Izhaja vsak četrtek UREDNIŠTVO IN UPRAVA: Trst, Ulica Mtirtiri della Libei td (Ul. Conrmerciale) 5/1. Tel. 28-770 Za Italijo: Gorica, P.zza Vittoria 18/11. Pošt. pred. (casclla post.) Trst 431. Pošt. i. r.: Trst, 11/6464 Poštnina plačana v gotovini NOVI LIST Posamezna it. 44 Sr NAROČNINA: četrtletna lir 450 — paRetna Bi 850 — letna lir 1600 • za ino-zemstvo: letna naročnin« Ur MB Oglasi po dogovoru Spedizione in abb. postale I. gr. ŠT. 522 TRST, ČETRTEK 6. NOVEMBRA 1964, GORICA LET. XIII. HeoflgouoVfifi 'ivtfStilm S proslavo v tržaškem gledališču »Verdi« se je v sredo, 4. t. m., zaključilo »Prvo zborovanje Istranov«, katerega glavni pobudnik in organizator je bil bivši tržaški župan Gianni Bartoli. To zborovanje je sicer izgubilo vso svojo politično važnost, še preden se je pričelo, saj so odgovorni krogi pravočasno spoznali njegov v bistvu avanturistični značaj in odrekli sodelovanje, vendar ga je treba omeniti, ker s tega zborovanja in zlasti ? njegove osrednje proslave izhajajo koristni nauki. Potek proslave v gledališču je namreč jasno pokazal, da so celotnemu zborovanju dali ton misovci in drugi skrajneži, kar ni nič čudnega glede na izrazito revanšistični pečat, ki so ga Bartoli in tovariši hote ter zavestno vtisnili manifestaciji. Bivši župan je v svojem govoru med drugim zahteval »korenito revizijo odnosov« z Jugoslavijo, češ se »dobro sosedstvo more le na ta način Postopno spremeniti v spoštovanje in prijateljstvo.« »Toda dokler bodo Istra, Reka in Zader — je nadaljeval Bartoli — v rokah tujcev in dokler bo Trst ogrožen, je nemogoče govoriti o prijateljstvu in o poravnanih računih, ker takšno govorjenje žali vse prebivalstvo Julijske krajine, begunce z Reke in iz Zadra.« Na koncu svojega govora se je Bartoli zavzel nič manj kot za revizijo meja n-ied Italijo in Jugoslavijo. Kot smo omenili, so ton celotni manifestaciji dali novofašisti s tem, da so z medklici, kričanjem, psovkami in z drugimi gesli iz svoje »pestre« ropotarnice prekinjali 9ovor predsednika nekega begunskega združenja demokristjanskega poslanca Barbija, čigar izvajanja so se jim zdela preveč hladna, premalo bojevita in ponekod celo izda-ialska. S tem so seveda izzvali v dvorani hud incident, ki bi imel še hujše posledice, če bi ne posredoval tržaški nadškof Santin, kateremu edinemu (!) se je posrečilo, da je novofašistične razgrajače pomiril in s tem omogočil nadaljevanje proslave. Na predlog Giannija Bartoli ja so udeleženci proslave s ploskanjem odobrili resolucijo, ki med drugim poziva vlado, naj »prične pogajania, da se celotno istrsko vprašanje tako reši, kot ustreza pravičnosti in demokratičnim načelom.« Resolucija poziva vla-do, naj se prične poaaiati najprej o »zgornji Istri (mišljena je najbrž bivša cona B — op. Ur.), kjer Italija zaradi nekega nenormalne-9a in začasnega položaia, ki ga ni mogoče več trpeti, še ne more izvajati svojih še ved-no obstoječih suverenih pravic.« Zdi se, da je bilo »Prvo zborovanje Istranov« samo zato organizirano, da bi si nje-9ov glavni pobudnik ponovno nabral nekaj Političnega kapitala spričo neuspeha, ki ga i® doživel na zadnjih političnih volitvah in 9lede na dejstvo, da ga je tudi KD potisnila v ozadje. Jasno je namreč, da se rimska vla- (Nadallevanle na 2. strani) NA VOLITVAH V ZDA JE ZMAGALA PAMET Vznemirljive negotovosti: Johnson ali Goldvvater?, je 'konec. Zmagal je Johnson in Združene države bodo imele za nadaljnja štiri leta demokratičnega predsednika, zahodni demokratični svet pa umerjeno in trezno vodstvo. Zahodni svet si je oddahnil. če bi bili svoj čas Nemci s podobno večino zavrnili Hitlerja, bi bili prihranili svetu drugo svetovno vojno, vzhodini Evropi komunizem, sebi pa »nemško vprašanje«. Verjetno so Američani s tem glasovanjem preprečili tretjo svetovno vojno in bogve koliko drugih »vprašanj«. Vsekakor pa so olajšali demokraciji življenje tako doma kot v svetu in ohranili pri življenju upanje na miroljubno poravnanje najhujših svetovnih političnih problemov. Zato bo letošnji 3. november ostal vsem demokratično čutečim ljudem v dobrem spominu, kot dan ene izmed odločilnih zmag demokratične miselnosti in čustvovanja v svetu. PORAZ EKSTREMIZMA Kaj bi bila pomenila Goldvvaterjeva zmaga? V notranjem ameriškem življenju bi bila pomenila zmago skrajnega konservati-vizma. Za nedolžno zvenečo besedo »kon-servatizem« pa se skrivajo v Zedinjenih državah zagrizeni reakcionarji, katere teži misel, da velekapital ni več identičen z oblastjo; rasisti, ki so pripravljeni tudi z nasiljem preprečiti enakopravnost črncev v javnem življenju; taki, ki bi hoteli čimbolj oslabiti osrednjo oblast, da bi lahko po posameznih državah zveze nemoteno uganjali svojo reakcionarno politiko; in »lovci na čarovnice«, ki bi skušali s procesi in javnimi kampanjami v tisku ustrahovati svobodoljubne in nekonformisitične glasove. Pri tem je treba pribiti, da v republikanski stranki niso samo taki ljudje, ampak da je najti v njej tudi svobodoljubne in demokratične elemente, katere so predstavljali pri izbiranju strankinega predsedniškega kandidata Rockefeller, Cabot Lod-ge in Scranton; vendar pa so bili ti drug za drugim poraženi, kar dokazuje, da so v stranki vendarle prevladovali reakcionarni elementi. Nekateri cenijo, da je takih elementov v republikanski stranki okrog 60 odstotkov. V njej so se nabrali od leta 1932, ko je zmagal demokrat Roosevelt s socialno naprednim programom, s katerim ie izpeljal Ameriko iz strašne gospodarske krize. Od, takrat je republikanska stranka samo dvakrat zmagala na predsedniških volitvah, a obakrat bolj po zaslugi svojega kandidata Eisenhowerja kot zaradi svojega programa, tako da se lahko reče, da je tudi takrat zmagal Eisenhovver, ne pa republikanska desnica, kar se je odražalo tudi v Eisenhowerjevi politiki, ki je pu- stila bistvo tistega, kar so ustvarile pred njim demokratične uprave, nedotaknjeno. V mednarodnem pogledu bi bila pomenila Goldvvaterjeva zmaga zmagoslavje ekstremizma, ki je prepričan o nesmiselnosti potrpežljivih in dozdevno neplodnih pogajanj s komunističnim svetom in zlasti z Moskvo za reševanje mednarodnih problemov ter bi se raje poslužil močne roke — in »močnega orožja«, to je atomskega. Goldvvaterjeva zmaga bi bila pomenila takojšnjo zaostritev napetosti med Vzhodom in Zahodom. Posledica te politike pa bi bilo zrahljan j c Atlantskega zavezništva, če ne celo njegov razpad.. Ogromna večina zahodnega sveta bi se namreč pomišljala slediti