansam-Jjl a.
Gledališče za Slov. Primorje jc v zadnjem času doživelo velike izpre-membc. Predvsem jc treba omeniti utrditev ansambla z nekaterimi novimi člani, spremembe v upravi in
mm I
-ifftw

s
WMmm
ureditev nekaterih bistvenih eksistenčnih vprašanj. Tu sta najvažnejši nabavi reflektorskih luči in lastnega avtobusa, s katerim ho ansamblu zelo olajšano gostovanje po vsej Primorski. Gledališče se bo tako že v tej sezoni približalo svojemu glavnemu smotru —• postati vsepriinor-:-ka kulturna ustanova. V načrtu je •telo. da bodo nekatere premiere predvajali po drugih okrajnih sre-«li-eih. seveda pa ho potrebno za to najožje sodelovanje okrajnih svetov y.L\ kulturo in prosveto in uprave gledališča.
»Kralja na Betajnovi« smo v Postojni pričakovali s posebnim zanimanjem. Mnogi ljudje že poznajo ■lo .globoko Cankarjevo delo. znano pa ie tudi, da so ga s lo dramo »po-
Nove knjige Cankarjeve založbe
T1IEODOR. PLIEVIER: MORSKI PSI (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1052. Prevedel Herbert Griiu. Opremila Ing. arh. J. Accctto. Str. 171). Theodo,r Plivier je ena najvidnejših osebnosti nemškega slovstva. Dolga leta je živel kot emigrant v Sovjetski zvezi, ob koncu vojne se je vrnil v Vzhodno Nemčijo. leta 1950 pa je pobegnil na Za-pad. Napisal je več novel in romanov, med katerimi se zlasti odlikuje reportažni roman Stalingrad. Morski psi so zgleden primer gradnje modernega romana, na katerem ni poudarka na avanturistični romantiki, temveč na socialno - kritičnem upodabljanju življenjske stvarnosti. V romanu izvemo tudi za zgodovino ene najpomembnejših ekspedicij med nastankom britanskega imperija, zgodovino plovbe lorda Ansonn okrog rta llom do Kitajske in nazaj na Angleško.
Od Cankarjeve založbe v Ljubljani smo prejeli naslednje knjige:
IVAN CANKAR: IZBRANA DELA IV (Izdala Cankarjeva založba v Ljubljani 1952, Uredil in opombe napisal Bori« Merhar. Oprema šole profesorja Jožeta Plečnika. Naklada, 10.000 izvodov. Str. 509). Četrti zvezek Cankarjevih izbranih del ol.se-gn črtice in povesti Križ na gori, Pohkarp. Gospa Judil ler Potepuh Marko hi Kralj Matjaž. Povesil, ki jih je napisal Cankar od -spomladi 19(11 do «pomladi 1905. obravnavajo čisto doma?« slovensko problematiko umetniškega, socialno moralnega. političnega in socialnega področja. V aijih se Cankar loteva tudi olieeelovcške in delno tudi osebsie erotične problematike.
lomila« tudi gledališča z večjo tradicijo od postojnskega. Dvorana Doma kulture jc bila ta večer zasedena kol redkokdaj. Opazili smo tudi goste iz Ljubljane, ki zlasti v zadnjem času posvečajo mnogo skrbi delu našega gledališča.
Pokazalo se je kot zelo koristno, da se je ansambl prav za to priložnost pojačal z nekaterimi gosti iz Ljubljane. Vlogo Bernota je podajal Stane Potokar (SNG), Francko Alenka Svetelova, Maksa pa Janez Rohaček, oba od Mestnega gledališča. Vsi trije so v teh vlogah že večkrat nastopili in jih dobro obvladajo. Žc ob koncu prvega dejanja so gledalci nagradili igralski kolektiv z burnim aplavzom in treba je ugotoviti, da so igralci v naslednjih dejanjih pokazali še večjo vnemo.
Glavno vlogo je tolmačil član gledališkega ansambla Drago Nardin. Po njegovem ¡lastnem mnenju mu vloga Jožefa Kantorja ni povsem »ležala«, čeprav so prav v tej vlogi pri-lo do izraza velike možnosti njegovega razvoja. Morda je svojo vlogo tokrat nrav zaradi la-lnc nezadovoljnosti podal nekoliko nervozno, kljub vsemu pa je bil njegov »kralj« prepričljiv in dosleden v vseli svojih nasprotjih. Videli smo verno podano podobo vaškega mogotca, kakršnega je ustvarjala doba porajajočega sc
kapitalizma, ki je brezobzirno, poslužujoč se vseh sredstev in celo zločina, šel k zastavljenemu cilju: vladanju in skrajnemu izkoriščanju delovnih ljudi.
Anica Tomšičeva se nam jc dobro predstavila a H »no, Kantorjevo ženo; Alenka Svetelova pa je v Francki odlično predstavila vso njeno nemoč pred dogajanji. Mariji Korošče-vi je od vseli njenih dosedanjih vlog še najbolj odgovarjala vloga Nine. Kantorjcve nečakinje. Prav dobra je bila tudi Jermanova, kot Lužarica, dasi je za izpilo in od lakote izmučeno mater nekoliko preveč temperamento vrtela svojega otroka po odru.
Prijetno je presenetil novi član gledališča Anton Potušek v vlogi zapitega in uničenega Krnca. Njegovega sina Maksa, v katerem je Cankar poosebil svoje gledanje na družbo, je odlično igral Rohaček. Cankar je v Maksa ¡zlil vse svoje ogorčenje pa tudi svojo nemoč: čeprav je pripravljen žrtvovati tudi svoje življenje, ve, da ho v takih razmerah še vedno triumfirala krivica. Vlogo sodnika ie zadovoljivo podal Branko Karbič.
Predstava je uspela in pomeni veliko zmago celotnega gledališkega •kolektiva. Na gostovanje po Primorski pojdejo že v lastni zasedbi.
Brko
Sretdi preteklega tedna je v Ljubljani nenadoma pmeiminul slovenski 'Skladatelj ter tržaški kulturni in ¡politični delavec Fran Vemturini. ■Njeigovo ime ni napisano z zlaiimi čikami samo v 'Zgodovini glasbe slovenskega naroda, .temveč tudi v zgodovini nenehnega boja za narodove in človeške pravnice našega ljudstva na Primorskem, zlaati na Tržaškem. Glasba mu je bila le sredstvo, da isi je z njo odpiral pot do našega človeka, da mu je z njo vztbujal trdno zavest in mu dajal moč in pogum v dneh nesreče. Kot prvi primorski Slovenec je bil pozvan pred komisijo za konfinacijo in se jti je izognil v Jugoslavijo. Toda tudi tedaj ni nahal varovati v našo polnita 1. Svoje rojake je vzpod-ihujal in jih dvigal s pasmijo »Kmalu pokliče nas Trčit in Gorica.«
Fran Venturini je bil lik pravega pristaša Osvobodilne fronte, v kateri je sodeloval qd vsega začetka. Za svcije prepričanje in svoje delo je bil preganjan, interniran in za-pnt. Po osvoboditvi se je vrnil v Trst in tu delal z vsem svojim članom za obnavljanje nekdaj razgibanega glasbenega življenja na Primorskem in v Tnstu. Ustanovil je, ali pa visa'j ipornngal pni ustanavljanju 'številnih pevskih izborov, pri Sv. Ivanu pa je ustanovil svoj zbor »Slavko Skaimpeile«, .s katerim je prepotoval tudi vso Jugoslavijo in
Pretekli teden je bil v Ljubljani tretji kongres književnikov Jugoslavije, na katerem so razpravljali
0	idejni in umetniški orientaciji naše književnosti ter o nekoterih organizacijskih in gmoinih vprašanjih. Nad sto zbranih književnikov iz vseh krajev Jugoslavije je pozdravil v imenu Ijiuidoke oblasti tov, Miha Marinko. V svojem nagovoru je poudaril, da je pred našimi književniki težka družbena problematika, ki čaka umeitaihike upodobitve. Po njegovem prepričanju je zgodovinsko poslanstvo ¡delavskega razreda tudi na kulturnem p dv''čju isto, kakor je bilo in je v 'polLič-nem in razrednem b .'.i. Naloga nas vseh, posebno pa-p-.agresivnih književnikov. je, da pripomorejo k u-reaničenjiu tega poslanstva.
Ena glavnih ta!k kongresa je bila Krležev referat »O svobodi umetniškega ustvarjanja«, v katerem je pisatelj prikazal duhovno in politično panoramo dogajanja v svetu ter našehi mestu v njem. Od njegovih številnih koncepcij je z'asti važna analiza vzrokov prepočasnega reagiranja naše književnosti na pereče probleme sodobnosti. Naša književnost je, kakor vse književnosti svei.a. pogosto posnemala tuje književne modele, dandanes pa tako posnemanje ni mogoče, kajti naše problematike na Zair. riu še ni nihče obdelal, Naše incpiraciie moremo in moramo iskati ter najti samo v dojmačih sodobnih -azme-rah. Potem ko je naglasi!, da je treba podvreči temeljiti analitični kritiki posamezne pojave konservativnih in dekadentnih odklonov ter zdainoviščine v naši književnosti, je Miroslav Krleža izrazil nedvomno željo vsega našega delovnega ljudstva, nalj se naši književniki obrnejo k našemu lastnem j življenju, k našim problemom in njih ustreznemu upodabljanju,
Diskutantl so se v glavnem omejili na obravnavanje dveh glavnih, nezdravih šablon v naši literaturi — ždanovščine im pretiranega zgledovanja po vzornikih zahodne dekadence. Svetovno književnost moramo seveda poznati in jo produktivno izkoriščati, ne pa, da bi jo sužentjiilko posnemali v njenih stranpoteh. Glede škodljivih književnih
	1..........................................................................
