TRST, četrtek 14. marca 1957 Leto XIII . Št. 63 (3598) PRIMORSKI DNEVNIK Cena 25 lir Tel. 94-638, 93-808, 37-338 Poštnina plačana v gotovini J TV°: UU MONTECCHI It. «, II. nad. — TELEFON »3-898 IN »4-838 — PoStni predal 559 — UPRAVA: IJL. SV. FRANČIŠKA It. 2« — Tel. MALI OGLASI: 20 lir beseda. - NAROČNINA: mesečna 480, vnaprej; četrtletna 1300, polletna 2500, celoletna 4900 lir.-FLRJ: Izvod 10, mesečno 210 din, Vilin. .n ,ruž' GORICA: Ul. s. Pellico l-II.. Tel. 33-82 — OGLASI: od 8.-12.30 m od 15.-18. . Telefon 37-338 — CENE OGLASOV: Za vsak mm PoStni tekoči račun Založništvo tržaškega tiska Trst 11-5374 — ZA FLRJ: Agencija demokratičnega inozemskega tiska, Državna založba Slovenije, v žirini l stolpca: trgovski 80, finančno-upravnj 120, osmrtnice 90 Ur - Za FLRJ za vsak mm Širine 1 stolpca za vse vrste oglasov po 60 din. Ljubljana, Stritarjeva 3-1., tel, 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 60 - KB - 1. 2 - 375 • izdala založništvo tržaškega tiska D. ZOZ-Tra Hammarskjoeld pojde v soboto v Kairo Bunche napoveduje egiptovsko upravo v Gazi Izrael išče izgovore za nove napade in govori o «komunističnih» elementih v Gazi - Ben Gurion ponovno grozi - Bunche izrazil v imenu OZN obžalovanje zaradi smrti enega demonstranta NEW YORK, 13. — Predstavnik Združenih narodov J® potrdil, da namerava glavni tajnik Hammarskjoeld odpotovati iz New Yorka v Kairo v soboto. Dodal pa J®> da se bo ta program lahko tudi spremenil na Podlagi nadaljnjih dogodkov. Do sedaj je določeno, da bo Hammarskjoeld šel sa-™° v Kairo in ni nobenih znakov, da bo obiskal tudi Izrael. V Kairu je predsednik Nase1' povabil Hammarskjoel-dovega pomočnika Bunchea na razgovor, ki je trajal Poldrugo uro. Medtem pa je Izrael da-nes protestiral pri Varnostnem svetu OZN «zaradi obnovitve vpadov s področij Gaze na njegovo ozemlje«. V pismu, ki ga je poslal se-uanjemu predsedniku Varnostnega sveta OZN sovjetskemu ?elegatu Sobcljevu, zatrjuje izraelski predstavnik Eban, aa »obnovitev napadov na Iz-ra®l s strani vpadalcev, ki Prihajajo s področja Gaze, Predstavlja vprašanje skrajne resnosti in nevarnosti, na ka-*ew> moja vlada gleda z naj- f!0 zaslcrbljenostjo». Eban je omenil incident, ki N dogodil v nedeljo, ko tako je dejal Eban — neko vozilo v bližini področij Gaze zadelo na mino in 21etelo v zrak. Izraelski predstavnik ni zahteval nobene takojšnje akciji Varnostnega sveta, zahtevi je samo, naj se njegovo Pismo razdeli 81 članom Or-plzacije združenih narodov-■funkcionarji izraelske vla- * so danes izjavili, da je Izrael pozval ZDA, naj zač- 'Jo »drastično akcijo« zara- * ^anjega položaja na pod-0C]u Qaze isti1 funkcionarji ,uarjajo na struno, ki je za r“A najbolj občutljiva. Trdi-i? namreč da »komunistični« '‘omenti, «ki so bili spuščeni z zapora v Gazi« vodijo gi-rJPj®. proti UNEF na tem Vri k°^u m ha to akcijo na-inuje Sovjetska zveza. ^Bunche je po razgovoru z 07M^em izjsvih “V imenu m« ’. glavnega tajnika Ham-arskjoelda in v svojem ime-iJi Sem Predsedniku Naserju razu naše globoko obžalo-biv^f zaradi smrti enega pre-valca Gaze med nedavnimi ncidenti. Vojaki OZN so pri-v Gazo kot prijatelji m ^«mirjevalci. Obljubil sem {jZedaedniku Naserju, da bo- . , ^Prejeti vsi ukrepi, da se »ki neugodni incidenti ne Ponovijo«. v "^or je pozneje poročal ia, ■ 1 radto- ie Bunche iz-, ■ ; ha bodo predstavniki Q®'Ptovske uprave prišli v svz.° Čimprej, da prevzamejo vav funhcije in da «bodo snai0stne sile OZN v celoti fti, ?vale z novo upravo«. vi-n ie takole obrazložil 8° sil OZn v Gazi. «Jas-da je glavna naloga te mei u sde ohraniti mir na tonin med Izraelom in Egip-siln-z pa ie že večina na 4 u sedai razmeščena nai„ mejah«. Zanikal je in». 