Goldvvater j evi Ameriki na poti izzivalnega merjenja sil s komunističnim svetom. Šla bi v vojno z Ameriko, če bi se zdelo, da je to neizogibno in da umerjeno ameriško vodstvo ne vidi drugega izhoda. Obotavljala pa bi se — ali pa verjetno sploh ne bi šla — če bi jo skušal prisiliti fk temu kak Goldvvater s svojo izzivalno in avanturistično politiko. Ta razkol bi imel negativne posledice že v mirnem času: demokratične zaveznico bi se odmikale od Golchvaterjeve Amerike in s tem bi bila enotnost zahodnega sveta v odnosu do komunističnega bloka oslabljena. Hlad bi bil zavladal med Ameriko in Veliko Britanijo, Francija bi verjetno sploh zapustila atlantsko zavezništvo, Nemčija pod Erhardom bi se zelo pomišljala slediti Gold.vvaterju in v Italiji bi se nedvomno zelo okrepile protiatlantske težnje, to je tiste, ki skušajo speljati Italijo na pot nevtralnosti in do izstopa iz atlantskega zavezništva. RAZOČARANI UPI REVANŠISTOV Goldvvaterjeva zmaga bi bila pobudila tudi vsakovrstne nedemokratične, reakcionarne in avtoritativne težnje v drugih državah zahodnega sveta. Že zdaj se pogosto slišijo obtožbe, da Amerika vse prerada podpira razne diktature, ker varljivo vid,i v njih elemente stabilnosti in moči; pod Goldvvaterjem bi se to nedvomno še vse bolj nadaljevalo. Njegova zmaga bi bila dala novega zagona nedemokratičnim silam in zlasti tistim, ki upajo na kako »re-vanšo.< po porazu v drugi svetovni vojni. To velja zlasti za Nemčijo, kjer pomeni Johnsonova zmaga hladno prho za neonacistične in revanšistične kroge, ker je odločilno preprečila njihov lahek vzpon. Velika Johnsonova zmaga je vse to preprečila in zagotovila demokratičnemu svetu in zlasti Združenim državam nadaljnji uravnovešeni razvoj, stabilnost in zlasti — upamo — mir. RACIO TRST M Kako je zmagal Johnson ♦ NEDELJA, 8. novembra, ob: 8 30 Poslušali boste... Od nedelje do nedelje na našem valu; 9.30 Kmetijska oddaja, 10.00 Prenos sv. maše iz stolnice Sv. Jusla; 11.15: Oddaja za najmlajše. »Beli ki Moby Dick«, povest, ki jo je napisal Herman MeJ-ville. Prevod in dramatizacija Dušan Pertot. 1. del: »Ladja Pecjuod«. Igra RO, vodi Lojzka Lombar: 12.00 Slovenska nabožna pesem; 12.15 Vera in naš čas; 13.C0 Kdo, kdaj, zakaj... Odmevi ledna v naši deželi. Urednika Mitja Volčič in Dušan Černe; '15.00 Znani pevci: Miranda Martino in Yves Mon-tand; 15.45 Pevski zbori Fur'anije-Julijske krajine: Zbor »Arturo Zardini« iz Pontebbe, ki ga vodi Gino Pemonte, 16.00 Nov pesniški rod: »Milena Merlak-Detela«, pripravil Jože Peterlin; 18.00 Kino, včeraj in danes. Urednik Sergij Vesel; 20.30 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Mrtve sjcdnkrat uod smrte utanejuo«; 21.00 Vabilo na ples; ♦ PONEDELJEK, 9. novembra, ob: 11.45 Naš juke-box; 12.15 Iz slovenske folklore: Lelja Rehar: »Mrtve sjcdnkrat uod smrte ustanejuo«; 18.00 Znanstveni leksikon; 18.30 Naši mladi solisti; 19 15 Plošče za vas: 4. oddaja; 20.30 Alcssandro Scarlatti: Zma"oshvje časti, kemična opera v Ireh dejanjih. ♦ TOREK, 10. novembra, cb: 11.45 Jugoslovanski orkestri in .nevci; 12.15 Pomenek s poslušavkami; 18.00 Italij nščina po radiu: SpoDolnjevalni tečaj: I. lekcija — pripravil Janko Jež; 18.30 Sodobna italijanska glasba: 19'5 Pisani balončki, radijski tednik za najmlajše. Pripravila Krasulja Simoniti; 21.30 Slovenske novele 19. stoletja: Janez Trdina: »J;:nez Kleščar«; 21.55 Koncertisti naše dežele: Pianist Gojmir Demšar. ♦ SREDA, II. novembra, cb: 11.45 Mali ansambli; 12.15 Podobe iz narave; 13.30 Prijetna srečanja, izbor motivov in i.-vajavcev; 18.00 Radijska univerza: Branko Pegan: Galileo Galilei: »Zgodovinski oris dobe«; 18.30 Skladatelji v očeh njihovih sodobnikov: »Rihard Strauss«, pripravil Dušan Perlol; 1915 Higiena in zdravje; pripravil dr. Rafko Dolhar: 20.30 Simfonični koncert orkestra gledališča Verdi. Vodi Franco Ferraris. Sodeluje pianistka Lilian Zafred. Na sporedu bodo skladbe Manentija, Zafreda in Kerstersa. ♦ ČETRTEK, 12. novembra, ob: 11.45: Rimski motivi;; 12.15 v Trstu pred sto leti; 17.35 Iz albuma lahke glasbe, pripravila Susv Rim; 18.00 Italijanščina po radiu. Spopolnjevalni tečaj: 2. lekcija; 19.15 Sirimo obzorja: Tradicionalne dejavnosti tržaškega gospodarstva: »Rafinerije mineralnih olj«, pripravil Aleš Lokar; 20.30 »Puran z leseno no^o«. r»o povesti Marca Lem o na, za radio napisal Ugo Liberatore. Prevod Martin Jevni-kar. l rice je bila kar prekratka, ker jjih je znani šaliivec iz Podgore take razdira1, da se iz letniki niso niti zavedli, kdaj so na bl"ku V nedeljo 15. novembra pa bo SPD -pr redi'o zabavno Martinovanje na Lokvah. POROKA V soboto sta se poročila gospodična Majda Sfiligoj, hči odvetnika Sfiligoja, in dr. Miro Koršič, sin goriškega stavbenika Koršiča. Poročni obred je opravil msgr. Močnik v cerkvi v Jazbinah. Veliko število gostov je bilo povabljenih na ž.eni-tnino v restavracijo na Mirenski cesti. Novoporočencema želimo dosti sreče v novem stanu! IX KULTURNEGA ŽJVLJKN.TA l/le [fiizt/ia gMjauljmija človeka po človeku Tibor Dery, veliki madžarski in veliki evropski pisatelj, obhaja te dni svojo sedemdesetletnico. »Počasi se zaključuje krog življenja, ki — v svoji bolečini vzorno — ponazoruje tragično literarno zgodovino tega stoletja«, je zapisal ob tej priložnosti neki veliki evropski dnevnik v svoji kulturni prilogi. Potem nadaljuje: Težko bi pokazali zaupljivo vedrost, ton, ki bi bil primeren voščilu z.i rojstni dan, ker to v Deryjevem pirmeru skoraj ni mogoče; preostane nam le pozdrav, izraz zahvale človeku, ki je stal vse svoje življenje — brez laži in brez fraze — na strani žrtev, ki je vse življenje s presunljivo žalostjo ugotavljal, kako gnjavi človek človeka. Kot sin velemeščanske, premožne hiše je postal v mladih letih komunist; to je postal iz nekakega upora iz usmiljenja, porojenega iz sramu zaradi osebnih ugodnosti in predpravic. Izvajal je posledice na zaraslih poteh tega stoletja in 'edel bridki kruh preganjanih, emigrantov in jetnikov. Spoznal je od znotraj Horthyjeve in Kadarjeve zapore. Po oktobrski revoluciji na Madžarskem leta 1956 so ga obsodili zaradi »težkih prestopkov proti diržavi« na devet let ječe. A po treh letih so ga pomilostili in po nadaljnih treh letih so ukinili prepoved za objavljanje njegovih del — zdaj se zdi, da je nastopilo nekako premirje med pisateljem in oblastjo. Svoboda, ki jo ima Dery v mislih, ni v nobenem programu. To je svoboda za dobroto, odlo- čitev za ljubezen — torej globoko krščansko jedro