Kaj bomo gledali v Ljudskem gledališču Koper
Sreda. 22. A', ob 20: Cogolj: »Ženi•
nitevu. premiera Četrtek. 23. X. ob 17: Gogolj: »Že-
llitev«. za mladino Petek. 24. X. ob 20: Proslava Dneva
Združenih narodov Sobota. 25. X. ob 20-: Gogolj: »Že-nitev«. za člane ERS v počastitev 11. kongresa KPJ.
pojavov se je sifcdki pisatelj Merin izrekel za toleranco im menil, da bi mccEili mladim pisateljsim dopustiti. naj iščejo in svobodno blodijo, ker se bodo končno najbrž le našli, kritik Bogdanoivič pa se je zavzel za cislVio kritiko škodljivih književnih pojavov.
Ob koncu naj. omenimo še neksj najvažnejših sklepov kongresa.
so se v borili za slovensko šolo
V severni Istri, na meji med hrvat ko vasjo Kučibreg in slovensko vasjo To.polovce, leži mala vasica llrvoje. Starejši ljudje se še dobro sipominajo avsltrooigrske oblasti. ki se je v teh krajih prav malo brigala za kulturno še manj pa za politično vzgojo prebivalstva. Kolikor se spominjajo starejši ljudje, smo imeli prvi pouk v župnišču leta 1890 v hrvatskem jeziku. To je trajalo do leta 1905. ko je začela prodirati v naše vasi »Lega nazionalc«. V Kučihregu so avstrijske oblasti 'dovolile, da so si vaščani sezidali italijansko šolo, čeprav so tu živeli Biimn Hrvati. Pri nas pa je šla ta stvar malo teže.
Dan za dnem so prihajali v naše vasi in nas prepričevali, naj se vpišemo v »Lego nazionalc« in začnemo graditi italijansko šolo. Kljub vsemu pritisku nismo klonili: namesto »Lega nazionalc« smo ustanovili ei.ril-inclodovs.ko društvo. Ta borba je trajala 6 let In končno so bi.lc oblasti prisiljene izdati dovoljenje za zgraditev slovenske šole. Leto 1911 je bilo za nas zgodovinskega pomena, ker so takrat slovenski otroci iz Urvoj prvikrat prestopili prag šole, v kateri so slišali domačo besedo.
Vendar tudi v naših vaseh so se našli starši, ki so svoje otroke pošiljali v šolo »Lega nazionalc« namesto v slovensko šolo. Tako je n. jir. v vasici Labor 5 slovenski h otrok obiskovalo italijansko šolo. Ko so po osvoboditvi dobili v La-borju slovensko šolo, je eden od listih, ki so nekoč obiskovali šolo »Le,ga nazionalc«, zahteval, naj preskrbijo italijansko učiteljico, ki bo poučevala njegove otroke, v italijanščini. To je vsekakor primer premajhne narodne zavesti, čeprav leži del krivde tudi na sami italijanski raznarodovalni politiki. V vasi Kučibreg še danes govorijo starši g svojimi otroci italijansko, čeprav imajo hrvatfsik» osnovno šo-lo. V tej vasi govorijo nekakšno mešanico hrvaščine in italijanščine, ki bi jo izven domačega kraja težko kdo razumel. Danes, ko imamo v teh vaseh ljudsko oblast, pač ne bo mogoče postaviti meje med enim in drugim
Se nekaj drobtinic iz arheoloških raziskovanj v Slovenski Islri
Zadnjič smo se razgcivarjali o arheoloških raziskovanjih pri Sv. Antoniu in .flmo ugotovili" d5 ts "Tañí razen Tli rov in pozneje Rimljanov bivaU v zgodnjem srednjem veku tudi Slovani. Iz lega lahko mirno sklepamo, da niso bile slovanske naselbine samo pri Sv. Antonu temveč tudi dnugod. Raziskovanja v Krkavčaii so p "kazala, da j.g v vasi Orešje .polno fragmentov slovanske 'keramike. Razen samih najdb spominjajo tudi jezikovne oblike nazivov zemljiških parcel no prve naselitve kakor n. pr. Orešje ali Vrešje, Darinčica, oriunek. ver-sela itd.
V Stari va.> si pod Krohom_ je najbrž ohranjena še cela nekrepola, ki bo dala vsekakor dovolj 'dokazov o kulturni višini naših dedov. Tud.L_Sv-Marko nad. Koprom nam je-" pripravil presenečenje. Ne sa-mo,—da" Si> mTIliuTski pogrebni gomili sledovi rimske arhitekture, temveč so- v tej mešani plasti tudi skeleti iz zgodnjega srednjega veka, za katere ni izključno, da so slovanskega izvora. Raziskovanja se še nadaljujejo. Lahko bi našteli še več dokazov, vendar so že ti sami po sebi dovolj zgovorne priče o prisotnosti prvih Slovanov v tleh k'-a j ih.
Ob tej priložnosti bi se rad zahvalil Vojaški uprovli, tov. Mire tu Kocjanu, Komandi polka in tov. podpolkovniku Obrado,viču, ki so nam pomaga'i pri raziskovanju večjega dela tega terena.. Posebna zahvala gre t,udi tov. kapetanu Lo-vru .Preku, ki nam je s svojim strokovnim znanjem znatno poma.gal pri našem delu. Mirko Sribar
žel obilo priznanja. Fran Venturini je biti dalje časa predsednik Glasbene 'Matice v Trsiu, pedpredsed-r.rk odbora za graditev kulturnega doma v Trstu ter član vedstiva raznih slovenskih kulturnih organizacij.
Veni'.u.'r.ijevi delo nu glasbi nem področju predstavlja znatno obogatitev slovenske zborovske literature. V vseh njegovih skladbah, ki so med ljudstvom močno priljubljene, je topla oselbna nota s poudarkom slovenske Imelodike. Ve.nfu-rinij-eva pesem ne bo nikoli zamrla med našim ljudativom, O tem pričajo neštet!! in šopki cvetja, ki so jih natSiuli na nljegovo krsto v; Ljubljani in na vsej poti do Trsta, kjer so 'ga položili v poslednji, tihi dom. Za vedno je ugasnilo srce u-metoika in človeka, ki si je s svojo šu-tlkosrčniositjo in vedrino pridobil nešteto prijete'je v. vedno pa bo živela v srcih primorskega ljudstva vera, ki jo je izpovedal v s.voji pesmi »Mi ipa veiujiemo v našo pomlad« . . .«
stvarnost
Zveza književnikov Jugoslavije se bo zavzela in proučila vse možnosti, da bi se knjige pocenile, med najvažnejšimi novostmi pa je vsekakor socialno zavarovanje književnikov, kii bo v kratkem rešeno. Na kongresu so .soglasno izvolili novo upravo Zveze književnikov Jugoslavije, na čelu s predsednikom Josipom Vidmarjem.
jezikom in sc boriti zalo, da naš jezik rešimo nepotrebne navlake.
Po osvoboditvi smo v Hrvojah zopet dobili slovensko šolo, ki so nam io vzeli fašistični' »nosi tel ji dvalisočlclne kulture«. Iver je bilo staro šolsko poslopje porušeno med vojno, zaenkrat poučujejo otroke v privatni hiši. Upamo, da nam bo ljudrka oblast kmalu omogočila graditev nove šole, saj smo tudi sami pripravljeni po svojih močeh pomagati.
M. K.
X kratkem bodo končali s snemanjem slovenskega .umetniškega filma »Svet na Kajžarju« in upamo, da ga bomo novembra žc videli na filmskem platnu.
Posneli so že vse zunanje in notranje. scene in končali montažo in ozvočenje filma. Slovenska publika z velikim zanimanjem in zaupanjem pričakuje ta že čeitrli slovenski umetniški film. Imena nastopajočih, režiserja in tehničnega osebja nam obetajo dober, morda najboljši slovenski film.
Scenarij za film je napisal Ivan Potrč, režijo pa je prevzel France Stiglic, ki ga poznamo kot režiserja prvih dveh slovenskih umetniških filmov »Na svoji zemlji« in »Trst«. Za gla-bo jc poskrbel skladatelj Ciril Cvetko, ki se je na tem področju že uveljavil pri dokumentarnih in kulturnih filmih. Razen teh sodelujejo še Ivan Marinček kot sne-tnalelj. Tone Mlakar kot scenograf in Janez benk kot režiserjev pomočnik. Med igralskim kadrom so sa-
Prizor iz odličnega ameriškega filma »Tereza«
ma znana imena: Vladimir Skrbin-šek, Vika Podgorska, Miro Kopač, Bert Sotler, Vida Juvanova. Pavle Kovic. Lojze Potokar, Mila Kačiče-va in France Presetnik. Direktor filma je Dušan Povli.
Film so posneli v relativno kratkem času 3 mesecev in 7 dni, kar predstavlja nov rekord za filme do-tuitčc proizvodnje in le)) uspeh za mlado slovensko filmsko industrijo.
V ateljejih »Triglav filma« v Ljubljani snemajo nov slovenski umetniški film »Jara gospoda«. Scenarij je pripravil po znanem romanu Janka Kersnika Bojan Stupica, ki je prevzel tudi režijo in glavno vlogo v filmu. Računajo, da bo premiera fil-ma v začetku prihodnjega leta. iiMiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiniuiiiniiuiiiiuiiiiiiiiiuiiiiniuiiiiiuiiiiiuiHiiiii
Naročajte in širite
«SLOVENSKI JADRAN»
USMILJENI
Na dvorišču je stal voz. napol naložen s slamo. Dva mlada psička, ustrujena od tekanja in igranja, sta splezala nanj in trdno zadremala.
Kmalu nato pa je prišel kmet, vpregel konja v voz in ga odpeljal daleč iz vasi v sadovnjak. Bila je Česen! in kmet je nameraval oviti s slamo mlada drevesca, da ne bi v mrazu pozebla. Mladih psičkov na vozu pa še opazil ni, saj sta se carila globoko v slamo.
Cez nekaj časa sta se mladi ži-valici prebudili. Skočili sla iz njunih toplih posteljic m se začudeno pogledali. Kje neki sta? In kako si a neki prišla sem?