8°vorice, da bo Gaza urernacionalizirana. .Načelni^ egiptovskega od-ka a. za Palestino general Go-le izjavil, da bo Egipt Veriotn IZJavil, da bo Egipt | svobodno akcijo, kar nit, , prei obvestil povelj- področja Gaze, je do Bi® varnostnih sil OZN gen. v "aa- hdaj bo civilni gu-tif * za Gazo general La-hl0„^lpravljen za prevzem o-govn1- Dodal pa je. da m ko !?', da bi vprašali za ka-. uobritev. Gohar je dodal, bam?U, ni znano, da bi OZN la arjala dejstvu, da je bi-Ze i>rjlv,a nad Področjem Ga-lavi iena Egiptu na pod* Na n ^emir)a ‘Z leta 1948. Podlagi tega premirja ima '"•■m Egipt možnost razmestiti na tem ozemlju tudi eno brigado. Toda odločba o tem pripada vojaškim oblastem. Glavni štab varnostnih sil OZN v Kairu je objavil izjavo, v kateri pravi, da so sile OZN Pri razganjanju demonstrantov ravnale pravilno zaradi pomanjkanja vsake krajevne oblasti in da so i-mele »pravico braniti se ter dolžnost skrbeti za ohranitev reda, kakor so to prej delale v Port Saidu, El Arišu in drugod po evakuacijah«. Bunche bo jutri odpotoval v Gazo. Na zadevno vprašanje je odgovoril, da ne ve točno, kdaj bo Hammarskjoeld prišel v Kairo. Kakor poroča kairski radio, pa ne bo Bunche odpotoval iz Egipta pred prihodom Hammarskjoelda in se bo udeležil razgovorov med glavnim tajnikom OZN in e-giptovsko vlado. Nocoj se je vrnil v Kairo tudi zunanji minister Favzi. Prav tako je prišel tudi vrhovni poveljnik sil OZN gen. Burns, ki se je tu kaj sestal z Buncheom; ta pa Se je prej razgovarjal z Go-harjem. Gen Burns je sinoči izjavil, da odbor petih, ki ga je imenovalo poveljstvo sil OZN za izvrševanje upravnih poslov v Gazi, ni mogel začeti svojih funkcij. Občinski svet, ki je deloval pred izraelsko okupacijo, je znova prevzel svoje funkcije v ponedeljek. Člani tega sveta so sporočili, da nimajo nobenega namena sodelovati z oblastmi varnostnih sil in da so na oblasti v Imenu egiptovske vlade. Ravnatelj egiptovskega oddelka za Palestino polk. Salam Gohar je izjavil, da bo novi egiptovski guverner prišel v Gazo v nekaj dneh. Iz Londona in Pariza pa javljajo, da so londonska, pariška in washingtonska vlada v stiku in se posvetujejo v zvezi z zadnjim razvojem na Srednjem vzhodu. Predstavnik Foreign Officea je izjavil, da je Velika Britanija v stiku tudi s tajništvom OZN. V Jeruzalemu je bila danes nova seja izraelskega parlamenta, ki je s 53 glasovi proti 24 zavrnil dve resoluciji o-pozicije, ki je zahtevala debato o položaju na področju Gaze in c plovbi po Akah-skem zalivu. Še prej je govoril predsednik vlade Ben Gurion. Njegov govor Je bil povsem vojnohujskaški in je kakor običajno govoril tako, l^kor da bi bil žrtev napada Izrael m ne Egipt. Ben Gurion je izjavil, da se je »položaj posiabšal«, ter je zahteval od parlamenta, naj ne pristane na debato v sedanjem obdobju razvoja. Dodal je. da je bila egiptovska tajna služba zelo aktivna na področju Gaze tudi pred umikom izraelskih čet in da je tudi to prispevalo k odločitvi vlade za umik. «Izrael si pridržu'0 se tiče področja Gaze, je dodal Ben Gurion. Povratek Egipčanov na to področje bo imel za posledico akcijo Izraela, ki pa seveda ne bo prej napovedana.« Ben Gurion se je nato celo «čudil» nad izjavo Bunchea da so varnostne sile OZN na področju Gaze s pristankom Egipčanov. Kritiziral je nato »predstojnike Bunchea, ki boij želijo ohraniti ugled Naser- Naser spoštuje dogovore o premirju«. V zvezi z resolucijo, ki je zahtevala debato o položaju na izraelski meji po umiku iz Gaze, je Ben Gurion med drugim izjavil: «Izraelsko obrambno minististvo ne predvideva nobenega zmanjšanja vojaške sile in naš namen je ohraniti nedotaknjen vojni potencial vojske.« Dodal je, da so pripravili nekatere vojaške načrte, da se prebivalstvu »zagotovi čim večja varnost«. Določili so ze milijon izraelskih šterlingov «za obrambne ukrepe«. Izraelski liberalni list «Haa-rets« pa piše, da je »popoln povratek Egipčanov na področje Gaze samo vprašanje tednov .n morda celo dni. Toda vsaka obnovitev egiptovske gverile bo z izraelske strani povzročila takojšnjo m odločno reakcijo«. Laburistični list «Davar» pa si upa celo govoriti o »popustljivem stališču Hamarskjoelda do Naserja« in «neizbežno povzročilo zrušitev Organizacije združenih narodov«. , Egiptovski tisk danes ponovno poudarja, da so sile OZN v Egiptu s pristankom egiptovske vlade, kakor je to poudaril tudi dr. Ralph Bunche. List »Al Gumhurjan poudarja, da je bila naloga varnostnih sil zelo jasno določena v glavni skupščini, in pripominja, da bo vse šlo v redu, dokler se bodo ti sklepi spoštovali. V nekem drugem članku piše isti list: »Izraelski predstavnik v OZN je dal jasno razumeti, da obstaja sporazum za umik iz Gaze, medtem ko je skupščina odločila, da mora biti izraelski umik brezpogojen. Vsi bodo razumeli, da je Amerika sklenila sporazum, na katerega se je nanašal izraelski predstavnik. To je huda napaka in mi ne bomo nikoli pristali, da_ bi Izrael dobil plačilo na naše stroške.