v delu tega socialnega revolucionarja. Kdo se mo-j re čuditi, da leži nad to postavo v njeni občutljivi I celovitosti patos zemeljske zamanskosti; ta pozi- BREZPOSELNOST MLADIH IZOBRAŽENCEV V ŠPANIJI Nad 40 odstotkov vseh mladih akademskih izobražencev v Španiji je brezposelnih, nadaljnjih ?5 odstotkov pa dela na zasilnih in pomožnih delavnih mestih. Te številke so objavili 'e dni m kongresu uradnih študentovskih organizacij na Španskih univerzah, ki je bil v Madridu. Najbolj grenak je položaj filologov in mladih veterinarjev, od katerih po ugotovitvi študentovskih organizacij Kakih 85 odstotkov ne more dobiti namestitve in xa katere je le malo možnosti za drugo delo. Pa tudi od mladih zdravnikov Španije je vsak peti brez dela, polovica jih pa dela na podrejenih pomožnih mestih, ki ne nudijo možnosti eksistence. Od pravnikov jih 35 odstotkov ne more najti zaposlitve, 45 odstotkov se pa mora zadovoljiti s slabo plačanimi pomožnimi zaposlitvami. Španske študentovske organizacije zahtevajo od države drastične ukrepe za odpravo tega nevzdržnega stanja. V glavnem zahtevajo omejitev dvojnih in večkratnih poklicnih zaposlitev, sni ima danes ena sama oseba pogoto ne le troje, ampak tudi 4 in 5 uradnih položajev. To kopičenje služb je v zadnjem času zavzelo tak obseg, da zapira možnost napredovanja akademskemu naraščaju V Madridu je na primer število notarjev enako kot pred 20 leti, ko Madrid še ni bil tako industrijsko mesto, kot ie danes. Pričakujejo, da bo vlada izvedla korenito uradniško reformo, sicer si bo odtujila akademski naraščaj ali ga bo pa prisilila v enmigracijo, kar bi bilo nevarno za bodočnost Španije. NOV SLOVENSKI FILM V Sloveniji predvajajo novi slovenski film »Ne joči, Peter«. Gre za nekako komedijo med tako-imenovanimi partizanskimi filmi, ali bolje rečeno, za film, ki mu služi partizanska tematika samo za izgovor, da lahko prikaže prikupno zgodbo iz vojnega časa. Film prikazuje namreč akcijo dveh diverzantov, ki sicer sanjata o drznih akcijah in slavi, naložijo pa jima dolžnost, da odpelje*a tr’ otroke na osvobojeno ozemlje. Otroci jima povzročajo obilo skrbi in zabave, jima nagajajo in ju plašijo s svojo nepremišljenostjo, vendar pa se vse srečno konča. Kot pravijo kritiki, je film fotografsko o 'lično uspel in tudi zgodba je prijetna, igralci pa zelo dobri z otroki vred, zlasti z malim Bogdanom Lubejem, ki igra v filmu vlogo malega Petra. Toda uradna kritika ni bogve kako zadovoljna s filmom in mu očita sentimentalnost in ideološko medlost. Takega mnenja so zlasti kritiki zagrebških in beograjskih listov in revij. cija je nevzdržna in vendar je ne zapusti: ne prizna gnavljenja človeka po človeku. Deryju, pesniku, je dal neki Bog poveda i. kuj trpi, bolje: kaj drugi trpijo, in tako je vzrastlo iz prvotne potrebe najti formulacijo, dokončno formulo za vesoljsko globoko, ponižno in Zmagoslav no ljubezen do človeka in njegove bolečine, eno največjih pisateljskih del stoletja. 2e nekaj let izhajajo Deryjeva dela v tujih prevod h, n. pr. povest »Niki ali zgodba nekega psa«, oba pomembni zborki novel »Portugalska kraljevska hči-: in »Računanje in druge povesti«, pa tudi cbsežni, že v tridesetih letih napisani roman »Nedc polnjeni sia vek«. Pisateljska sila tega poetično osvetljenega realizma je visokovreda.n Deryjeva dela so povezana s sodobnim dogajanjem, z madžarsko vsakdanjostjo, z madžarsko usodo; bodoči zgodovinarji bodo lahko razbrali posamezna obdobja trpljenja in življenja tega naroda v zadnjih treh desetletjih kar najnatančneje iz dela tega pisatelja. Toda to je bistvo vse umetnosti, da se — globoko zakoreninjena v čas — istočasno dviga iz njega, iz njegovih znamenj in likov in prestavlja resničnost v listo »temeljno resničnost«, o kateri govori Goethe. Tudi tu pisateljeva umetnost razširja omejeno tematiko v starodavno pesem o življenju in smrti, ljubezni in izdajstvu, trpljenju in upanju. Najboljša dela Tiborja Deryja_so velike enačbe o človekovi usodi na tem svetu, ki je — nihajoč med omahovanjem in upanjem — tako zelo potreben odrešitve«. Koliko pretresljivejše je pisateljsko delo Tiborja Deryja, ki vidi predvsem človeka in njegovo trpljenje, kakor delo J. P. Sartra, ki ceni samo ideje in vidi človeka samo v toliko, kolikor je nosilec idej. Švedska akademija znanosti in umetnosti bi biia bolje storila, ko bi ne bila prezrla 70-letnice velikega madžarskega pisatelja, ki s-; je vse življenje boril proti krivicam in napisal vsako svojo vrstico iz trpljenja, raie kot da meče Nobelovo nagrado za previdnim in diplomatskim snobom iz Pariza, ki pozna trpljenje samo teoretično. TEORIJA IN PRAKSA... Venezuelska vlada je ostro odgovorila na izjave francoskega Nobelovega nagrajenca za literaturo Jeana Paula Sartra, s katerimi je izrazil svoje simpatije za venezuelske upornike. Ponudila jc Sartru diplomatski vizum z zagotovilom imunitete za potovanje v Venezuelo, kjer se lahko pridruži venezuelsk'm upornikom, da jih bo bliže spoznal. Ravnatelj venezuelske informacijske služba Ivin c n Alberto Consalvi je dejal, da jc Sartre prav tako slabo poučen o Južni Ameriki kot tisti fran coski časnikar, ki je spremljal predsednika De Gaulla na nedavnem potovanju po Južni Amerik' in ki je poročal, da leži Caracas ob ustju Amazonke. Ni znano, če bo Sartre sprejel ponudbo. Rajši bo verjetno ostal pri teoriji . . . SVETOVNI RADIJSKI TEDEN V ODDAJAH RADIA TRST A Vse radijske ipostaje posvečajo vsako leto po en teden del svojih sporedov oddajam, ki naj prispevajo k večjemu medsebojnemu spoznavanju in bratstvu raznih narodov in kultur ter obenem podčrtajo veliko poslanstvo, ki ga opravlja na lem področju prav radio. To je »Svetovni radijski leden«, ki bo letos od 8. do 14. novembra 1964. Tudi slovenska radijska postaja Trst A inn v lem okviru prihodnji teden na sporedu n z zan-m;vih oddaj: od nedelje do sobote sc bodo okrog 17.20 vrstile oddaje izvenevrepske folk'o-ne glasb ; od ponedeljka do sobote so ob 19.00 r- ; m spor ■-du oddaje malo znane vzhodne klasični glasbe; dve večerni oddaji (v nedeljo ob 22 30 :n v torek ob 22.20) sta posvečeni prikaza jazza v današnjem svetu; oddajo »Antična ljudska glasbila« (četrtek ob 21.30) je pripravil jugoslovanski ra-'io; odda i"' »Čudovita zgodba o skrivnostnem malcn glasb ili, ki preganja skrbi« (petek ob 22.15) pa je za Italijansko radiotelevizijo pripravil Giorgi) Natalet' Glasbo danes že redkih inštrumento'. * i-a‘erim' so igrali in ponekod še igrajo po