Cisto sama sta bila psička v daljnem, tujem svetu, kajti kmet je 's konjem oeišel, Skočila 6ta z voza in nekaj časa radovedno vohljala o-kreg, nato pa sta seveda pričela tuli,.! od strahu in csameljenosti. Kaj pa naj :bi drugega poče'a takale nebogljena, majhna kužka?.Na češnji pa je sedel vrabec in ju zamišljeno gledal. Naenkrat mu je šinilo v glavo:
»Kaj?« je de.jal sam pri sebi. »To 6ta vendar mala potepuha s kmetije. kjer sem nazadnje stanoval. ■Večkrat sta se potepala in zato je večkrat šiba zapela v rokah gospodarja!«
Spustil se je s svoje vejice in sedel tik pred njiju.
»No, svojat.« ju je lepo pozdra-. vil, »kako sla pa prišla sem? Kaj pa čščeita tu? In kaj naj prmeni to neolikano tuljenje?«
»Midva, — midva, — ne veva ničesar! Saj niti ne veva, kje sva!» je zaijeclrjal edOn izmed kužkov.
Tedaj sta se vrabcu psička zasmilila. Spomnil se je na vse lepe drobtinice, ki jih je ukradel i.z njune sklede, ko je še stanoval na kmetiji. in sklenil je storiti dobro delo.
»Kdo ve,« ije dejal sam pii sebi. »morda si bom na ta način priskrbel prijetno zimsko bivališče?« Na gisis pa je dejal:
»Torej, poslusaijta, potepuha! Letel bom pired valma in vidva bosta tekla za menoj. Toda pohiteti bo-
sta morala, kajti časa nimam prav preveč!«
Vrabec je bil tako navajen na zmerjanje, da sploh ni mogel drugače govoriti. Neprestano je kričal in zmerjal, čeprav je dob.ro mislil in želel, In zdaj je pri svojih zadnjih besedah zletel v zrak in kot bi trenil preletel vrtno ograjo.
»Počakaj, počakaj!« sta vpila za njim oba psička. »Midva ne moreva čez!«
»Splezajta čez ali pa ostanita tam, kjer sta!« jima je zabrusil vrabec.
Na srečo sta našla psička v ogra-^
kovala jarke in se prerivala med debli dreves. Končno se je manjši od psičkov tako utrudil, da ni mogel več dalje. Padel je na trebušček in tako obležal.
Ravno v tč steni trenu ku pa je zletel vrabec skozi neka nizka vratca in izginil. Na vrat na nos sta psička zdirjala za njim. Ce jima uide, sta izgubljena! No, na srečo sta ga kmalu zagledala na robu slamnate strehe, Vztrepetaval je s perutničkami in brezbrižno čivkal. Psička pa sta podla na tla od utrujenosti in komaj lovila sapo. Toda vrabca nista spustila z oči, boječ se, da jima ne bi pobegnil. Zdaj je vrabec zletel s strehe.
»Vzemi naju s seboj! Počakaj!« sta zatulila v en glas uboga psička.
ji luknjo in se hitro prerinila na drugo stran. In petem je šlo kot blisk čez drn in strm Ko so prišli do strme poiti, se ni vrabec niti ozrl. Zdelo se mu je. da je storil dovolj že s tem, da je sem ter tja sedet na vejico in počakal za trenutek na pooasne.ža na zmlji. Uboga psička sita v^a upehana in utrujena tekla dalje in dalje. Jezička sta jima visela daleč iz gobčka i.n tačke so ,ne jima kar zapletale. Saj ni čudno! Tekala sta čez polja in travnike, bre.dla če.z potoke, preska-
ih se spet skušala postavili na tresoče nožice.
»O, kako sta- neumna,« jima za-kliče zdaj vrabe:. »Aii res ne vidita, kje sta?«
In ko sla se psička sa presenečena ozrla, sta zagledala domače dvorišče in njuno hišico, p.krito s slamo. V strahu in utrujenosti je nista niti opazila!
Vrabec pa je za njima zamičljivo začivkal, dvakrat pomahal z repkom in že ga ni bilo več!
Premikalnica
LAKOMEN
SARAJEVO
KURIRJI
SOTRUONIK
KOPERNIK
LIKALNI,K
AJDOVŠČINA
Premikaj gornje besede drugo pod drugo tako, da boš bral v dveh navpičnih vrstah priimka diveh slovenskih politikov!
Slovenski pregovor
POLJUB. LABOD, ROMANTIKA, K DO RS I BODI. MARGARETA, HIMALAJA.
Vzemi iz vsake gornje besede po tri zaporedne č'rke in sestavi z njimi lep slovenski pregovor!
Čarobni lik
O. ZUPANČIČ
Ciciban - Cicifuj
fSSSL
2-
Besede pomenijo Vodoravn in navpično: 1. mesto v Sloveniji, 2. šahovski :.:raz CD, 2. mesto v STO. (ä). 3. ljubljansko predmestje, 4. n -umen.
Številke v oklepajih ponrrnjo število 6:k detiene beisede!
LESWKÍ
75.	Svellinova hči
na mizi stoji na stene nas riše, zaspi, vse izbriše.
76.	V zlati skrinji mlin droban, teče, teče noč in dan.
77.	Vije, vije, Kraševce brije, Trst pometa, morje premeta.
'78. Polivka, polivka čez ves svvi. v polivki velikih žganccv pet.
Ciciban teče v zeleni dan; ptičica znanka v goščavi vsak dan lepo ga pozdravi: »Ciciban, Ciciban, Ciciban, Ciciban, dober dan.'«
Ciciban, kaj pa je danes, čuj! Kaj ti to ptička prepeva? Po vsej dobravi odmeva; »Cici/uj, Cicifuj, Cicifuj, Cicifuj, jej in fuj.'«
Ciciban misli: »Zakaj Cicifuj?« takrat si roke zagleda, pa se domisli: »Seveda, danes se nisem umil še. fej, fuj, danes sem res Cicifuj!«
Bister ¡imtoček se vije čez plan, preko kremenov se lije: Ciciban v ¡njem se umije, ptička zapoje spet: »Ciciban, Ciciban, dober dan!«
REŠITEV UGANK i; 11). številke »Slovenskega Jadrana«
LEŠNIKI
71) zvon, 72) smeh, 73) zvezde, 74) rosa.
ČAROBNI KVADRAT
1) Seča, 2) omet, 3) čelo, 4) atom.
■ ŠTEVILČNICA
2 7 6
O 5 1
4 3 8
V zadnji številki se je pri Številčnici vrinila neljuba napaka, zato nismo pri žrebanju upo&tevavli rešitev Številčnice, ter smo smolrali za pravilne rešitve tudi tiste, ki so pcslali samo čarobni kvadrat in Lešnike.
Mladim ugankarjem
Tako, zdaj pa so na vrsti naši ugankarji! Maram vam povedati, da ste skoraj vsi pravilno rešili uganke! Seveda sem pri določevanju pravilnih rešitev upoštevval samo rešitve Lešnikov in Čarobnega kvadrata, ker je v zadnji številki nastala peri Številčnici neljuba pomota. Torej, popolnoma pravilno so rešili Lešnike in Čarobni kvadrat naslednj pionirji in pionirke: Metka Hrobat iz Sečovelj. Celigoj Sonja iz Ilirske Bristrico, Zadel Anica iz Ilirske Bistrice, in Miro Vadnjal iz Hras-tja pri Pivki, Pa tudi pet rešavalcev je pravilno rešilo Čarobni kvadrat, le za nekatere Lešnike so našli drugačno rešitev. Ker pa bi se rešitev lahko tudi ia-ko glasila, kot so dejali, sem tudi te rešitve vzel za pravilne. Tako je na primer Emil žiberna iz Ilirske Bistrice 73. Lešnik imenoval kresnice Prav tako je storila Ne-venka Opdadič iz Poljč pri Brasio-včah. Naša mala znanka Mihaela Blažek je dejala, da je odgovor na 74. Lešnik — snežinke. Tudi to je pravilno in — zelo duhovito. Roje Viktor iz Dekanov je dejal, da je rešitev 72 Lešnika vino. no, tudi s tem se strinjam! Naša mala Nada Ogrin iz Sv. Antona pa je rešila 73. Lešnik — mačlrioe oči! Zelo duhovito in oišilo pravilno! — Samo Lešnike je rešila Ivanka Želodec iz Delan, Številčnico in del Lešnikov je rešila Lea Mizgur■ iz Ilirske Bistrice, samo Čarobni kvadrat in Številčnico pa nt a mi p::, slala bratranca Branko in Avrelij iz Sabadinov. Ta dva bnatrančka pa sta zelo skrivnostna, katjiti. svojega priimka mi nista hotela zaupati! Z zamudo pa som prejel še dve reštvi ugank iz 38, številke »Slovenskega Jadrana«. Poslala sta jih Tončka Stefun-čič iz Trnovega pri Ilirski Bu'rici in Zidar Kristjan iz To pol ca ori Ilirski Bistrici.
I.n vesle, koga je določi! žreb? Trije srečneži so bili: Miro Vadnjal iz Hrastjs pri Pivki, Viktor Roje iz Dekanov in Nada Ogrin iz Svetega Antona! -- No. mali ugankarj:, ste si že ogledali današnje uganke* Poskusite srečo! Stric Miha čakr. na vaša pisemca in vas vse skupaj prav lepo- pozdravlja! .
Dragi stric Miha!
Jesen je že pri nas. Mraz nam je že. Ptičke že odhajajo, samo vrab-čki bodo ostali. Oni so pri nas celo zimo. No, letos se zime ne bojimo kot prejšnja leta., Imano električno luč in ko bo tema, jo bomo prižgali. Prejšnje zime smo pa morali vse večere presedeti ob petrolejki, ali pa smo ■ jo morali odkuriti v posteljo, Kolikokrat bi zvečer, ko pii je bilo dolgčas, rad bral. Pa nisem mogel. Letos, ko imano luč, sem sklenil, da bom bral <vsak večer. Tudi v šoli jo imamo. Kako nam je prijetno! Se nekaj Ti moram povedati, dragi stric Miha, da bomo kmalu vse grozdje potrgali. Imamo mnogo sladkega vina. Kaj pa Ti? Ce bi ga rad poskusil, kako je dobro, pridi k nem! Pa tudi z jabolkami Ti bomo postregli in tudi radio Ti bomo odprli. Zelo Ti bo prijetno. Kaj je pa pri vas novega? Lepo Te pozdravlja. Dušan Cunja, uč. II. razr. osn. šole, Osp.