« »Al Shaab« pa piše: »Nedvomno je, da zahodnjaki no- nji vzhod in ustvarjajo probleme. zato da bi Arabci opustili svojo politiko pozitivne nevtralnosti ter sprejeli zahodno hegemonijo.« Kairski radio je nocoj javil, da je danes več tisoč ljudi ponovno demonstriralo na vsem področju Gaze in zahtevalo povratek egiptovske u~ prave. Demonstranti so vzklikali proti Eisenhowerjemu načrtu. Med demonstracijami ni bilo incidentov. Dalje javljajo, da je skupina oboroženih mož preteklo noč razstrelila del železniške proge na področju Gaze, ki povezuje Gazo z Izraelom. Porezali so tudi telefonske žice, ki vežejo to področje z Izraelom. Sinoči pa je bila zaključena tudi popolna evakuacija Šarm El Šeika, ko so ladje in letala odpeljala še zadnji tovor izraelskega materiala. Finski odied nadzoruje sedaj obalno področje na dolžini 25 kilometrov nasproti. otoku Tiran in Sanafir. V znamenju teze o ^komunistični nevarnostih Pogajanja ZDA za ob etiopijski obali Rdečega morja? Dultas javlja, da so ameriške ladje na področju SEATO opremljene z atomskim orožjem - Ustanovljeno stalno poveljstvo SEATO v Bangkoku - Eisenhovver se pripravlja na bermudski sestanek CANBERRA, 13. — Danes se je tu zaključilo zasedanje SEATO. Ameriški državni tajnik Dulles je kmalu potem imel tiskovno konferenco. Ko so ga vprašali, ali določa Eisenhowerjeva doktrina za Srednji vzhod vojaško pomoč zgi katero koli državo Srednjega vzhoda, če bi ta bila napadena, je Dulles izjavil, da bi ZDA branile vsako državo Srednjega vzhoda, ki bi jo napadel »komunistični napadalec«. »In taka operacija, je dodal, bi se začela na podlagi Eisenho-werjeve doktrine, ker je njen namen postaviti se proti komunizmu na Srednjem vzhodu.« Glede Gaze je Dulles izjavil, da ni »popolnoma informiran« in da zadevo prepušča Washimgtonu. «Gre, je dodal, za kočljivo vprašanje in ga rajši ne komentiram.« O tej zadevi je »samo slučajno« govoril z voditeljem britanske delegacije in z avstralskim zunanjim ministrom in ministrskim predsednikom Menziesom. S tem je Dulles govoril tudi o navzočnosti Rusov na Antarktiki med geofizičnim letom. Dejal je, da ta navzočnost zaskrblja polagala v Malaji s taktičnim modruje, da bo to stališče čejo povratka miru na Sred' I Hllllimiltlllllltllllllllllllllllllllllllllllllimillilltllimiltlllllllllllllllllllllllllll Desnica v zvezi z bo vzdržala imenovanjem Togni ja Ali bo že bar preveč očitna priljubljenost Tognija pri desnici le kaj vznemirila socialdemokrate?-Nepotrjeni glasovi o odložitvi obiska predsednika Gronchija v Turčiji in Libanonu (Od našega dopisnika) RIM, 13. — Imenovanje Tognija za ministra državnih udeležb je v bistvu manever gospodarske desnice, ki ni hotela, da bi tako ministrstvo prišlo v roke, ki niso njene. Šlo je pravzaprav za pravo vsiljevanje, ki sta ga nad Segnijem izvajala tajnik liberalne stranke Malagodi in pa tajnik KD Fanfani. To je med drugim v svojem govoru dejal prvi govornik v debati po sporočilu o imenovanju Tognija, socialistični senator Mancinelli. Seja senata se je pod predsedstvom Merzagore pričela ob 16,30. Dvorana ie film — ra2krivajo rev-polna, na ministrskih klo- v - ■ peh pa sedi predsednik Se-gni in poleg njega Togni. Za Mancinellijem je govoril demokristjan Januzzi, ki je takoj prešel v ostro polemiko s prejšnjim govornikom ter s stališčem levice sploh. Dejal je, da politika ministra državnih u-deležb ni in ne more biti osebna. Novi minister bo deloval po smernicah, ki mu jih bo dajala parlamentarna večina ter ministrski odbor v skladu s programskimi izjavami predsednika vlade. Komunistični senator Otta-vio Pastore je polemiziral z Jannuzzijem ter dejal, da pomeni izbor Tognija Segnijevo reakcionarno usmeritev, kot so to pokazale že druge pobude, ki so izzvale veliko presenečenje, n. pr. zakonski načrt o tisku po pobudi ministra Mora. Nadaljnje žalostno poglavje