cestah in ulicah, pa bomo lahko poslušali v ponedeljek oh 2210. Bravce opozarjamo na naštete posebnosti sp reda Radia Trst A v prihodnjem tednu. Michelangelov k:p »Pieta« bo ostal vseh šes< mesecev zimskega odmora svetovne razstave v Nevv Yorku v prostorih vatikanskega paviljona. Bojc se namreč, da bi ga pri prevozih poškodoval'. Ra-riTaio cia se ie od začetka svetovne razstave ogledalo kip 18 milijonov ljudi. Raziskovanje keltske dediščine v Sloveniji Slovenski arheologi so objavili te dni v tisku poročila o prvem kolokviju o Keltih v Sloveniji, ki je bil pred kratkim v Mariboru. Poročila so zanimiva, ker je bil to prvi znanstveni seslanek o preučevanju keltskega obdobja slovenske zgodovine, katero so doslej slovenski arheologi in zgodovinarji iz raznih in ne vedno znanstvenih razlogov zanemarjali, kljub temu, da je keltstvo pustilo zelo močne, čeprav še ne raziskane potez-; v slovenskem značaju in kulturi. Njihova pozornost ie bila obrnjena samo v rimsko obdobje in pa v čas po naselitvi Slovencev ra ozem liu. Fno izmed teh poročil o kolokviin. objavljeno v ljubljanskem »Delu«, pravi med drugim: «... S tem kolokvijem smo pričeli — o'i podpo ri sklada za pospeševanje kulturnih dejavnost* — novo zvrst znanstvene dejavnosti v okviru nategi malega kolektiva, ki šteje dobrih 30 članov (miš-liena ie slovenska sekcija Arheološkega društva) Poglavitna ie ugotovitev, da je kolokvij kot skupinska oblika preučevanja tematsko in materialno zaokroženega poglavja iz preteklosti slovenskih krajev v celoti uspel. 25 referatov in 5 še pozneje pripravljenih sestankov dokazuie zn-n-tve^o prizadetost članov in željo, da po svoi’h močeh p-^-magajo osvetlili številne probleme. Čeprav so bili referati sestavljeni po individualnih kriterijih . . . so vnesli v doslej precej slabo proučeno spomeniško gradivo te dobe številne nove poglede. Skrbno sestavljeni glavni referati so podali na prvi dopoldanski seji prerez keltske dediščine v luči sodobnih spoznanj. Korekture glede na dosedanje pojmovanje so segale tako na področia kronologije, kakor tudi na vrednotenje materialne zapuščine in drugih virov za umevanje keltskih sta-rožilnosti. Koreferati so osvetlili ostal'1 probleme poglobili dosedanje poznavanje in na osnovi pri dobljenih izsledkov izluščili zgodovinsko pomembne zaključke. Vrsta idej, izrednih ugotovitev in številna opozorila na probleme so tako številna, da bi o vsakem posebei težko govorili in bi presegli okvir te informacije. Verjetno bo la*je presojati pomen kolokvija in odgovoriti na številna znanstvena vprašanja, ko bo vse gradivo objavljeno v Arheološkem vestniku. Na skrbno izpeljani ekskurziji, za katero so nrispeval' v Pokrajinskem muzeju v Mariboru I‘-čen vodič, smo se mogli seznaniti s spomeniki na terenu Slovenskih goric — nadaljuje poročevalce Pet-ii v »Delu«. Talen smo po teoretičnem delu kolokvija videli tudi vire za naša dognanja o preteklosti naših krajev. Slabost kolokvija ie bil — če je to bila sploh slabost — ravno širok odziv, saj smo morali zaradi številnih referatov skrčiti čas raznravl jan ja in izmenjave mnenj. Če upoštevamo še to, da referati niso bili predhodno koordinirani ter v nekaterih primerih ne zadostno eksaktni, so toliko bol.l dragocene večkrat skoraj enake zgodovinske ugotovitve, do katerih smo prišli po ločenih poteh. Sestav udeležencev na kolokviju — ki so bili izključno arheologi — je tudi razlog, da ni bilo kaj več govora o filoloških in numizmatičnih vpraša-njil; delno je zamaš'1 to vrzel proferor R. Kati-čič, ki je govoril o keltskih imenih v Sloveniji- Kot znano, pa so v zadnjem času razni s!oven-ski jezikoslovci, zlasti F. Bezlaj, posvetili pozornost tudi izredno številnim keltskim imenom v Sloveniji. Tako n. pr. imajo skoraj vse slovenske reke, vsa stara mesta in mnoge gore keltski mena. Avstrijski raziskovavci na so odkrili keltske ostanke celo med rodbinskimi imen:, n pr. v okolici Celja. GOSPODARSTVO O pozni setvi ozimne pšenice Ni nam sicer znano, a pravijo da obstoji staro navod.ilo: Ce jeseni bogato teče mošt v sod, bo tisto jesen vsejana pšenica bogato obrodila. Kot nalašč letos za nas. Mošt je bogato pritekel in napolnil vse sode, torej bomo sejali mnogo ozimne pšenice, da bo dovolj kruha. Slabo vreme v oktobru ni dovoljevalo sejati ozimne pšenice. Dež je preprečil oranje, zato je semenska pšenica še v zalogah in skednjih. Vreme pa se še ni ustalilo in ne vemo, kako bo v bodoče. Gotovo ne bo vedno tako čemerno in bodo tudi lepi dnevi, 'ki bodo dovolili izvršiti jesensko setev. V pričakovanju tistih lepih dni pa moramo imeti vse pripravljeno za takojšnjo setev, da nas lepo vreme ne zaloti nepripravljene : Semensko žito naj bo doma. Kdor je njivo za pšenico že pripravil, preoral in pognojil, jo bo moral še nekoliko pobranati s klinasto brano in vsejati pšenico s strojno sej alko. Kdor pa še ni ničesar pripravil za setev, naj čimprej napelje hlevskega gnoja na njivo. Poleg gnoja naj raztrosi kakšno mešano umetno gnojilo, v katerem bo malo dušika, obilo pa fosfora in kalija. Nato naj orje, pobrana in takoj poseje ter, če le mogoče tudi prevleče z valjarjem. Ne navajamo količin umetnih gnojil, ki so potrebne, ker naši kmetje že tako premalo gnojijo. Za take nagle setve ne smemo gnojiti z apnenim dušikom ali cia-namidom (calciocianamide), ker to gnojilo ožge seme. če pa smo to gnojilo spravili v zemljo kakšen teden pred setvijo, se ni treba več bati. Priporočljiva sorta? Za splošno setev je v naših krajih še vedno naj- PORAST PERUTNINARSTVA Pred prvo svetovno vojno in do leta 1925 je Italija izvažala jajca, piščance in perutnino. Notranja poraba perutnine je dosegala komaj 30% današnje ali letno 1.2 do 1.4 kg na prebivalca. V naslednjih letih je popolnoma prenehal izvoz, pač pa je začel naraščati uvoz in neposredno pred drugo svetovno vojno je poraba znašala 1.6 kg perutnine na osebo. Po vojni se je začela d.vigati potrošnja vseh vrst mesa, perutnine pa še posebej. Leta 1954 je znašala potrošnja perutnine 2.7 kg na osebo, 6 let pozneje 3.7 kg, lansko leto pa 4.6 kg perutnine na osebo. Istočasno z dvigom po- trošnje se je dviga'a tudi domača proizvodnja, ki presega danes 2.5 milij. stotov pe-utninskega mesa. Od leta 1954 se je uvoz perutnine dvigal vse do leta 1959, potem pa je začel padati in danes izvoz krije uvoz. To pomeni, da Italija trenutno krije doma svoje potrebe po perutninskem mesu, kljub temu da je potrošnja močno narastla. Isto je glede jajc. Svoječasni