Dragi stric Miha!
Zelo rad berem »Slovenski Jadran«, najraje pa Tvoj količek, kjer najdem mnogo zanimivega. Ze večkrat sem Ti hotel pisati, toda vedno sem se bal, da bi moje pismo zašlo v koš. Sedaj sem se opogumil in Ti pišem. Hodim v četrti razred osnovne šole v Ilirski Bistrici. Veš, imam zajčke in jih pridno krmim. Rešil sem Lešnike, Carobiii kvadrat in Številčnico in upam, da sem pravilno rešil. Najlepše Te pozdravlja Emil Ziberna, uč. IV. razr. osn. šole Ilirska Bistrica, Trnovo
Dragi stric Miha!
Oglašam se Ti iz središča Savinjske doline, tam raste grenka roža — hmelj. Danes se Ti prvič oglašam in, če ne boš hud. Ti bom večkrat poročala, kako živimo in kadar bo obiranje hmelja. Te bom. povabila, da si boš ogledal to zanimivost. Letos smo ga že oddali v Zaliec in romal bo daleč, daleč po svetu in zanj bomo dobili veliko surovin, ki jih
pri nas nimamo. Obenem Ti pošiljam rešitev Lešnikov. Carobnc-ga kvadrata in Številčnice. Upam. da sem vsaj Jifekaj pravilno rešila in Te pozdravljam
Nevenka Omladič, Poljče št. 9, Braslovče
Dragi stric Miha!
Vsak teden, ko pem prebirala naš pionirski količek, ki nc/fn ga, naš ljubljeni stric Miha, tako lepo pripraviš, sem sklenila, da bom tudi jaz pisala stricu -Mihi. Potem pa le nisem. Pa ne misli, striček Miha, da iz mal'Siarnosti ali ker medtem misem! mislila -nate, pač pa, ker si nisem upala v strahu, da mi ne boš odpisal. Sedaj pa sem zbrala ves pogu)n in rekla: »Kar bo, pa bo!« Tako sem se odločila, da Ti bom napisala kaj o naši vasi in to zato, da se boš, trie Miha, kaj navdušil in nas boš obiskal, kar Ti ne veš, kako bi Te rada videla od blizu. Gotovo si že slišal o Štanjelu. Odrasli 'pravijo, da je to zgodovinska vas, ki je bila nekoč srednjeveško mestece in urtdba. Tudi staro pesmico znam o starem mestu Štanjelu. Jaz pa misem ravno zato toliko ¡ponosna, pač pa ker je Štanjel bil tudi partizanska utrdba. Zelo rada poslušam, •ko mi teta pripoveduje o partizanskih borbah v Sanjelu. Ce boš hoteL bom tudi Tebi, stric Miha, o tem kaj pisala. Sedaj Te prav toplo pozdravljam.
Milena Strosar,
uč VI. razr. osn. šole, Štanjel
Dragi stric Miha!
Tu Ti pošilj;bi rešitve. Pri 09, Lešniku sem si zlomila zob, da mi še zdaj teče kri. Veš, tako je bil trd! Drugič pošlji mehkejšega, ker ga sicer ne bom mogla streti, ker mi manjka zob. Vesela sem bila, ko sem brala svoje pisemce in Tvoj odgovor v Jadranu, in ker sem-■izvedela, da sem vse uganke pravilno rešila. Prav lepe pozdrave
Tončka Stefančič, uč. II. razr. gimn.
Trnovo pri Ilirski Bistrici
CICIBANI IN PIONIRJI. DOPISUJTE V NAŠ KOTIČEK!
Ljubi Dušan!
Zelo vesel sem bil Tvojega lepega pisemca, Dušan! Tu 11 jaz se s Teboj vred veselim velike pridobitve vaše vasi — električne luči! Vidiš in zdaj boš lahko bral in marsikatero lepo urico boš prebil ob knjigi. Popeljala Te bo v daljne kraje, v pretekle čase, spoznaval boš našo slovensko besedo. In veš, komu se moraš za to zahvaliti. Dušam? Naši domovini, ki tako skrbi za vse svoje državljane! -Prav gotovo Te pridem kdaj obiskal, pa se bomo kaj prav lepega in prijetnega pogovorili! Vei'ja, Dušan? No, prisrčno pozdravljen pa še kaj se mi oglasi!
Ljubi Emil!
Tako je prav, Emil! Pogume fante ima rad stric Miha! To sem Ti moral najprej povedati, veš ko me je pa tako razveselilo, ko sem •prejel Tvoje pismo. No, kot vidiš, ■ni Tvoje pisemce prirc.malo v koš. In zato, upam. da se boš še kaj oglasil! Uganke si pravilno rešil, skoraj popolnoma praviVio. Le tako na-prej, Milan, in glej, da b:š tako priden tudi v šoli in pri Tvojih z;jčkih! Pi.¡srčno pozdravljen!
Ljuba Nevenka!
Prav rad bi si od blizu ogledal obiranje »grenke rože«, Nevenka! Res, da sem še siv in star, da sem že mnogo doživel na svetu, toda kaj takega še nisem nikoli videl. In zato sem bom drugo leto z velikim veseljem odziva! Tvojemu prijaznemu povabilu. Prav vesel, res, p/>av vesel sem bil Tvvjega pisemca, Ncve.nika, in upam, da peš izpol-
nila s-vo|;i> mofcr|/uibo in da boš še. kaj pisala! Z veseljem bom prebraž Vilko Tvoje pisemce! Dotlej pa Nevo.ika, prisrčno pozdravljena!
Ljuba Milena!
Slišal, seveda s.m i:'.'šal o S tanj e-'iu! Tudi bil sem .že tam. Le škoda, da takrat še nisem poznal male Milene, kajti prav gotovo bi jo prišel obiskat. No, pa kdaj drugič. Saj me bo prav gcitovo še kdaj zanesla pat k vam! — Zeilo vesel sem bil, Jljuiba Milena, ko som prejel Tvoje pisemce!. Tako je ipnavl N,e samo fantje, tudi punčke morajo biti pogumne, prav tako k-it si Ti, Milena! Praviš, da bi me rada videla, Milena? Vidiš, tudi jaz sem radoveden!, kakšna je naša Miier.ca! No. potem pa nama nič drugega ne preostane, kot da se • obiščeva: Ti mene, ah pa jaz Tobe. Ve>'ja? — O Štanjelu in partizanskih borbah pa nni le kaj napiši! Prispsvtk bomo objavili v našem kotičku, pa ga bodo brali vsi naši pionirji! Pa tudi tisto sta.ro pesmico mi lahko pošlješ, Milena!
Ljuba Tončka!
O. Ti uboga Tončka brez žo-bčka! Ko bi pa to vedel, bi pa prav gotovo izbral prav mehak Lešnik! No, pa poskusi danes, Tončka! Morda bodo današnji 'mehkejši! Ampak. previdno veš, prav predelno jih načini, da rte bo spet šel • kakšen zobek! Želim Ti obilo sreče pri trenju, Te prisrčno pozdravljam in Te vabim da se mi še kaj oglasiš!
&
■21,. N \DALJEY V NJE
Da. tu ; • pr.tveati n.pad. I pajin «. dn -ta "na dva tam v kotu tudi ¿meča. Rečem ti. Dobbs, kakor hi:.d poidejo do grade, ustreliva, Meri dobro, da iiii takoj lep" ;:re';incva. Če onadva lam v kotli dre,mljela Curtin ti ji- za-pana i>.;i',i ju !> i naj:;»» streljanje že zbudilo. Pi.tem se še zmeraj utegneta priprav il:. <
Toda še preden .-o napadalci dospeli iln srede, sta že jeknila dva strela i/ kola. kjer sta sedela Curtin in I.aeaud. Kajti tudi onadva sta si nudila. da je potrrbno zbudili Dobbea in -tarifa, preden se razbojniki približajo.
Napadalo! pa -e niso dali preplašiti. Plazili so se dalje. Zdelo se je, da nihče ni ranjen, v-nj znatno ne. Ne kletve nc krika ni bilo slišati.
Sedaj sla -.prožila tudi Dobbs 111 stari: eden izmed razbojnikov je zaklel, torej je očitno nekaj izkupii.
Najbrž so razbojniki mislili, da so sedaj porabili že vse strelivo in da je Lila v-e samo prevara s privezanimi puškami, ali pa so si mislili kdove kaj. na vsak način pa so hoteli zadevo čini hitreje končati. Nekaj časa so se plazili, nato so skočili ¡hi komu ¡11 sključeni tekli proli strugi, razdeljeni po vsej širini.
Tako [ia so seveda nudili mnogo boljši cilj. Trije so bili takoj zadeti. Dva «ta se prijela za ranjeno laket, tretji pa se je opotekajoč se zavlekel v gnničevje, ker ji- dobil strel v nogo. Iz struge so neprenehoma streljali, medtem ko napadalci niso mogli uporabiti orožja, kajti videli niso nikogar. Razen leg 1 tudi 111-0 vedeli, kako je v strugi, kjer bi mogli priti v zasedo.
Znova so se vrgli na lin, si nekaj zaklicali in se pričeli plaziti nazaj proti grmičevju.
.*••	T	j -i;-"	-T. :

Nr.'ii se je hitro zdanilo in podnevi se je dalo misliti na napad, kakor •11 -eilaj kr.iiéiiovolj;:vr:o vedeli, še mnogo manj kakor ponoči.
Ko /;> .-c v i štirje zepel sišli v kotu, da hi zajlrkovali, je rekel IIo-ware: »Prihodnjo noč pridejo zopet. Izmislili pa si bodo kak drug načrt. Odnehali 11c bodo, sedaj ac več. Izprevideli so namreč, kako pripravna je strusa za obrambo. Boljšega tahoriš-šča hi ne mogli najti. Potem pa še naše .-trdno oro/je in kr.r imamo -c drugega. Dobro moramo premisliti, kaj naj storimo.«
Toda štirje proli desetim, ki imajo prosto pol za umik, štirje, ki imajo samo nekaj čas vode. proli desetim, ki si lahko priskrbe vode in živeža in celo pomoč tu -e ne da izmisliti mnogo načrtov. In ker zmeraj napadalec določa, kdaj se sme spati in kdaj je treba bdeti, ima še eno prednost več.