vladne politike je po mnenju govornika tiho soglašanje ob vmešavanju kle-ra v državno življenje. Zadnji papežev govor in ponašanje vlade ter pretirano gorečih funkcionarjev Je izpostavilo vlado samo zasmehu. Klerikalni moralizirajoči val skuša odvrniti pozornost javnega mnenja od mnogo hujših vprašanj moraliziranja. Pastore pravi nato, da je domači trg poplavljen z ameriškimi filmi, katerih nemoralna in protisocialna vsebina je mnogo bolj škodljiva kot pa opolzkost plakatov, toda cihizura ja. kakor pa da bi dosegli, da teh filmov ne prizadene, pač "'•"■■iiiiiiiiii,,,,, milimi . Razveljavljen angleško-jordanski dogovor iz 1. 1918 Britanske čete se umaknejo h Jordanije do 13. septembra Po podpisu zadevnih not je predsednik vlade Nabulsi izjavil: ----- Hude opekline vzrok smrti Ponoči med torkom m sredo je 43-letna Emma Ricco-bon. stanujoča v hotelu «Im-pero« v Ul. Ghiiberti, podlegla hudim poškodbam po telesu. ki so bile posledica nezgode, ki se ji je pripetila med segrevanjem mleka v sobi. Dogodek se je pripetil že 3. tm.; ker se je ženska hudo otpekla, so si zdravniki že ob njenem sprejemu v bolnišnico pridržali prognozo. Predvčerajšnjim je odvetnik Piero Ferraro, predsednik družbe «Cartiera del Timavo« obrazložil osnovne značilnosti nove velike papirnice, ki bo v nekaj letih zrasla v de-vinsko-nabrežinski občini ob ustju Timave. Nadzomištvo nad spomeniki je že ob koncu 1956. leta izdalo dovoljenje za gradnjo, ža katero predvidevajo skupne izdatke v višini 4 milijarde lir. Delno bodo te stroške pokrili s posojilom iz rotacijskega fonda, ki je že odobril posojilo v višini 1.6 milijarde lir. Gradnja nove papirnice bo zelo hitra, saj predvidevajo, da bodo dogradili potrebna poslopja že do konca tekočega leta in bodo nato pričeli montirati stroje in naprave, ki so jih naročili na Finskem. Prvi kosi naprav bodo pričeli prihajati že oktobra letos, montaža pa bo končana v juniju 1958, ko bo papirnica tudi pričela obratovati. Prvotno so predvidevali, da bo papirnica proizvajala papirni trak z brzino 400 metrov na minuto in bo imela kapaciteto 100 ton papirja na dan. Sedaj pa so naročili v velikem finskem podjetju modernejši in večji papirni stroj, ki bo proizvajal z brzino 600 metrov na minuto in bo imel kapaciteto 150 ton na dan. Razumljivo je, da bodo sorazmerno povečali tudi vse druge naprave za drobljenje lesa in pripravljanje potrebnih surovin. Proizvajali bodo predvsem papir za časopise in revije, ki se tiskajo na rotacijskih strojih. Ves obrat bo najmo-derneje urejen in bo imel letno kapaciteto 50000 ton, kar je zelo mnogo, če upoštevamo, da v Italiji sedaj proizvedejo okrog 170.000 ton papirja. Predvideva se, da bo v papirnici zaposlenih v raznih oblikah okrog 400 oseb, medtem ko bodo za gradnjo porabili okrog 100.000 delovnih dni. Tako velik obrat bo zahteval tudi obsežne količine surovin. Papirnica bo porabila na leto 100.000 ton lesa, 10 tisoč ton celuloze. 40.000 ton nafte in bo proizvedla za svoje potrebe okrog 9Q milijonov kW električne energije. Zlasti je bilo že pri načrtovanju . tega podjetja pereče vprašanje električne energije, saj je znano, da se pojavlja povsod po Italiji pomanjkanje tega najvažnejšega vira energije, kar je še zlasti pereče v Trstu. To vprašanje so rešili na ta način, da so istočasno naročili v Švedski tudi potrebne naprave, da bodo sami proizvajali skoro vse potrebne količine električne energije in da so električne družbe sklenile postaviti novo omrežje visoke napetosti, ki bo vezalo elektrarne s tržaškim področjem, - —«» Trije nerodni padci: tri ženske v bolnišnico V jutranjih urah je 54-letni Evgen Svetli iz prečnika št. 23 spremil z rešilnim avtom v bolnišnico svojo 13-1 etno hčerko Renato, katero so mo- iiiiiiiiimiiiiiiiniiiimiiiiiliiiiillilliiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHliiiHiiilliiiiiiiiii Izpred sodišča 40 dni zapora in globa za ukradenih Prizivno sodišče potrdilo obsodbo šoferja Turški pomorščak Mehmet Dengiz, ki je bil vkrcan na parniku «Odemi*», si je v noči med 14. in 15. novembrom 1955 zaželel ženske družbe in po kratkem iskanju je res srečal 42-letmo Paolino Žnidaršič iz Ul. del Toro, ki mu je