veliki uvoz je prenehal in perutninarji skoraj tožijo nad preveliko proizvodnjo jajc. Računajo, da znaša proizvodnja jajc letno v Italiji kakih 8 milijard kosov ali okrog 160 jajc na osebo. Poročajo, da je v Italiji 93 milij. kokoši jajčaric, od teh 35% v severni, 25% v srednji ter 40%> v južni Italiji in na otokih. bo'j primerna San Pastore, a seme naj bo izvirno. Kakih 10 dni po izvršeni setvi borno raztrosili vrh setve po 20 kg amonijevega solitra (nitrato ammonico) na površino ene furlanske njive ali po 5 kg na vsakih 1000 m2. oKnec januarja ali v prvi polovici februarja bomo raztrosili še enako količino istega gnojila. S setvijo ozimne pšenice je treba vsekakor pohiteti. Res je sicer, da je kakšen-krat celo v prvih dneh decembra vsejana pšenica dala zadovoljiv prid.elek, a dotični »kakšenkrat-< je zelo redek. Danes pa niso več časi, da bi se naš kmet mogel zadovoljiti s srednjimi pridelki. Današnje kmetijstvo mora dati obilne pridelke, drugače se delo ne izplača. —0— FRIZIJSKA GOVEJA PASMA V ITALIJI Frizijska ali črno lisasta goveja pasma sc v Italiji stalno in hitro širi. Trenutno cenijo število črno lisastega goveda na skoraj 2 milijona glav križancev s to pasmo pa na 700.000. Po teh številkah zavzema črnclisasta pasma v Italiji 1. mesto med vsemi pasmami in je tako zamenjala vrstni "red z rjavo-švicarsko pasmo, ki je gospodovala do sedaj. Razširila pa se je frizijska pasma radi svoje velike mlečnosti. Pri rodovniku, katerega vodijo pri Zvezi italijanskih živinorejcev, je vpisanih za kontrolo 84.387 krav od katerih jih je 43.000 v letu 1963 preseglo za vpis v rodovnik predpisano najnižjo količino 4685 kg namolzenega mleka s 3.65% tolšče. Število mo'znic pa je padlo v zadnjem času tudi pri frizijski pasmi, a ne toliko kot pri drugih. Vzroki tega padca so različni : pomanjkanje živinorejsko izvežbane strokovne delovne sile in prenizka cena mleka in mlečnih izdelkov. Mnogo kravarn je bilo razpuščenih, mnoge pa delujejo v skrčenem obsegu, v kolikor izvršijo po- trebna opravila člani domače družine. V splošnem pa je frizijska ali črno lisasta pasma gosposka pasma: živali so lepe, v srednjem težje kot pri sivo-rjavi švicarski pasmi, mlečnost velika, a zahtevajo tudi dobro nego; ob slami in kraški paši ne bi bilo od njih haska. DOMA PRIPRAVLJENA KRMA V naši živinoreji imamo prevečkrat pre malo krme, premalo sena in suhe detelje, imamo pa več žitne slame, koruznice in podobnega. Iz teh snovi pripravimo prvovrstno krmo, če napravimo naslednje: s slamoreznico na kratko zrežemo ali s posebnim mlinom zmeljemo žitno slamo, koruz-nico, drevesno listje in podobno. Te snovi stresemo v posebno posodo 15 do 20 cm na debelo. Povrhu stresemo umetno krmo, ki vsebuje vsaj 20% beljakovin in 5% rudninskih soli. Vse to polijemo z mlačno raztopino melase — 1 kg melase na 2 kg vode —, in premešamo. Tako pripravljena krma je tečna in zaleže več kot seno. Seveda je potrebno imeti na razpolago me’aso, katere pa ni ravno preobilica v Italiji. A če bi jo lahko dobili iz kakšne tovarne sladkorja ... PODZEMELJSKA ŽELEZNICA V MILANU V nedeljo dopoldne so v Milanu slovesno izročili v promet novo podzemeljsko železnico. Gradih so jo pet let. Skupni stroški so znašali 60 milijard lir. Dolžina prve podzemeljske proge presega 12 kilometrov. Vsako uro bodo lahko vlaki prepeljali 10 tisoč potnikov s hitrostjo 80 kilometrov. Vozove in sploh vse progovne naprave vodijo avtomatski stroji. Zanimive so tudi cene na tej železnici. Vozovnica stane sto lir ob vsaki uri in vsak dan v obe smeri. K že doslej orjaškemu delu bodo dodali še dve novi progi. Milanski »metro« je tretji v Italiji, a presega neapeljskega, ki je bil zgrajen leta 1925, in rimskega iz leta 1955. O— Draginjska doklada za zaposlene v italijanski industriji, trgovini in poljedelstvu se je povečala za trimesečje november -januar za dve točki. V industriji bo to naneslo okrog 100 milijard. Zadružne Kleti v Italiji Leta 1952 je bilo v Italiji 264 zadružnih kleti, s srednjo zmogljivostjo 17.000 hi vina. V zadnjih 12 letih je njihovo število na-rastlo na 630, njihova srednja zmogljivost pa se je dvignila na 29.000 hi. Pred 12 leti so vse zadružne kleti vkletile 4L_, milij. hi ali okrog 10°/« letne proizvodnje vina, sedaj pa vkletijo okrog 1/3. Kot pri vseh umnih ustanovah, so zadružne kleti najbolj razširjene v severnih provincah Italije, kjer jih deluje danes 370. Najmanj je v tem oziru opremljena srednja Italija, kjer jih je samo 64. Sorazmerno več je zadružnih kleti v Južni Italiji, kjer jih deluje 153 in zadovoljiv odstotek jih je tudi v otočni Italiji, kjer jih je 55. Zmogljivost zadružnih kleti se hitro dviga, saj vidimo iz zgornjih številk, da se je v 12 letih skoraj popetorila: od 4 5 milij. hi se dvignila na preko 20 milij. Zmogljivost se pa še iz leta v leto dviga, delno zaradi ustanovitve novih vinarskih zadrug, delno zaradi povečanja že obstoječih. Sko- raj pri vseh novejših je bilo ugotovljeno, da jih je bilo potrebno povečati že pred 5. letom po ustanovitvi. Zadružne kleti so v Italiji popolnoma opravičile svoj obstoj, saj so dosegle svoj glavni namen: da obvarujejo malega proizvajalca pred izkoriščanjem in da mu zagotovijo vsaj kolikor toliko zadovoljivo ceno za njegovo grozdje. Organizacija zadružnih kleti pa se še izpopolnjuje in pri sedanjem razumevanju in podpiranju zadružništva od vladne strani bo v kratkih letih vse vinogradništvo zadružno organizirano in pridelek si bo utrl pot od pridelovavca do potrošnika, brez vmesnih posredovav-cev. Upajmo, da bodo tudi naši vinogradniki na Tržaškem in Goriškem našli edino pravilno pot in se združili v močni vinarski zadrugi. Ta je potrebna predvsem za vse gospodarsko šibke, ker bogatejši si že sami znajo pomagati. VIRGILU ŠČEKU V SPOMIN Da je obrekovanje poslanca Ščeka očitno, se vidi tudi po tehle podatkih, ki jih je dal on sam. »Skoro vsak mesec zahtevam zamenjavo. Zakaj me v Rimu nihče ne odvrne s 132. Dr. E. BESEDNJAK stavkom „saj ste se odpovedali?" Denar je bil zamenjan pozimi leta 1921, pa prečitajte pismo od dne 18. junija 1922, ki ga hranim: Pismo Stalnega odbora za zaščito vojnih oškodovancev. Iz pisma navajam le tiste točke, ki se tičejo zamenjave: »Gorica, 18. junija, 1922. Gospodu poslancu Virgilu Sčeku — Rim. Izražam Vam v imenu odbora najbolj živo zahvalo za krepko in trajno podporo, ki ste jo dali komisiji, poslani v Rim, da zastopa pri merodajnih oblastvih zahteve vojnih o-škodovancev . . . Kar se tiče prošnje, naj zakladno ministrstvo pospeši zakasnelo izmenjavo avstro-ogrska valute, Vas opomnimo na razgovor, ki smo ga imeli z Nj. Eks. ministrom Peanom in drugimi uradniki istega ministrstva, kateremu razgovoru ste tudi Vi prisostvovali z živim zanimanjem. Zdi se nam umestne-, da še nadalje vztrajate in pritiskate v te| stvari, kajti le tedaj je možno, da pridemo do odločitve. Z odličnim spoštovanjem predsednik arhitekt Luzzatto.