Curtin. ki je hil na -'. ra/.l. ki» f o drugi zajlrkovali, je nenadoma zaklicali »Pridite . in. Kaj pa delajo tamkaj? Ta je pa resna!«
\ si trije so I ikoj -liMiili k strelnim linicam in hkrati spoznali, da gre zdaj za glavo in vrat
Razbojniki so bili kaj delavni. Sekali .-■> veje in dt-helca 111 začeli graditi promikalne branike, kaLir jih uporabljajo Indijanci, Če se skrijejo za nje. se priplazijo brez težave do roba -tiuge in mirno polovc oblegance. Nekaj strelov ho pač počilo v strugi, toda ki nčni rezultat je hil odločen.
Nasproti takemu načrtu ludi Howard 111 vedel kaj svetovati. Slo je sedaj samo še za lo, da -e prodajo čim draži- v boju moža proti možu. Kdor hi jim prišel živ o pc-t. bi -c pač ne jokal 1 ,1 veselja.
.»Hudim -e samo, čemu -i /c prej niso tega izmislili.« je rekel Curtin. »Saj je to star indijski trik.«
»Da preveč dela., je 1 .lvrr.il Howard.
Pretresli so to ¡11 ono. toda na nič takega sc niso pomnili, ker hi jih osvobodilo iz hudičev-'-koga položaja. k; - > bili eilaj v njem. Bilo je moril i vendar mogoče, da hi -i i/.-»kali pot skozi zo'-éo. Toda to hi oni takoj < pa-žili. spe.mnili -o se |tll|j l-inc. Toda si:.mo mimnzrede. "Sapo led so se /n pet spomnili, da hi pol/ku-al- napasti; črprnv hi bilo to brezupno, kajti potem
OKRAJNI ZBOR SIÄU V KOPRU
V torek dne 21. oktobra 1952 »h 8. uri ho zasedal \ Kopni v dvorani nad I.o.-gio OKRAJNI ZBOR SIAU, ki ho razpravljal o nalogah Ljudske fro ote (SIAU) v zvezi z volitvami v Ijud-ke odbori'. V abijen i -,» vsi izvoljeni člani, da se zbora udeležijo.
1 š č e m o
VAJENCE
7?. naše poslovalnice v Portorožu in Ke.pru. Po mo/.nosli 15-Ictne l. !■ -uo in moralno zdrave z nižjo srednjo šolo. Sinovi delavnih in ¡ii.'tenih star-, v naj pošljejo lastnoročno pisane prošnje upravi Delavskih zadri; 2 v Piranu.
MESTNO PODJETJE LOKALNEGA GOSPODARSTVA. KOPER
se priporoča v-rm svojim odjemalcem. V tekmovanju na čast VI. kongresu Komunistične partije Jugo-lavije se bodo ii-lužher»ri naših podjetij potrudili, da bodo še boli izboljšali kvaliteto svojega
drla
Ti
G2&
hi stali na odprtem prostoru. medtem ko hi ležali oni v gošči in dr/ali pot. Naposled pa so tudi lo ini-cl opustili, kajti navsezadnje je spoznal tudi Dobbs. ki se je za ta načrt najbolj zavzemal, da hi hil hrezdanja neumnost.
Če li se dala le -lena priplaziti! Toda bila je prestrma, ¡11 če hi jo ludi .poizkušali, upajoč, da hi našli li. lj zgoraj pripraven kraj za obrambo, je bilo v e skupaj vendar breznadno. Ponoči se to ni dalo storiti. Podnevi pa bi vsakega brez napora sestrelili, ne da bi se mogel hraniti.
Napravili niso mogli ničesar dmgega, kakor mirno opazovali one trni. kako delajo. Oh -tirih popoldne utegnejo bili gotovi, nato pa bo sledil napad, čc si morda 11c izberejo kot pripravnejši čas pričetek mraka.
Bilo je okrog enaj-Iih. Razbojniki so sedeli pri vhodu 11a laz in kosili. Bili so dobre volje ¡11 so se smejali. Čctvoriea v strugi je hil poglavitni predmet njihovih šal, kajti zmeraj, kadar so menili, da so rekli kako dobro, ki so se ji smejali, so se ozrli proti strugi.
Tedaj pa se je nenadoma zaslišal klic: »Ramirez, ramirez, pronto miiy pronto, pa hitro.«
Neki stražar je pritekel po poti k voditelju. Vsi so po kotili in odšli po poti. Slišalo se jch je govorili in govoriti, toda govorjenje se je bolj in bolj oddaljevalo.
Nato je vse utihnilo in obleganci niso vedeli, kaj si naj mislijo.
»To je prevara.« je rekel Dobbs. »Delajo se, kakor bi odšli, 'da bi mi stopili na pot. Tam leže v zasedi in naj čakajo.«
»Neverjetno, popolnoma neverjetno,« je menil Howard. »Ali nisi videl, da je pritekel neki stražar ves razburjen?«
»To sodi k prevari, da hi verjeli, da morajo hitro oditi.«
Howard je zmajal z glavo. »Prevara jim ni prav nič potrebna, ko so se spomnili indijanske ideje.«
Toda Debits
se ni del prepričati. »Indijanska ideja je že dobra. Zna pa vzlic temu veljati nekaj ljudi življenja ali pa vsaj nekaj ran. Morda tudi nimajo i trdiva. Če nas morejo ujeti, ne da bi postreljali svojega strnliva in ne da hi mi postreljali naše strelivo, ki ga smatrajo že za svojo last, bi bih pač neumni, če l.i vsaj ne poizkusili. Čc se jim ne posreči, jim pridejo prcmikalni braniki še zmeraj prav.«
»Zdi se. da ima- prav.« je sedaj priznal Howard. »Z našim strelivom hočejo varčevati: kajti če nas napadejo, bomo postreljali vse, kar imamo.«
Curtin se ni vmešal v pogovor. Splazil se je previdno po stnigi in splezal na skalo. Ker razbojnikov ni bilo videti in tudi ne slišati, je tvegal in se začel razgledovati. Sedel je na ska'.i in gledal v dolino. Precej časa. Nato je nenadoma zaklical: »Ilalo, stopite ven. Zdaj prihaja oddelek konjenice. Zasleduje naše prijatelje.«
Vsi trije so splezali sedaj ven in se povzpeli na razgledišče. Z njoga so opazovali prav živo sliko. Vojaki so se razdelili v šest oddelkov in dirjali po ravnici. Najhrže so izvedeli, da morajo tod nekje hiti razbojniki. Na skalnato divjino najhrže še niso mislili, ker so vedeli, da imamo razbojniki konje, in menda niso verjeli, da se da priti s konji navzgor.
Laccr.d pa je hil drugačne misli: Rekel je: »Zdi se, kakor bi že vedeli, kje tiče roparji. Toda niso tako nerodni, da hi se podali v zasedo. Na strmi poli, ki je obkrožena s gostim grmičevjem in skalnatimi stenami, ne morejo ničesar opravili ali pa samo 7. velikimi izgubami. Ali nameravajo oblegati goro ali pa se pripravljajo na kak drug načrt. Menim, da velja poslednje.«
\ ojaki so dirjali dalje. Pet ali šest kilometrov dal je po dolini. Razbojniki so doslej gotovo mislili, da je njihovo skrivališče vojakom znano. Ko pa so videli vojake jezditi, so sc začeli čutili varne. S skale sc je videl del pota in Curtin je opazil, da so razbojniki jezdili zopet nazaj, da hi se vnovič utahorili na starem mestu. Toda častniki federalnih čet so jih v zvitosti daleč prekašali.
Ko so hile čete dovolj-odd al jene, so začele iskati sled, ker se je daleč videlo. Iz teka, ker so se premikali in jezdili sem in tja, so daleč videli. Iz toka, ker so sc premikali in jezdili sem in tja, se je dalo sklepati, da so naposled spoznali, da morajo hiti razbojniki v skalnati gošči. Brez vsakršne naglice so se zbrali in pojezdili proti skalam, da hi poiskali pol navkreber. To je bila njihova zvijača. Zavedali =0 se, da bodo skušali razbojniki z vsemi sredstvi preprečiti, da jih ne zajamejo v skalnati gošči, samo če se jim ponudi priložnost, da uidejo. Iz skalnate goščave ne hi mogli več uiti, ve hi hil i zajeti: vojaki hi potem mirno lahko zasedli dovodne poti, ne da hi bili primorani napadati in ne da hi se jim bilo treba izpostavljati na notranjih poteh kroglam razbojnikov, ki so prežah v grmičevju in v gorskih razpokah.
Razbojniški stražarji so pozorno opazovali vsak gihljaj vojakov. Ko so spoznali, da je njihovo skrivališče odkrito, so sklenili, prehiteti vojake in se skriti v grmičevju, preseliti se na drugo stran. Od tam hi sc jim posrečilo pobegniti, ne da hi jih kdo opazil, ali pa hi jih vsaj tako pozno opazili. da In lahko na izpočilih konjih uhežali vojakom in zabrisali za sabo vsako sled.
JUGOSLOVANSKE CONE TRSTA
Najnovejši sporedi od lli. oktobra '■ do i1/ oktobra 1952
SOBOTA. 18. okt.: 13.50 Domači zvoki H.20 Od Triglava do Jadrana 18.30 Morja široka cesta 21.(Ml Odlomki iz priljubljenih melodij 21.30 Od sobote do sobote 21.15 Lahkih nog naokrog spored plesne sla-he.