bila pripravljena nuditi nekaj prijetnih uric za 3000 lir. Pomorščak je ponudbo sprejel, a zjutraj, ko se je prebudil, je opazil, da mu je zmanjkalo 5000 lir iz denarnice, ki jo je imel v suknjiču. Seveda je začel kričati na ves glas in zahtevati od ženske vrnitev denarja, vene ar mu ta ni mogla odgovoriti, ker pač m razumela turščine. Jezen je pomorščak stopil na cesto in ko je zvedel za naslov policijskega komisariata, je stopil tja ter tatvino prijavil. Policijski organi so zvečer končno le izsledili Žnidaršičevo in ta. da bi se izognila hujšim posledicam, je vrnila manjkajoče bankovce. S tem pa se ni rešila obtožbe tatvine, zaradi katere je morala pred sodišče, ki jo je obsodilo pogojno in brez vpisa kazni v kazenski list, na 1 mesec in 10 dni zapora ter na 4000 lir globe. Preds, Rossi, tož. Scarpa, zap. Urbani, obramba odv. Keziah. * * * 15. junija 1955 bi moral 46-le>bni Jožef Nemec iz Šempetra pri Novi Gorici pripeljati s tovornikom in prikolico solkanskega prevozniškega podjetja okrog 170 stotov opeke v Trst. Toda Že pri mirenskem bloku je prišlo do nesreče, ki je Nemcu preprečila nadaljnjo vožnjo in mu povzročila precejšnje preglavice. Z neke stranske zasebne poti na desni strani državne ceste št. 55 je namreč privozil s trokolesom 57-letni Francesco Oppedisano iz Tržiča, ki rali zaradi zloma desne nege sprejeti na ortopedskem oddelku, kjer so zdravniki mnenja, da bo okrevala v 30 ali v najslabšem primeru v 40 dneh. Svetlič je izjavil, ča je hčerka med vožnjo s kolesom v bližini Sempolaja nerodno padla. Na istem oddelku, a s prognozo okrevanja v 90 dneh, so malo pred 18. uro pridržali 35-letno Marijo Cernecco por, Mcnteferri iz Ul. Sonci-ni 36, o kateri je njen mož izjavil, da je padla z zadnjega sedeža vespe, s katero sta se vračala domov. Nezgoda se je pripetila na trbiški cesti, in sicer pri mostu na Ka-tinari. Zdravniki so Montefer-rijevo pridržali, ker so ji u-gotovili hud zlom stegnenice desne noge. Poldrugo uro kasneje pa je morala v bolnišnico tudi 32-letna Benita Novacco iz Ulice Soncini 35. Njej so zdravniki nudili samo pomoč in jo nato kljub izpahu komolca leve roke odslovili. Seveda se bo morala sama zdraviti in predvsem počivati 8 ali 10 dni. Poškodba Novacoove je posledica nerodnega padca med izstopom iz avtobusa proge št. 19 na Trgu Baiamonti. fl *----- Starka med hojo v jarek Okoli 13. ure so z rešilnim avtom pripeljali v bolnišnico 84-letno Marijo Torcello vd. Vesnaver Sz begunskega taborišča pri Orehu, kfi je ob 11.30 padla nedaleč od bivališča v jarek, pri čemer se je močno udarila v čelo in desno lice. Starko so iz previdnosti pridržali s prognozo okrevanja, razen če ne bodu nastopile komplikacije, v 7 ali 9 dneh na prvem kir. oddelku. »»------ S prsti pod stiskalnico 59-letni Antonio- Sabrini iz Ul. Ghirlandaio je včeraj zjutraj postal žrtev nezgode na delu, ker mu je stiskalnica v tovarni čevljev, ki je v skladišču 26 starega pristanišča, zmečkala sredinca obeh rok. po prvi zdravniški pomoči je mož lahko zapustil bolnišnico. kamor se je zatekel z rešilnim avtom, in se bo iffbral sam zdraviti v doma-, čl oskrbi.' ——<(»----- Padec na krovu ladje Slabo se je pripetilo 40-lČt-nemu Eugeniu Coslovichu iz Ul. delle Mura. ki je v trenutku. ko je zapiral pokrov skladišča št. 3 na parniku »Astra«, ki je bil včeraj zasidran pri skladišču št. 64 novega pristanišča, nerodno padel. pri čemer si je izpahnil gleženj leve noge. Ker so mu zdravniki ugotovili tudi verjeten zlom. so ga s prognozo okrevanja v 10 ali 20 dneh pridržali na ortopedskem oddelku. --------- Motociklist v bolnišnico po trčenju s fiatom 600 2e zgocaj zjutraj so morali bolničarji Rdečega križa oditi z rešilnim avtom na Sprehajališče sv. Andreja, kjer se je okoli 8.45 pripetila razmeroma huda prometna nesreča. Ob tisti uri je namreč 53-letni Giuseppe Antoni iz Ul. sv. Marka vozil s svojim Fiatom 600 proti mestnemu središču in ko je privozil do križišča z Ul. Doda. je začel zavijati na levo, da bi se odpeljal v lesno pristanišče. To njegovo zavijanje pa je presenetilo 43-letnega Josipa Simčiča iz Ul. Giar dini 50, ki je prihajal za krmilom motornega kolesa «A-ermacdhbi iz nasprotne strani. Oba moža sta takoj zavr-la. vendar nista mogla preprečiti trčenja, ki se je seveda končalo slabše za Simči. ča. Mož je namreč odletel na tla in so ga morali odpeljati v bolnišnico, kjer so ga zaradi manjših poškodb na rokah in nogah in predvsem zaradi zloma leve noge sprejeli prognozo okrevanja v 30 dneh na ortopedskem oddelku. .