« Poslanec Sček je vprašal tržaško gospodo: »O kakšnem denarju sem razpravljal z ministrom Peanom? Morda o denarju Goriške zveze, ki je bil že zamenjan? Potegoval sem se za še nezamenjan denar, zaradi katerega me danes blatite in obrekujete. Namesto zahvale grdo obrekovanje.« Fašistični poslanec Francesco Giunta je 7. novembra 1922 izjavil v poslanski zbornici,1 da se tudi Slovenci pridružujejo fašizmu. ■ Govoril je resnico. Tudi nekaj desetin izgubljencev slovenske krvi je prešlo k zastavi fašizma. , Na Goriškem se je ustanovila vladna stranka, ki je izjavljala, da je njen »najvišji poglavar ministrski predsednik Mussolini.« Kdo so bili tisti, ki so to lepo stranko usta- 1 novili? Dva sta bila, ki sta nosila v tej družbi veliki zvonec. Eden je bil učitelj Bandelj, so-trudnik zloglasnega vladnega lista Goriški Slovenec. Kjer je bil Bandelj, tja se ni prikazal noben naš učitelj. Na drugem koncu je držal zvonec slavni Peternel, tudi on urednik Goriškega Slovenca. Tema dvema tičema je stal kot ministrant ob strani župan Petrovčič iz Vipave. Bil je srdit komunist, dokler je bila ta stranka na moči. Nato pa je brž slekel rdečo srajco in potegnil gor črno. Za zvoncem je priskakljalo še nekaj koristolovcev, tako da je štel zbor 12 tičev, ki so bili očetje stranke. Prvi korak, ki ga je napravila vladna stranka, je bil ta, da je zagrozila Goriški Straži s »fašistovskimi sredstvi«. Lepo so se predstavili gospodje naši deželi. »Mi smo za sporazum z italijanskim ljudstvom« — je napisal Virgil Sček. »Danes povemo sledečo odkrito besedo fašistom, katerim se ne bomo hlinili. Oni vedo dobro, da naše ljudstvo ni moglo še pozabiti požigov, ki so jih fašisti uprizorili na naši zemlji. V Drežnici štrlijo še vedno črni zidovi sežganega župnišča, naši fantje izpod Krna so pod procesom.« »Volaričev spomenik je bil grdo oskrunjen, a še ni dobil zadoščenja. Vse to je v dušo našega ljudstva živo vtisnjeno in se ne da zlahka zbrisati. S tako stranko mi ne moremo. To povemo fašistom v obraz, ker vemo, da jim je ljubša odkrita beseda nego hinavščina.« »NOVA DOBA« »Toda to še ni vse — je nadaljeval Sček. Fašistična stranka je par mesecev na vladi, pa je v tem kratkem času Slovencem in Hrvatom poslužila s sledečimi dobrotami. 1. Fašistovska stranka je uničila deželno avtonomijo. Kralj sam je dal besedo, da nove pokrajine obdrže avtonomijo. Vse italijanske vlade, tako vlada Nittija, Giolittija, Bonomija in Facte, vse so bile voljne ohraniti avtonomijo. Vse italijanske stranke, tako socialisti, Iju-dovci in demokrati, so želele, naj ljudstvo samo gospodari v domači deželi. Edino fašistovska stranka se je zaprisegla odpraviti avtonomijo. Ko bi ne bil fašizem prišel na vlado, bi mi danes imeli popolno in nedotaknjeno avtonomijo. Smrtni udarec deželi je zadala stranka, katere glasilo je »Nova doba«. 2. Fašistovska stranka je razdelila goriško deželo. Raztrgala je telo Goriške na kose in je en del prisodila Vidmu, drugi del Trstu. Iz te težke in globoke rane bo dežela še dolgo let krvavela. Greh, ki so ga zakrivili fašisti, bodo plačevali tisoči slovenskih kmetov. Ko bo idrijski kmet dva dni na poti v Videm, bo po cesti gredoč stiskal zobe in premišljal. To je zasluga stranke, katere glasilo je »Nova doba«. 3. Fašistovska stranka je sklenila zbrisati slovensko ime z obličja zemlje. Fašistovski poglavar Mussolini je odredil, da je treba Siovence razdeliti na štiri vetrove zato, da jih Italijani laže »vsrkajo«. Zato trebi fašistovska stranka slovenski jezik iz sodnij, zato preganja slovenščino iz šol, zato odpušča slovenske uradnike, zato nas je izročila Vidmu. »Nova doba« pa se še naprej klanja voditelju. Mussoliniju in njegovi vladi 4. Fašistovska stranka je pregnala slovenski jezik iz deželnih uradov. Prvo dejanje fašistovske vlade na Goriškem je bilo, da je zatrla slovenščino v deželnem odboru. Tudi nad gluhoneme slovenske otroke se je fašistovska stranka spravila in jim je prepovedala učiti se slovenščine. Ko bo prišel gluhonem otrok domov in se ne bo mogel razgovoriti z materjo, ker ne bo umel njenega jezika, ga bo mati solzna objela in dejala: Ta greh nad ubogim otrokom je zagrešila fašistovska stranka, katere glasilo je Nova doba.« (Dalje) BITKA PRI SISKU , _______ ? ------------------- I. STE K LAS A ----------1 Ko so Turki, ki so čakali pred, mostom, to videli, so brž pobegnili k Hasanu, da mu naznanijo, kaj se je zgodilo z njegovimi begi in agami. Hasan paša se je grozno razjezil in je preklinjal krščanskega Boga. Zaklel se je, da bo grozno maščeval kri svojih junakov in da bo pokonč.al trdnjavo In vse branitelje. Požigal je tudi vse vasi okoli Siska, plenil polja ter odgnal 35 tisoč ujetnikov na Turško. Po vseh slovenskih deželah je zavladal strah, kaj bo, če bo Hasan dalje 'prodiral. Posebno ljubljanski prebivavci 'so se hudo preplašili. Ko se je v Ljubljani zvedelo o porazu naše vojske pod banom Erdodijem in o hitrem napredovanju Tunkov, so nekateri lažnjivci začeli širiti glas, da so Turki udarili naravnost proti Ljubljani. Vse je začelo bežati iz mesta. Na vozove so naložili blaga za prvo silo. Ženske so objemale in 'stiskale k sebi svoje otroke, kakor d.a jih ne bodo nikoli več videle. Preprosti ljudje, ki niso mogli bežati, so stokali in tarnali, kakor da bi bil Turek že pred, mestom. V stiski in begu so pohodili več lij udi, celo odrastljh in še več otrok. Končno so se vrnili ogledniki, ki so povedali, da Turkov ni videti in da so daleč od Ljubljane, šele sedaj se je polegel strah med ljubjanlškimi prebivalci. Varni pa se še vseeno niso počutili. Vojni svetovavci v Gradcu so javili Ernestu, upravitelju notra- njeavstrijskih dežel, kakšen je položaj, in so ga prosili hitre pomoči. Prejeli so pa samo obljubo, da bo odigovor prišel. Ce b| me bil Sisek vzdržal obleganja, bi gotovo videla Ljubljana tiste Turke pred svojim obzidjem. O vseh teh dogodkih so končno zvedeli tudi na cesarskem dvoru v Pragi, kamor so se Turki pritožili, da je ban Erdodi pre-t kršil premirje in da se