NEDELJA. 1'). okl.': 8.30 Za naše kmetovalce 9.00 Mladinska oddaja: Tom Sawyer, III. nadalj. — 13.45 Glasba po željah — 11.30 Koroški raj: venčrk narodnih ko-ro-kih pesmi, poje zbor pionirjev 3. gimnazije oh spremljavi or-keslra Radia Ljubljane. 15' vam igra na harmoniko R. Pilili — 16.45 Slušna igra: B. Shaw: Lastniki hiš — 18.15 Križem po Jugoslaviji v narodni pesmi — Z mikrofonom med našim ljudstvom: Iz delav.'kcüa življenja v Gorici.
PONEDELJEK, 20. okt.: 13.50 Domači zvoki — 1 1 -20 Oh Soči in Zilji — 21.00 Mlado in slaro hodile nered, poslušajte peter večerni spored - 22.00 Nočni koncert: ure moderne glasbe.
TOREK, 21. okt.: 13.50 Domači zvoki — LL20 Kulturni razgledi — 18.30 Literarna oddaja: Naša sodobna
žen. ka literatura
20.00 A. P011-
oliielli »La Gioconda«, epera v 1 dejanjih.
SREDA. 22. okl.: 11,30 Šolska ura: O slovenski knjigi — 13.50 Domači zvoki 11.20 Od Triglava do Jadrana — 18.30 Ali je ,ta melodija Za vas — 21.00 Koncert pevskega zbora iz Nabrcžinc, vmes poje šempolajski oktet —- 21.30 Glasbeni portreti skoz svet ¡11 čas — 22.00 Zabavni orkestri, harmonika vmes, igrajo za zidano voljo in ,plcs.
ČETRTEK 23. oki.: 13.50 Domači tzvoki — 18,30 Iz naše narodne revolucije. 18.10 V narodni pesmi okro^ svela.
kmetijske večerne šole
Svet za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora v Kopni je na svoji seji dne T. oktobra sklenil naslednje:
V krajih Marezige, Borit. Dekani, Puce, Šmarje in Sv. Peter se ustanovijo kmetijske večerne šole. Vpi« rovanjc ho pri krajevnem šolskem upravitelju od 18. do 25. oktobra. Vpisati se smejo osebe obeli spolov, ki so zadostile šolski obveznosti.
Pouk ho po učnem načrtu, ki bo naknadno predpisan in je splošno izobraževalen, teoretično-strokoven in praktičen.
Šolanje v kmetijski večerni šoli traja tri leta v zimskih mesecih in je brezplačno. Ob koncu vsakega leta bodo izpiti, ipo katerih dobijo obl ikovalci spričevalo. Poučevali bodo učitelji in kmetijski strokovnjaki. Izdatke za pouk krije sVei za prosveto in kulturo okrajnega ljudskega odbora, funkcionalne izdatke — razsvetljava, kurjava itd. pa občinski ljudski odbori.
Pouk začne 20. oktobra. Šolski upravitelji bodo do takrat prejeli učni načrt.
CENJENIM ODJEMALCEM SE PRIPOROČA
Mehanična tkalnica „METKA" Celje
Ipavčcva 22, U-.l. 23-00, brzojavni naslov, Mctka-Celje Izdelujemo: eefirje. krctonc. oksforde. flanolo vseli vr;t. dania-te, inlcle, kanafase, jucipiardske kalmukc, rokavino, blaeevino vseh vr.-t, -truks, kaper za delovne obleke, gradcl za žinmiee. barhend. karo in progaste tkanine za /en-ke letne ¡11 zimske obleke, itd. Odlična kvaliteta - solidne cene!
i\
D. D.
KOPER
¿cíi o(- tcícmov'anju na Čujt VI. ßontjtou D\ fP ¿fiiyoAfatijc íacin ¿Oojím joáCoümm
jitíjatcfjím nadaljnji Fi uAjjcftaO. jni isjiafnjcJanju uafcuj í tsipadnji áociafi:ma
KAKŠEN MORA BUI OCE
O materi in materinstvu pišem-in beremo ž - od davnih dni. 2e ja biti mri--i :*■ z:i vsako žen i samo naravna in razumljiva. Prav materinstvo je tisto, ki nas vodi čez (izki- družinske meje do naroda, do vezi s preteklostjo in prihodnostjo.
Besede očetovstvo pa ne slišimo tak-- pogosto, čeprav je z besedo materinstvo v ozki zveizi. Mogoče je vzrok v tem, da dekle že zelo zgodaj občuti klic materinstva in z- tj. po o'.rohu, medtem ko je za očetovstvo potrebna duhovna zreli s:. Ko se mlad fant razvija, v njem vse vre in zdi se mu. da bi lahko zemljo dvignil iz tečajev, se pcču-'i pri vsem tem navadno, v svoji <i- •mišljavosti. kot individualno bilje. S ie ko se malo umiri, začuti da čian družbe, da je samo delček d,»'t- verige, ki izhaja iz preteklo-in se bo nadal jevavla v prihodnosti. Ko se fan: za v/ da mora bi*.i za svojo moč in sposobnost v veliki meri hvaležen delovanju mn*-a:h členov verige iz preteklosti, se v njem vzbudi želja, da bi to delo nadaljeval in prenesel v bodečo; st moč in ideje še bolj plemenite in lepše. In ko se vzbudi ta odi: v .ru si do prihodnosti, se vzbudi :ud. želja po očetovstvu.
Ce dekle fanta resnično ljubi, go-",caw kdaj pomisli: »Od tega človeka bi rada imela otroka«, prav "ak-i mora pomisliti mož. ko sklene zakon in si ustvari dom: »Otroka b: rad imel!« Tako ima zakon še eno trdno vez poleg ljubezni in iskrenega tovarištva — skupno željo po otrokih, ki je ena bistvenih človeških lastnosti.
T^da za očetovstvo je potrebno mnogo več, kot samo želja po otroku. Mnogokrat mislijo očetje, da zadostuje dobra volja, da ustvarijo otroku lepše življenje, kot so ga imeli sami in da otroci dosežejo ideale in cilje, ki jih sami niso mogli. Pri teh -sebičnih željah pa spregledajo otrokov talent, nagnjenje in želje. Cut dolžnosti in odgovornosti mora biti v družini vzajemen, morajo ga imeti otroci do staršev, :oda tudi starši do otrok. Ta čut •dolžnosti vključuje tudi .pojem, da je oče vzgojitelj in tovariš svojemu otroku.
Tej dolžnosti oče ne zadosti, če icn:. o-.roka samo rad in materialno skrbi za družino, vso vzgojo pa prepušča materi. Otrok res ne more pogrešati prepotrebne materine jubcziii in nege. toda vzgoja mora ovi naloga obeh. očeta in matere.
Ce pa hoče biti nekdo vzgojitelj tistih, ki doraščajo, jim mora bili tudi vzor. In prav to je najtežja in 'najbolj hvaležna naloga očetovstva. Otrok se ne sme v očetu nikdar razočarati, ali se očeia sramova-^i. Zato bi moral oče izvrševati s ve ji življenjsko na'os>o in poklic, pa če je še tako neznaten, pošteno in ponosno, da bi ga tudi otrokove oči lahko vedno gledale in dobro sodile.
Pri pogovor.u o obrokih večkrat s.Uimo pomisleke, da preveč stanejo in < virajo svobodo staršev, ki se morajo zavoljo otrok marsičemu odpovedati. Ta ugovor ni upravičen ne samo zato, ker država daje izredno visoko podporo za vsakega . iroka, ampak tudi zato ker je prav, da se starši «mejijo zavoljo otrok. 2ivljenje nam prinaša velike preizkušnje in menda ga ni človeka, ki bi se mu lahko vse želje izpolnile. Ce imamo samo enega otroka in jih ne maramo več samo zato, ker jih
potem ne bomo mogli več tako razvajati, verjemite, da otroku samo škodimo. Kako bomo iz takega o-tr ka naredili trdnega in preizkušenega človeka, ko se ne bo znal odpovedati miti najmanjši stvari, ker je pač nekoč v domači hiši imel vse, kar je požele!? Kako mu bomo razložili, da se mora v življenju marsičemu odpovedati in marsikaj premagali, če tega ni bil vajen, niti je to piT"svojih starših videl? Do tega ga bo moralo vzgojiti šele življenje, ki pa je vedno trši vzgojitelj od staršev.
Oče, maiti in otroci — to so trdnjavice. ki tvorijo veliko trdnjavo -— državo. Ce so te trdnjavice zdrave in^ močne, bo tudi velika trdnjava lahko kljubovala vsem viharjem in preizkušnjam. Ce oče in mati občutita spoštovanje do preteklosti in odgovornost do bodočnosti, potem bodo tudi otroci postali trdni členi v tej dolgi verigi in omogočili spet svojim otrokom življenje, vredno človeka.
GOSTOLJUBNOST IN RADIO
\ -aka gospodinja, ki ima radio, ie nanj ponosna, rada ga pokaže ¡11 in še rajši oilpro, zla-ti če je nov.
Pred kratkim sem opazila, da moja sestra ne zahaja več -tako pogosto k svoji prijateljici in ko sem jo vprašala zakaj, mi je odgovorila:
»Kar naprej ima odprta radio, saj ne morem z njo niti govoriti!«
Ta odgovor mi je dal pobudo, da napišem nekaj besed o gostoljubnosti in o radiu.
Najprej si moramo biti na jasnem, kaj je to gostoljubnost. Občutljiv in takten človek pojmuje gostoljubnost tako, da omogoči svojemu gostu čim bolj prijetno bivanje v svojem domu. Lastni interesi stopijo takrat v ozadje, želje gosta pa v ospredje, (le torej pride gost in se rajši pogovarja, kakor da bi poslušal »lasbo ali kako predavanje po radiu, bomo radio zaprli. Če pa bi gospodinja ob določenih dnevih rada poslušala po radiu kak koncert. slušno igro ali predavanje, naj te dni gostov ne vabi.
Vsi pa nimajo radia in mogoče bi bili prav zadovoljni, če bi jih po-v; bili. da ga poslušajo. Ob taki priložnosti pa morauo gosta vprašati.
ZbKflVNIŠKi KOTIČEK
A. P- IZOLA. Vaš .štiriletni -in moči posteljo. Tržaški zdravniki. ki s,, ga pregledali, niso povedali pravega razloga za to njegovo napako. Sprašujete, ali gre zgolj za razvado, ki bo minila sama. ali za bolezen, ki jo je treba zdravili.