«»------ Novi odloki vladnega komisarja Z odlbkom štev. 86 je vladni generalni komisar prilagodil nadzorne in revizijske dolžnosti računskega dvora in splošnega državnega računovodstva na Tržaškem ozemlju. Z odlokom Štev. 87 so uveljavljeni italijanski predpisi o obveznem registriranju lahkih motornih koles. Odlok št. 88 se nanaša na vpisanje specializiranih strojnikov. Odlok štev. 89 določa predpise glede službe in imenovanja pri spravnem sodišču. Odlok štev. 90 določa kovinske značke za pobiranje prometne takse za leto 1957 od vozil z živalsko vprego. Odlok štev. 91 določa spremembne rokov za u-pravni postopek za izvrševanje predpisov glede socialnega zavarovanja in za tozadevne pritožbe na sodne oblasti. Odlok štev. 92 spremenjuje člen 5 enotnega besedila zakonov za rešitev carinskih sporov odobre'nega s kraljevim odlokom z dne 9. aprila 1911 štev. 330. Odlok štev. 93 določuje nove predpise za dosego omejenega spričevala za radiotelegrafsko službo na malem brodovju. Neposredno velja na Trža-goriškega sodi- 1 škem ozemlju zakon z dne 5. ‘ februarja 1957 štev. 23, ki se nanaša na podaljšanje roka za prenehanje zakonskega obtoka državnih bankovcev. je prišel prodajat ribe v Gorico. Svoje blago je ponujal stanovalcem hiše nedaleč od bloka, ko je končal, se je u-sedel na svoje vozilo ter pognal proti cesti-. Naenkrat pa je opazil, da je privozil tudi težak tovornik, vendar ni mogel nič storiti, ca bi se mu izognil. Nevarnost trčenja je opazil tudi Nemec, ki je takoj pritisnil na zavore in tudi zavil na levo, vendar je vseeno oplazil Oppel-isana, kar je zadostovalo, da je mož odletel na tla in hudo ranjen obležal. Tržičana so odpeljali v gori ško bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem podlegel poškodbam. Medtem pa se je tudi tovornik prevrnil v jarek: težko vozilo se je namreč u-stavilo ob robu ceste, ki se je pod težo tovora vdrl in s tem povzročil padec težkega vozila. Na srečo se ni Nemec niti najmanj poškodoval. Šoferja tovornika so policijski organi obtožili, da je povzročil, pa čeprav nenamerno, smrt Oppelisana, ker ni na ovinku uporabil zvočnih signalov. Seveda je Nemec pred goriškim sodiščem, kjer se je moral 10. aprila luA zagovarjati, zanikal, da bi z neprevidnim šofiranjem povzročil smrt Tržičana. vendar ga zavračanje krivde ni rešilo kazni: sodišče ga je namreč obsodilo ha 6 mesecev zapora in na plačilo sodnih stroškov ter tudi na povračilo povzročene škode, pri čemer mu je priznalo pogojenost brez vpisa v kazenski list. Proti razsodbi je Nemec vložil priziv ,a tržaško prizivno sodišče ni sprejelo teze obrambe in je potrdilo prvotno razsodbo šča. Preds. Miele. tož, Castella-no, zap. Maggi. obramba odv. Devetag iz Gorice. SNG za Tržaško ozemlje V seboto 16. t.m. ob 20.30 v dvorani na stadionu »Prvi maj«, Vrdelska c. 7 premiera Zgodba za smeh dramatična farsa v treh dejanjih Spisal: ARMAND SALACROU Prevedla: DRAGA AHACICEVA Režiser: BALBINA BARANOVIC-BATTELINO, kot gost Scenograf: ing. arh. NIKO MATUL Gerard Barbier - Jožko Lukeš; Ada, njegova žena - Zlata Rodoškova; Jean Deshayes, njegov prijatelj - Miha Baloh; Jules Donaldo - Josip Marotti. kot gost; Helena, njegova žena - Štefanija Drolčeva; Nicole, mlada ločenka - Tea Starčeva;, Ahil, A-din ljubček - Silvij Kobal. Godi se o postu 1939 v Parizu, nato ob morski obali. Prvič v slovenščini! V nedeljo 17. marca 1957 ob 17. uri v dvorani na stadionu »Prvi maj« ponovitev Prodaja vstopnic od četrtka dalje v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 20, tel. 37-338 ter eno uro pred pričetkom pri blagajni dvorane. ( olepaliSCa ) VERDI Ker niso pravočasno prispele kulise, ni mogla igralska skupina De Luilo - Falk -Guarniori - Valli včeraj nastopiti s Testonijevo igro «U-speh«. Zato bodo nastopili s to igro drevi ob 21. uri. Ju-tri bodo komedijo