bodo zato maščevali. Cesar Rudolf II. se je razjezil in je celo prepovedal zbirati vojsko proti Turkom. Končno mu je pa le brat nadvojvoda Ernest dopovedal, da so krivi Turki in ne ban, ki se je moral le braniti. Zdaj šele je dobil nadvojvoda Ernest naročilo, naj zbira čete po avstrijskih deželah za pomoč Slovencem in Hrvatom v tem neenakem boju. Pod poveljstvom nadvojvode Karla se je zbrala v Zagrebu vojska; 12.000 mož. OddeLek te vojske pod, Nadaždovim poveljstvom se zgrabi 17. septembra s Turki pri Petrinji. Sovražnik pa je naše popolnoma potolkel, ujel je Nadažda In zaplenil ves krščanski tabor. Krivi so pa bili naši sami, ker so se pustili zvabiti v neko sotesko, kjer so jih Turki obkolili. Vsa ostala vojska 'se je pa potem razšla brez boja. Hasan je po tej zmagi poslal 300 sužnjev v Carigrad, da bi tudi tam proslavili njegovo zmago. Turki so jih vodili 19. oktobra po mestnih ulicah in nalašč mimo cesarjevega poslanika. Spredaj je koraka'a godba, za njo četa z osvojenim orožjem, potem vozovi z natovorjenim plenom, nazadnje pa ujetniki. Može, otroke, starčke in žene so gonili kot živino in udrihali s palicami po n/ih, Turki pa so veseli kričali. (Dalje) I Š PO BTM PREGLED Pregled olimpijskih rezultatov LAHKA ATLETIKA Olimpijske tekme so pokazale, da v moških disciplinah Evropa nazaduje, in sicer zaradi napredovanja Afrike in predvsem Avstralije ter Nove Zelandije. ZDA so vedno v ospredju in v Tokiu so nabrale kar 12 kolajn od 24, ki so bile na razpolago. Velik poraz je doživela Sovjetska zveza, ki si je osvojila samo 2 zlati, 2 srebrni in 6 brona-sith kolajn. Uspešna je bila Velika Britanija (dve zlati in pet srebrnih). V vseh tekih so zmagali predstavniki ZDA. Na 100 m je bil prvi odlični Bob Hayes v času 10”0!, pred Kubancem Figuerolom in Kanadčanom Jero-mom. Prvi je bil Carr in drugi Drayton na 200 m (oba ZDA), kjer sta tekmovala tudi Italijana Berruti (5.) in Ottolina (8.). Prvi Larrabbee na 400 m in prvi Cawley na 400 m ovire. Amerikanci so zmagali tudi na 110 m ovire (4. Jones in 2. Lindgren) ter v štafetah 4x100 ted 4x400 m. ZDA so v sedmih tekmah dobile kar sedem zlatih medalj in dve srebrni, torej kar 41 točk! Druga je bila Velika Britanija (dve srebrni), tretji Trinidad (ena srebrna in dve bronasti). Pel dirk na daljše proge ter dve zmagi Nove Zelandije (Peter Sneli tako na 800 m kot na 1500 m), ZDA (Sehu! Kevser na 5000 m in Bi 1 lv Mills na 10.000 m!) ter Belgije, ki je zmagala na 3 000 m ovire s svojim prvakom Roelantsom. Abebe Bokila je potrdil svojo premoč v maratonskem teku. V tekih si je torej Evropa osvojila samo zlato kolajno od 12 možnih; opomogla si ie v hoji, kjer sta bila prva Angleža Matthews (20 km) in Italijan Pamich (50 km). Evropejci so bili uspešno v skokih. Poljak Schmidt je bil prvi v troskoku, Rus Brumcl prvi v skoku v višino ter Anglež Lynn Davies prvi v daljino (drugi je bil znani Boston. ZDA). Amerika ie zmagala v skoku s paMco (1. Hansen). V metih imamo dve zmagi za ZDA in dve zmagi Evrope. Amerikanec Long je zagnal kroglo j 20.33 m daleč, niegov snroiak Oerter je že tretjič zmagal na olimpijskih tekmah v metu diska. Rus Klim je bil prvi v metu kladiva, Finec Nevala pa je povsem nepričakovano zmagal v metu kopja. F.vronejci so se torej izkazali v skokih in v metih (5 zlatih, 5 srebrnih in 6 bronastih kolajn) proti ZDA (3-3-2). V deseteroboju imamo zmago Nemčije (L Hol-dorf in 3. Walde, drugi je bil Rus Aun). V ženskih disciplinah si je največ zlatih kolajn osvojila Sovjetska zveza (1. Irina Press v peteroboju, Tamara Press v metu krogle in v metu diska), toda tako ZDA (prve v teku na 100 m Yvomia Tvus nn v teku na 200 m Edith McGuire) kot Velika Britanija tl Rand v skoku v daljino in L Packer v teku na 800 m) in Romunija (1. Ba-j las v skoku v višino in 1. Penes v metu kopja) niso zaostajale. Po eno zlato kolajno so dobile tudi naslednje države: Avstralija (1. Cuthbert na 400 m), Poljska (štafeta 4x100 m) in Nemčija (1. Balzer na 80 m ovire). Vrednostna lestvica je naslednja: L ZDA 114—7—3) 94 točk, 2. Velika Britanija (4—7—1) in Sovjetska zveza (5—2—11) 42 točk. 4. Nemčija (2—5—3) 28, 5. Poljska (2—4—2) 24. 6. Nova Zelan- ] diin (2—0—2) 42. 7. Romuniia (2—0—1), Avstralija tl—1—3) in Madžarska (0—3—21 11. 10. Italija tl—0—1) in ČSR tO—2—0) 6. 12. Belgija, Abesinija, Finska in Trinidad 5, 16. Kanada in Franciia 4, 18. Tuniz in Kuba 3, 20. Japonska, Švedska in Kenya 1. tri zlate kolajne in je bila s tem najboljša telovad-kinja v Tokiu. Olimpijski naslov so prejeli — Moški — posamezniki: Endo (Japonska), ekipe: Japonska, parter: Meriichelli (Italija), preskok: Cerar (Jugoslavija), konj z ročaji: Yamashita (Japonska), drog: Šaklin (SZ), bradlje: Endo (Japonska) in krogi: Hayata (Japonska) Zenske — posamez- nice: Caslavska (CSR), ekipe: Sovjetska zveza, parter: Latinina (Sovjetska zveza), bradlja: Astakho-va (SZ), konj z ročaji: Caslavska (ČŠR) in drog: Caslavska (ČRS). Vrednostna lestvica: 1. Sovjetska zveza 55, 2. Japonska 38, 3. CSR 18, 4. Italija 9, 5. Jugoslavija 6, 6. Madžarska in Nemčija 4 ter 8. Finska 1. SABLJANJE Zelo ostri so bili spopadi med predstavniki Sovjetske zveze (tri zlate, ena srebrna in dve bronasti kolajni) in Madžarske (štiri zlate in ena srebrna), v »spremljavi« tekmovavcev iz Francije (dve srebrni in tri bronaste), Poljske (ena zlata, ena srebrna in ena bronasta) ter Italije (dve srebrni in ena bronasta). Med moškimi je trikrat zmagala Sovjetska zveza (meč posamezniki, glofet in sablja ekipe); med ženskami je obakrat bila prva Madžarka (tako med posameznicami in ekipami). Madžarski tekmovavci so zmagali tako v sablji za posameznike kot v meču za ekipe. Olimpijski prvaki so — Moški: floret pos : Franke (Poljska), floret ekipe: Sovjetska zveza, meč posamezniki: Kriss (SZ), meč ekipe: Madžarska, sablja pos.: Pezsa (Madžarska) in sablja ekipe: Sovjetska zveza. Zenske — floret pos.: Rejto (Madžarska) in floret ekipe: Madžarska. Vrednostna lestvica: 1. Madžarska 23, 2. Sovjetska zveza 20, 3. Francija in Poljska 9, 5. Italija 7 Nemčija 4. PREGLED OSVOJENIH KOLAJN Ime države z. s. b. točke 1. ZDA 36 26 28 286 2. Sovjetska zveza 30 31 35 278 3. Nemčija 10 22 18 134 4. Japonska 16 5 8 103 5. Italija 10 10 7 87 6. Madžarska 10 7 5 76 7. Poljska 7 6 10 63 8. Velika Britanija 4 42 2 58 9. Avstralija 6 2 10 46 9. Cehoslovaška 6 6 3 46 11. Francija 1 8 6 35 12. Bolgarija 3 5 2 32 13. Romunija 2 4 6 28 14. Nizozemska 2 4 4 26 15. Turčija 2 3 1 20 15. Švedska 2 2 4 20 17. Finska 3 0 2 17 17. Nova Zelandija 3 0 2 17 •19. Danska 2 1 3 16 20. Jugoslavija 2 1 2 15 2!