\ ¿roki močenja postelje so zelo različni. Nekako do sredine drugega leta starosti so vsi otroci mn-rilci plenic in postelj, kar smatramo za normalno. Konce drugega leta ali pozneje postanejo o trm-i suhi. s čimer hočemo reči. da zagospodujejo njihovi mladi možgani nad izjiraznjevanjem mehurja tudi ponoči.
Stalno močenje postelie v četrtem letu starosti je bolezenski znak. ki lahko temelji: 1) nn prirojenih hibah, kakor so na primer prirojene napake v hrbtenici ali v živčevju ali splošna zaostalost v razvoju: 2) na pridobljenih boleznih. kakor -o na primer bolezni ledih- ali mehurja: 3) na pomanjkljivi in napačni v/aoji. bodisi prestrnsi, bodisi preblagi: 1) Uar je pač najbolj poeosto: na boli-sti-i živčni razdražl jivostj ter nervozi.
Ki.t so različni vzroki, tako mo-
di
v!
jenje.
ra biti tudi različno če hoče biti uspešno.
Močenje postelje kot znak otro--ke nervoze je med malimi otroci sorazmerno pogosto. K sreči ostane razvajen in živce* le redkoka-trri otrok do svojih zrelih let. Takrat pač ne gre skoraj nikoli za razvado, temveč za bolezen.
Po opisu sodeč irre pri vašem otroku za razvado. Toda tudi razvade jc treba zdraviti.
(le je vaš otrok debcihišast, ravnodušne/., poskrbite, da se bo gibal
in igral čim več na prostem. Naj ne pije čez mero, predvsem pa naj ne dobiva tekočine po četrti uri popoldne.
Če je vaš otrok razdražljiv nemirne/., potem skrbite predvsem za dosleden in trden dnevni red. predvsem glede prehrane in glede. počitka.
V prvem kot v drugem primeru, pri fleginaličnih in nevrasteničnih tipih morilcev se ne obnese ne palica in ne zasmehovanje. Otroku je treba pomagati do samozavesti. Nagradite ga, kadar je vstal suh in govorite čim manj takrat, kadar ga je po svoji navadi polomil.
Važen je nemoten spance. Otrok naj ne bo preveč pokrit — pa tudi ne premalo, da ga ne bo zeblo, \ popoldanskih urah naj ne doživlja preveč in zaspi naj zgodaj, lepo in mirno, da ne bo nemirno sanjal.
Belladonna je rastlina, ki ima svoje ime po lepili Benečankab. Beneške lepe žene so hotele postati nekdaj še lepše in so si zalo kapah; v oči strupen sok te rasjli-ne, da jim je š;rjl zenice; Preparati belladonne pomagajo marsikdaj uspešno pri zdravljenju otroškega močenja postelje. Zdravilo mora predpisali in kontrolirati zdravnik.
Temeljita sprememba okolja, pa tudi sprejemi v otroško bolnico ozdravi otroka marsikdaj nenadoma, čez noč. V takem primeru je kljuboval otrok verjetno nevede in nehote vzgojnim napakam staršev z močenjem postelje. Starši ¡sami svojih napak navadno ne vidijo. Zato naj poiščejo z otrokom vred zdravnika, ki upošteva tudi vzgojo.
kaj bi najrajši slišal in upoštevati njegove želje. Tak radijski družabni večer lahko postane zelo neprijeten, če gospodinja skače s postaje na postajo, nikoli ne pačaka, da pevec konča arijo, ampak išče k^j boljšega.
Pravijo, da mora vsaka gospodinja. ki je pred kratkim dobila radio. najprej preboleti otroške radijske bolezni. Prva bolezen jc v tem, da ne zna pravilno najti postaje, tako da posluša z zaželjonim programom še pol programa kake sosednje postaje, kar seveda užitek zelo kvari. Druga bolezen se kaže r tem. da radio premočno igra. Zapomnili si moramo, da glasen zvok še ni znamenje, da jc aparat dober, in še tretja bolezen jc zelo pogosta: gumb na aparatu se-vrti in vrti. še slišali nismo dobro, kaj imajo na tej postaji, pa smo že drugje. Tako lahko minejo ure, pa nismo slišali niti ene cele pesmi, niti cne-;>a popolnega stavka.
Da ne bomo veilno gledali na naši modni skici samo ženskih ¡oblek, smo za spremembo prinesli nekaj modelov za moške oziroma fante, ki so za svojo garderobo bolj občutljivi. Modeli so preprosti in praktični in bodo mogoče pomagali marsikateri mamici iz zadrege.
nsnanana
aaBaaafiim.
MESTNO jîfjjTRGOVSKO PODJETJE!53
cfniniitv
Si

trrtnn tinaa BBsa
	l - \
KUM BSM 5335	■STS
	KaS
ESvišSi	bj
2353 p-j Kosa	■■sa issa
želi vscim svojim odjemalcem, poslovnim prijateljem in uslužbencem, da bi z novimi delovnimi zmagali proslavili zgodovinski \ I. kongres KP Jugoslavije
KOPER
želi vsemu prebivalstvu okraja -v plemenitih naporih v tekmovanju na ?ast VI. kongresu Komunistične partije Jugoslavije čim več delovnih uspehov
AS
Ko smo se v nedeljo zjutraj zbirali koprski fizkulturniki pred »Log-cio« in ugibali, kakšno bo vreme, nam je iz zadrege pomagala jutranja zarja. »No, mislil sem, da se jc včeraj vso izlilo,« jc dejal »Oblo-mov«, naš najbolj flegmatičen igralec odbojke, »pa nam lam nad Črnim kalorn zopet obetajo nekaj podobnega.« Njegova prognoza se jc žal v Sežani uresničila, tu v Kopru pa nam ni pregnala dobre volje. V trenutku smo zasedli avtobus, ki je med pesmijo in raznimi dobrimi in slabimi dovlipi drvel proti Krasu.
Sežana se je za fizkulturni dan skrbno pripravila. Vse je bilo v znamenju fizkulturc. športniki -in ne-športniki so imeli na prsih pripete fizkulturne značke, motoristi so drveli kot za stavo, najbolj navdušeni žogarji pa so že pred začetkom tekem kar sredi ceste preizkušali svoje sposobnosti. Malo po deseti uri se je zvrstilo nad 200 fizku](urnikov v sprevod, ki je obšel sežanske ulice in se ustavil na nogometnem igrišču. Tajnik okrajnega ljudskega odbora Janko \ alentinčič je prisrčno pozdravil športnike jz Sežane, Dutovelj. Pivke. Postojne. Divače. II. Bistrice in iz Kopra in jim želel čim lepših uspehov. jNato so se grupe razlile po najrazličnejših predelih mesta.
Tako pestrega tekmovanja Sežana še ni videla. Gledalcem Še je bilo res težko odločiti, komu bi posvetili večjo pozornost: nogometašem, odbojkarjem, igralcem namiznega tenisa. motoristom, halincarjcm, šahi-•stoni ali pionirjem, ki so tekmovali s sekiricami. Organizatorji so imeli polne roke dela in vse je šlo še nekako v redu, dokler ni začel malo pred poldnem padali dež, pomešan s sodro, Sahisti in igralci namiznega tenisa,	so igrali v zaprtih dvo-
rana), so la pojav zelo hladnokrvno sprejeli, nogometaši, »dbojkarji in drugi pa seveda s kislimi obrazi. K sreči je nebo kmalu spremenilo svojo taktiko in za popoldne prihranilo podobne nevšečnosti.
Koprčani smo tekmovali v dveh panogah: v odbojki in namiznem tenisu. Čeprav smo se trudili, kolikor smo se mogli, in je celo »Oblo-mov« izgubil svojo flegmatičnost. smo v odbojki zasedli le tretje mesto. Zmagala je popolnoma zasluženo ekipa Ilirske Bistrice, ki je pokazala najbolj itoSno igro podajanja, kombiniranja in tolčenja in so se druge ekipe lahko od nje mnogo naučile. Tudi drugemu mestu Pivča-nom ni kaj oporekati, medlem ko sta bili ekipi Divače in Sežane kva-lilelno slabši. Divača jc sicer borbena ekipa, ki 1)0 s primernim treningom sistema kmalu napredovala, Sežana pa bo morala razen tega pokazali tudi več borbenosti. Druga ekipa Sežane jc prav po nepotrebnem odstopila od nadaljnjega tekmovanja, čeprav bi se lahko v igri 7. močnejšimi ekipami marsikaj naučila.
V namiznem tenisu sta ekipi Kopra zasedli prvo in drugo meslo in osvojili lep pokal. Tekmovanje je pokazalo, da namizni tenis v Slovenskem Primorju napreduje počasi. Potrebno bi bilo organizirati več turnirjev, na katere bi povabili moč-
mMmmmrnmM ' ........
mmmsm
m&mmmmm tes »«giiife
. l^oii::«-.''V,-»i

nejše igralec slovenske prve lige.
Ustavimo se še nekoliko pri nogometaših. Razveseljivo je, da si je ta športna panoga kolikor toliko utrla pot na podeželje, vendar je bilo pri vseh. razen pri zmagovalcu turnirja Ilirski Bistrici, opaziti premajhno vigranost in pomanjkanje skupnega, sistematičnega treninga. Glede šahistov bi dejali, da je bilo njihovo število preskromno. Zmagala je zasluženo in nadmoSno Ilirska Bistrica. Glede motodirk je treba v prvi vrsti poudariti uspeli domačega tekmovalca Sežančana Ivana Škibi-na, ki jc zmagal v kategoriji 350 ceni. V kalogoriji 125 ccm in 500 ccm sta zmagala Tržačana Milio Klanimi in Milan Vcsnaver.
Organizacija tekmovanja ni bila lahka in je bilo temu primerno tudi več pomanjkljivosti. \ sekakor pa so si marljivi sežanski športni funkcionarji pridobili precej izkušenj, ki jih bodo lahko uporabljali v prihodnjih tekmovanjih. Mi smo se vračali z najlepšimi vtisi iz Sežane v Koper z željo, da bi bila ta prireditev na Krasu uvod k novim športnim manifestacijam v Slov. Primorju iu k novemu zbliževanju športnikov posameznih mest in va-i.