ponovili, v soboto pa bodo igrali novo Fabbrijevo komedijo «Lažnica». Pri gledališki blagajni se na daljuje prodaja vstopnic. Na koncu predstav je zagotovljena izredna prevozna služba z avtobusi iz Ul. S. Carlo na sledečih progah; 11, 15, 2, 10, 9 in 6. V nedeljo bo v Avditoriju drugi nedeljski koncert tržaškega filharmoničnega orkestra. Dirigiral bo Sergio Lau ričella. Na sporedu so skladbe Mozarta, Turchija, Brahmsa, ,in Mendelssohna. ,Danes, se prične prodaja vstopnic pri osrednji blagajni v pa-saži Protti 2. Brazilska fantazija; 21.00 Dramatizirana zgodba — Ezio DErri-co: Mesto ponoči — «Mož iz davnine« (drugi del) nato melodije iz revij; 22.15 Nove knjige m izdaje; 22.30 Brahms: Simfonija 5t 4 v e-molu o-p. 98; 23.05 Pestre ritmične popevke. iHST L 11.30 Operna glasba; 12.10 Po* pevke; 17.30 Creston: Simfonija St 2; 19.30 Igra glasba na pihala; 21.05 Gianni Zafred; 2L» Simfonični koncert orkestra 1»-žaSke filharmonije. KOPER Poročila v slovenščini: 6 00. 7.00, 7.15. 13.30. 14.15. 15.00 19.00. ““poroči1« v italijanščini: 6.30, 12.30. 19.45 23.00 5.00-6.15 Spored iz Ljubljane, 6.15 Jutranja glasba; 7 00 - 7-*’ Spored iz Ljubljane; 7.15 GlasDa za dobro jutro; 11.00 Otroški kotiček- 14.35 Glasba po željan, 14.30 Igrajo razni orkestri; 15-cj Zabavna glasba; 15,25 Spor™ domoljubnih narodnih P®5™:: 15.40-16.00 Spored iz Ljubljane, 16.00 Ritmi in popevke; l».w* 19.30 Spored iz Ljubljane; 19.4“ Melodije iz filma »Roberta«, 20.001.23.00 Spored iz Ljubljane-SLOVENIJA 5.00 pester glasbeni spored; 8.05 Poje Vrhniški kvartet; 8.30 lz baletov Petra lljiča Čajkovskega: Ples kraljice labodov i« baleta ((Labodje jezero« — Cvetlični valček iz baleta «Hrestač», 9.20 Od popevke do popevk«, 10.10 Slavni solisti vam pojo W igrajo; 11.00 Pesmi za naše malčke: 11.15 Branko Čopič: Izbor pesmi za otroke; 11.30 Fen* Mendelssohn - Bartholdy: Koncert za violino in orkester v e-molu, 12.00 Lahek opoldanski glasbeni spored: 12.40 A. Foerster: Odlomek iz 3. dej. opere »Gorenjski slavček«; 13.15 Igra trio Dor** Skoberneta; 13.30 Popularne lodije iz orkestralne glasbe; 14» Naši poslušalci čestitajo in P®" zdravlja-jo; 16.00 Z našimi 'n inozemskimi solisti; 17.10 na In plesna glasba na tekočem traku; 18.15 B. Britten: Inter- mezzo iz opere «Peter Grimes«, 18.30 Reportaža; 18.45 Poje P*7" ski zbor »France Prešeren« Kranja; 20.00 Tedenski notranjepolitični pregled; 20.10 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, sodelujejo priljubljeni ansambli in solisti; 21.00 Sommj*-set Mangham o sebi; 21.30 Feb" Mendelssohn-Bartholdy: Trio St. * v d-molu op. 49; 22.15 Po svetu jazza. TELEVIZIJA 17.30 Spored za otroke; 18-J" Kulturni razgledi; 20.30 Vest; 21.00 Odnehaš ali nadaljuješ, 22.20 Življenjski stroj. ( KAZNA OBVKMTILA PLANINSKO-FOTOGRAFSKA RAZSTAVA Pred fotografsko razstavo SPD planinskih in tržaških pokrajinskih motivov, pozivamo planinske fotoamaterje, člane SPDI ali simpatizerje, da pripravijo povečave izbranih slik v formatu 24x30 predložene na kartonu pod steklom. Sprejmejo se največ tri slike od udeleženca, najkasneje tio 15. marca v Ulici homa 15-1. - «»—- OD VČERAJ DO DANES ROJSTVA, SMRTI IN POROKE Dne 13. marca 1957 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo Je 18 oseb, poroke pa so bile 4. POROČILI SO SE: delavec Stanislav Majdič In gospodinja Frančiška Muha, kuhar Guerrino Palčič in knjigovezka Franca Rinaldl, cevar Guido Canciani in gospodinja Julija Pečar, kemijski doktor Giovanni Cossari m uradnica Hossana Falk. UMRLI SO: 82-letni Glovann SCheriani, 16-letni Guerrino Fon. tanot, 75-letni Basllio Cavestro, 20-letna Jolanda Lo Jaeono, 51-ietna Albina Antoni vd. Gia, 80-letna Maria Calligaris vd. Bran-dolin, 73-letna Marija Hrovatin vd. Vecchiet, 74-letna Giuseppi-na Calligaris por. Rossin, 65-let-na Valeria Depreto por. Barto-letti, 52-letna Stefanla Zu-ch, 64-letna Regina Marino por. D’Er-cole, 42-letna Emma Riccobon 6U-!etni Mario Magazzm, 55-let-nl Francesco Serra, 79-letna Er. mlnla Forrato vd. Fornasarl, 71-letni Michele Russo, Laura Se moli, stara 4 mesece, Loredana Plettersch, stara 13 dni. NOČNA SLUŽBA LEKARN (v marcu) AirAiabarda, istrska cesta 7 de Leitenburg, Trg