> Kanada (1-2-1) in Švica (1 -2-1) 12; 23. Bel- gija (2-0-1) II; 24. Južna Koreja (0-2-1) 7; 25. Etijopija (1-0-0), Bahamas (1-0-0), Indija J1-0-0) in Trinidad (0-1-2) 5; 29. Tunizija (0-1-1) 4; 30. Kuba (0-1-0), Argentina (0-1-0), Pakistan (0-1-0) in Filipini (0-1-0) 3; 34. Iran (0-0-2) 2; 35. Irsča (vse 0-0-1), Kenija, Mehiča, Brazilija, Ghana, Nigerija in Urugvaj 1. Izreden uspeh 7. slovenskega športnega tedna V sredo sc je v Trstu zaključil 7. slo-, venski športni teden, katerega vsako leto | o.ganizira Športno združenje Bor. Letošnji teden je bil rekorden v vsakem pogledu: po številu prijavljenih in nastopajočih tekmovalcev, po številu društev, po odličnih rezultatih, borbenosti, agonizmu itd. Tekmovalci so dosegli vrsto odličnih rezultatov, ki bi bili lahko, na primer v atletiki v čast katerikoli tržaški prireditvi. V odbojki smo vide'i tehniko ig.e, ki je bila na ravni vsaj druge italijanske lige, kar pa ni čudno, saj so nastopali v vrstah raznih društev delno državni in deželni reprezentanti, vsi člani naše manjšine. Namizni tenis je bil prava poslastica tudi za najbolj razvajenega poznavalca te igre. Vse to pred.stvlja velik uspeh mladega športnega združenja, ki je uspelo dvigniti tehnično raven svojih tekmova.cev zavidljivo visoko. Člani Bora se lahko danes marsikje enakovredno merijo z najboljšimi tekmovalci in društvi v vseitalijanskem merilu. Od~az tc kakovosti pa smo videli tudi na športnem tednu. To je vsekakor velika vrednost združenja in prireditve ,ki jo je organiziralo v preteklih dneh. Toda glavna vrednost 'etošnje-ga in že prejšnjih športnih tednov je v izredni navezanosti, ki jo čuti naša zamejska mladina do te prireditve, na naravnost neverjetno zavzetost in vitalnost ter borbenost, ki jo je pokazala. če pomislimo da vlada marsikje med mladimi zamejskimi Slovenci precejšnja brezbrižnost in apatičnost do vrste življenjskih vprašanj, nezanimanje za probleme, v najboljšem primeru pa mlačen, pasiven odnos, potem lahko pomen in vlogo ter značaj športnih tednov in Športnega združenja Bo- kot pobudnika telesnokulturne-ga življenja pri nas sploh označimo ne 'le kot pomemben, ampak tudi 'kot za bodočnost naše manjšine mnogo obetajoč faktor. Prav pojav te naj večje zamejske športne manifestacije kaže, da zna biti tudi naša mladina živahna, borbena, aktivna, skratka; mlada. Treba ji je le dati možnosti za to, in videh bomo, da so vzroki za malodušje le trenutno stanje, posledica določenih pogojev, ne pa tudi edina osnova za pogled v bodočnost. Zato nam ne preostane drugo, kot da se športne aktivnosti naše mladine — zlasti v okviru športnih tednov — iskreno veselimo. •--- ZA KRATEK ČAS Natančnost »Jože. zakaj pa krušiš steno v stanovanju in raziti aš 11»?« »Gospodar mi ie zagrozil s sodnijo, če ne bom zapustil stanovanja takšnega, kot sem ga dobil.« V zakonu »Dušica, zakaj mi ne poveš, čemu si tako žalostna?« »Oh. dragi, to bi te stalo preveč denarja!« Kam smo prišli »Jaz ve-iamem samo tisto, kar razumem!« .. t,. ; i-ni,r, 7->tostno. je videt1 mladega človeka, ki nič ne verjame.« Psiholog »Tako me skrbi! Zena je šla ven brez dežnika, zdaj pa lije kot iz škafa.« »Ne boj se, se bo že zatekla v kakšno trgovino.« »Saj prav zato!« TELOVADBA — Japonci so dosegli v Tokiu velik uspeh, saj so osvojili nič manj kot pet zlatih in štiri srebrne kolajne. Bilj so prvi tako med posamezniki tYukio Endo) kot med ekipami. Poleg odličnega fenda so se še odlikovali Tsurumi Shuji, Takuji Hayata in Haruhiro Yamashita. Glavni nasprotniki Japoncev so tudi tokrat bili Rusi, ki so prejeli samo eno •'ato. pač pa šest srebrnih in dve bronasti kolajni. Odlikovala sta se Boris Šaklin in Viktor Lisitski. Pohvale vreden je bil tudi nastop Italijana Meni-chellija (ena zlata, ena srebrna in ena bronasta) ler Jugoslovana (Slovenca) Cerarja (ena zlata in ena bronasta). Pri ženskah se je nepričakovano izkazala Čehinja Vera Caslavska, ki si je osvojila nič manj kot —- DROBNE ZANIMIVOSTI Ženske pričeske so vsako leto vzrok hudih modnih skrbi. Kaj pa bi šele bilo, če bi si mora’c vpletati dame v svoje lasulje mode'e morskih jadrnic, kakor so imele to navado Angležinje v 18. stoletju? Na Koreji velja še vedno ženska moda, da si posamezne kose obleke ne sešijejo, ampak z'epijo s posebnim lepilom iz ribjih kosti. Preveč prijetno to ne diši. & *-+■ m, . 193. Tri dni potem, ko se je Pierrot vrnil iz Lac Baina, je Nepeesa praznovala rojstni dan. Zalo ji je oče prinesel darila: pentlje za lase, čevlje z visokimi petami in prelepo rdeče blago za obleko. Nepeesa je bila presrečna. Sedaj bo imela obleko, takšno, kakršne nosijo angleške gospodične v mestni šoli! . i. 195. Prav ta dan sta dobila Pierrot in Nepeesa obisk. Na svojem potovanju proti severu se je pri njiju ustavil risar zemljevidov MacDonald. Prijazni znanec se je v gostoljubni hiši zadržal dva dni. Nepeesa mu je tako ugajala, da jo je fotografiral v njenii lepi obleki. Ob slovesu je obljubil, da bo poslal slike ob prvi priložnosti. 197. Ves ta čas Baree ni srečal pripadnikov svojega pLmena. Pierrotovi psi so namreč čez poletje živeli na tri milje oddaljenem otoku sredi samotnega jczerca in jih je hodil krmit dvakrat na teden. Jeseni sta ga na tej poti spremljala tudi Nepeesa in Baree. Pierrot je zadovoljno ugotovil, da se je Baree takoj s p rij aznil s psi. 194. Tudi ona je tri leta preživela v mestu in se je v šoli marš kaj naučila. Znala je šivati in zato se je sama lotila drla. Tri dni je marljivo šivala in za rojstni dan je bila nova obleka sešita. Za ta praznik si je zvila lase v bogate kodre ( krog glave, zataknila vanje cvetočo vejico in se vsa ponosna pokazala očetu v novi obleki. 198. »To bo še izvrsten vprežni pes!« je dejal Nepeesi. Najbolje bi bilo, da ostane kak teden pri tropu na otoku, da se privadi na svoje bodoče tovariše. Nepeesa je le nerada pri" stala na to. Toda ko sta z očetom odveslala od otoka, je Baree stekel od psov, skočil v vodo in priplaval za njima. Po povesti 0. Ciraoda riše Miki Muster j 196. Poletje je prineslo Nepeesi in Bareeju čudovite dneve. Baree se je počasi privadil tudi Pierrota, toda njegov edini gospodar je bila Nepeesa. Samo zanjo je živel in jo je spremljal ra vsakem koraku. Najr'e sla hodila k jezeru in se skupaj kopala. Ob Nepeesi : "3 are e še vode ni bal. Pierrot je zadovoljno opazoval njego.o zvestobo.