Zanimiv prizur z nogometnega turnirja na olimpiadi. Drugi gol za Jugoslavijo proti Danski.
Kakor da Tolminska že,predolgo ni pila krvi, so jo znova obiskale razne nadloge. Preveč hiš in bajt, se je zdelo, je stalo nepožganih; ženske že vse predolgo niso vpile od groze in otroci jokali. Moški že dolgo niso bežali v zadlaške grape, na Kolovrat in na pobočje Krna s svojimi družinami, ponoči, v dežju, in se trgali skozi trnje in srobot. Dekleta že kaj časa niso doživljala strahu za svoje devištvo, niso bila posiljena in puščena na cesti ali pa vržena v vodo. Tudi shrambe, kolikor se niso izpraznile za zaloge tolminskega Dvora, so bile dokaj polne in nevarno je bilo. da bi se Tolminci ne prevzeli zaradi blagostanja, se popačili in in postali objestni.
»V imenu patrijarha,« je dejal Rajmund della Torre in pokazal Pavlu Bojanu popisano in opečateno listino; ta jo je preletel z očmi.
»V imenu grofa Henrika,« je odgovoril Pavel Bojan in se spomnil na grozo požara, v čigar svitu je bil vdrl med tiste zidove, in je na svileni blazinici izročil ključe Dvora.
Moža sta si segla v roke, fanfare so zapele, konjeniki so odšli. Ljudem je bilo do joka.
Bali so se novih obrazov. Trepetali so pred pisarjem in pred gastal-dom. pred biriči in vojaki, pred knjigami, v katerih so natanko popisane vse dajatve, in pred vohuni, ki vse izvohajo, kdo je kaj dejal proti njim. Vlada goriškega grofa je marsikaj prizanesla, posebno kar se je tikalo izročanje robov, vrnitev patrijarhove vlade pa je pomenilo obnovitev vseh grenkih spominov in izžemanja.
Benečani so vihteli bič, ki je spreminjal kri v zlatnike. Beneška vojska je potrebovala novih vojakov; galeje so tožile, da nimajo dovolj veslačev, afriškim haremom je manjkalo lepih deklet . . .
Glas zvona je predramil tudi Štefana. Kaj se je zgodilo? Tenek glas zvona mu je bridko udarjal na ušesa: »Tin-ton, tin-ton! Patriarh je v Tolminu, Pavel Bojan je s svojimi odjezdil skozi Volče, se pogreznil v dolino Bele vode in ga ne bo več nazaj.«
»Ni mogoče!« se je Štefan upiral v svojih mislih.
»Mogoče je, resnica je,« je pel zvon in so govorili ljudje. »Še bi prišel Bojan, če bi bil odšel s silo; a se ne bo vrnil, ker je odšel po zapovedi. Pavel Bojan, mož železne pesti in svetle pravice. Tin-ton, Štefan, tin- ton, bil si upornik, proti njim si se bojeval, za ToniŠa, novega roba, si^ prikrajšat, beneškega ubežnika, brata Ljuboto, skrivaš pod streho, hčerka Živka. ki bi jo moral izročiti v roboto, ti je že dorastla . . .
Glasovi, besede in misli, ki so Štefana prebadale kot z mečem in ga rezale kot s sekačo. Pomislil je na gastalda Feliksa. V duhu ga je videl pred seboj ...
Pred Rajmundom della Torre kleči, se trka na prsi, hinavec", in pravi: »Poznam vse doline, vse hiše, vse ljudi. Vse dajatve vem na pamet. Poznam jezik, šege, vraže teh ljudi in znam tudi tako stisniti fižolov strok, da izlete vsa zrna. Služil sem po vrsti — in našteva — in sem izvrstno služil. Le pri goriških nisem služil; pri nejevernikih. ki so pljuvali na patrijarha.«
Rajmund pomigne Feliksu, naj se dvigne, in ga vpraša: »Ali. nisi služil Frideriku Villalli?«
»Služil sem njegovi milostni gospe,« odgovori Feliks.
»Ali nisi ropal po dolini in nadlegoval trgovcev?«
»Samo enemu je mogoče služiti, ne dvema,« odgovarja Feliks dvoumno.
Rajmund pa reče: »Tedaj služi patrijarhu in meni s telesom in dušo. Kazglasi, da je v deželici nova vlada in da zaostankov ne bomo pobirali od tistih, ki dokažejo, da so jih odračunali grofu Henriku. Kdor se bo upiral, ga čaka kazen . . .«
Ta prizor si je Štefan zamislil tako živo, da ga je zbodlo do srca.
. Je k sosedu, odvezal konja in rekel: »Kmalu se vrnem.« Zavihtel se je nanj, s_e zgrabit za grivo in odjahal v divjem diru.
V Tolminu je srečal gastaldo Feliksa, ki je ošabno jezdil med ljudmi, ki so se mu umikali ali ga s strahom pozdravljali. Preden ga je ta zagledal, je Štefan obrnil konja in zopet izginil.
»Tako je, kot sem si mislil,« je dejal, ko se je vrnil domov in spenje-110 žival privezal k plotu. »Slabo bo za naju,« je položil dlan na Ljubo-tovo ramo. »Gastaldo, ki me ima rad kot lastno smrt, je v Tolminu.«
Brat je omahoval, ni vedel, kaj naj stori. Ni hotel biti v nadlego ali nesrečo svojemu bratu.
»Če misliš,« je dejal, »da je bolje tako, izginem in ne boš, me več videl . . .«
«Nikamor ne hodi!« je kričal Štefan. »Tu ostani! Ce bo zale slabo, naj bo tudi zame!«
Ljubota je ostal.
Gastaldo Feliks pa je razposlal biriče z razglasom, v katerem je pozival ljudi na dolžnosti do novega gospodarja, in zahteval, naj mu v znak pokorščine in služnosti prinesejo katerikoli dar, a naj se žurijo, zakaj njemu se mudi.
»Dobiš,« je mrmra! Štefan. »Hranim bodalo, ki še tako trdoživega človeka naredi mrtvega. Hranim pet srebrnikov, ki ti jih živemu dam požreti.«
4.
Naravno je bilo, da so Benečani napadli Tolminsko, ko je bit goriški grof gospodar v deželi, zakaj Benečani so bili patrijarhovi prijatelji. Patrijarhovci so si nieli roke in si mislili: »Glejte, Tolminci, tako je, ko nas ni v Tolminu. Če bi bili mi med vami, bi vam niti lasu nihče ne skrivil.« In naravno je bilo tudi, da so tedaj, ko so bili v Tolminu pa-trajarhovci, napadli deželico Porošci, ki so bili prijatelji goriškega grofa, in so dejali: »Vidite, Tolminci, patrijarhu se zahvalite, ki vas dovolj ne varuje; kdor je močnejši in spretnejši, ima pravico ropati.«
In so ro£>ali, morili in požigali.
Pri Kobaridu so se ljudje oboroženim razbojnikom postavili po robu jn tri izmed njih umorili; zato pa so bili posekani do zadnjega moža in pometani v globoko strugo Bele vode.
Na čedadsko stran so bili postavili močno stražo, da bi jim kdo ne padel v hrbet, glavnina pa se je razlila proti Tolminu. Vse je bežalo pred njimi, le nekateri bolnik je ostal v hišah, ki je od groze umrl, če ga niso ubili.
Rajmund pa se je bil umaknil v Dvor; ni imel poguma ne odločnosti, da bi tujim četam udaril naproti in jih razgnal. Korošci pa so se izognili Tolmina, bali so se Dvora in njegove posadke, izrojiali pa so vse okoliške vasi. Zažgali so vasi Poljubinj in Modrejce.
Štefan je ždel z Ljuboto v gostem grmovju v hribu in gledal, kako gori njegova hiša. Vsakikrat, ko je hotel planiti na noge, da bi jo tekel gasit, ga je zadržal Ljubota: »Ne bodi!« In ni šel. Stiskal pa je pesti in jih vihtel proti Kozlovem robu.
Korošci so prišli do Mosta, naprej se niso upali. Isti večer in čez noč so izginili proti Kobaridu in od ondot nazaj na Koroško.
5.
Sredi meseca kozoprska, ko je že začelo zmrzovali in je bil na vrhovih gora že sneg, sta Ljubota in Štefan zajahala vsak svojega konja, da ju ženeta na sejem v Čedad. Bila sta dobra kupca in prodajalca, zato so jim'a sosedje radi prepuščali kupčije in jima odštevali delež od dobička.
Komaj sta zapuslila vas in zavila proti Čiginju, so jima prišli trije jezdeci naproti. Tistega, ki je jezdil v sredini, je Štefan spoznal za Feliksa, druga dva pa sta bila po vsej priliki biriča. ki sta ga spremljala. Pogledal je Ljuboto in dejal: »Gastaldo!« Ljubota se je zresnil in za nekaj korakov zaostal s svojim konjem. Hotela sta se molče izmuzniti mimo jezdecev in iti dalje.
Jezdeci pa so bili prešerni in so jima jezde vštric zastavili ozko pot.
»S poti!« je vpil eden izmed biričev.
»Kam s poti?« je vprašal Štefan. »Ali naj mar s konjem letim po zraku ?«
Ted aj sta se z gastaldom spoznala.
Feliks se je Široko zasmejal, pridržal konja in dejal: »Zopet sva se našla.«
»Zopet,« je rekel Štefan. »Tega srečanja nisem niti vesel niti žalosten. Pusti me, da grem dalje!«
»Pojdi,« se je gastaldo smejal, ker bi niti pešec ne mogel mimo, nikar jezdec. »Prosta ti je pot.«
Odkar ste prišli, so na Tolminskem odprle vse poti,« je vrgel Štefan.
»Kako to misliš?«
»Tako, kot se je zgodilo. Ne le za enega ali dva jezdeca, temveč za celo vojsko razbojnikov.«