S. Glovann 5; Praxmarer, Trg Umta 4; Pren. dini. Ul. Tiziano Vecelbo 24 RADIO ČETRTEK, 14. marca 1957 TRSI POSTAJA A 11.30 Lahki orkestri; 12.00 Alpinizem ln smučarstvo; 12.10 Za vsakogar nekaj; 12.45 V svetu kulture; 12.55 Parafraze na slovenske narodne pesnil; 13.30 Or kester Roger; 14.00 Poje tenorist Mario Lanza; 17.30 Plesna glasba; 18.00 Rahmaninov: Kla- virski koncert št. 3 v d-molu op. 30; 18.34 Motki zbor s Pro seka - Kontovela; 18 55 Orkester David Kose; 19.15 Sola In dom 19.30 Pestra glasba; 20.00 Šport 20,05 Benny Goodman In njegov ansambel; 20.30 Priljubljene melodije poje sopranistka Ondina Otta; 20.50 Francisco Mignotie Med povratkom domov dekle z vespo v zid Medtem ko se je 24-letna Sonja Špacapan iz Milj včeraj zvečer vračala z. vespo od Sv, Barbare proti domu se je zaradi napačnega ma nevra z vozilom zaletela zid ob cesti in se nato zvrnila na tla. Kasneje se je z rešilnim avtom zatekla v bolnišnico kjer so jo tudi pridržali zdravniki so ji ugotovili poleg precejinje rane na čelu in zgornji ustnici tudi prask na levi nogi in možganski pretres, vendar so mnenja, da bo dekle okrevalo že v 12 dneh. KINO 1 Excelsior. 16.00: «Paris P»laf' Hotel«, C. Boyer, F. Arnoul 1“ R. Russo. Eastmancolor. Fenice. 15.30: «Bandido», R. ch-um, U. Thles. CinemascoP«’ Zanimiv in razburljiv f|ln’-Nfzionale. 15.30: «Vražji ljudi** («i diabolici«) z S. Simonen Vero Clouzot, P. Menirlsse C. Vanelom. Urnik predstav; ob 15.30, 17.15, 20. in 22.15. Filodrammatico. 16.00: Metro “■ Mayer predstavlja Jamesa ca-gneja in novo hollywoodsK<> zvezdo Irene Papas v fiH"11 »Zakon vešal«. Grattacielo. 16.00: ((Zagonetna ljubimka«, c. Cummings, M. MU'-phy, R. Basehart. 21.00: «Odnehaš alt nadaliute^ Supercinema. 16.00. »Ubogi, tod* lepi« z Mariso AHaslo. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuj«®!' Arcobaleno. 16.30: ((Anastazij**’ Fox, Cinemascope. Ingrid BeiT" man, Yut Brynner in Hel*1 Hayes. 21.00: ((Odnehaš ali nadal.iuteS*j Astra Rojan. 15.30: ((Dvoboj d* Misisipiju«, L. Barker in P, Medina. Technicolor Colunib1.*-Zadnji dan , Capttol. 16.00: Ava Gardner j" Stevvart Granger v čudovit*" filmu »Mešana kri«. Cinem*" scope Metro. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuj Cristalld. 16.00: «Car» (»Inčam« simo«). Najlepša predstava še dobe v Cinemascope ' technicolorju. T. Povver, Kln Novak In Victoria Shavv. 21.00: «OdnehaS ali nadaljuj; AJabarda. lti.ou: «Car» («ln<*antc s,mo»). Najlepša predstava bjf še dobe v Cinemascope ' technicolorju. T. Povver, Novak in Victoria Shavv. 21.00: #Odnehaš ali nadallujffj' Arlston. 16.00: «V senci vršal* Ljubezenska zgodba In pu lovščine po divjih stezah lorada. J. Cagney in Vive* Llndirors. 21.00: »Odnehaš ali n^dalluKL Armonla. 15.00: «Lepa Otero«, Feiix, J. Berthler. TechnicoK*-Sledi zabavni variete. Aurora. 14.30: »Bulll e pupe«. JJ' Brando, J. Slmons, F. Sinatr* Cinemascope. lz tehničnih r* logov ne bo oddaje TV. Garibaldi. Zaprto. Ideale. 16.00: »Upor na ladji Ca1- ne». Technicolor s H. Bog* tom, J. Ferrerjem, V. Johosv-nom in F. Mac Murrayem. ^ Impero 16.30: «Montecarlo», , De Slca, M. Dletrich. Zabav« cinemascope v barvah. 21.00: «Odnehaš ali nadaliul«’?; Italia. 16.00: »Jesensko listje«, Cravvford. 21.00: «Odnehaš ali nadaljuj*’, S. Marco. 16.00: «Povratek ' Otok zakladov«, Davvn A (M« 21.00: «Odnehaš ali nadaliui*,.. Moderno. 16.00: «V vrtincu«; JL troscope. Technicolor. C. Ga" ' V. Leigh, L. Hovvard In o|lv de tlaviliand. Savona. 1600: »Cesta«, A. ^ G. Mašina in Richard B* h ari. Viale. 1600; »Jekleni morski vol- kovi«. W. Holden, N, Olšon, Vltt. Veneto. 15.30: «Cena sl»v |0 G. Ferzeftl, E. Rossi Drago Mike Horgiorno. Cinrrnascov technicolor. ,, 21.00: »Odnehaš ali nadaliui*^, Bcivedere. 15.30: »Latinski '' himci« Technicolor. R. M talban in L. Turner. „ 21.00: «Odnehaš ali nadal1" L,, Marconi. 16.00: «Jesensko ""Ln. Joan Cravvford In C. Rbb*r,L«. Masslmo. 16 00: »Razbeljene c ^. Ljubezen in maščevanje v njenem okolju. 21.00: »Odnehaš alt nada"I,,rdl-Novo cine. 16.00: »Znak ’■ Zjf mom«, Dana AndTevvs In Laurie. 71.00: »Odnehaš ali ned*"''-),«, Odeon. 16.oo: «Otok maščevam^ Jorge Unstrat In Elina coi ber. vv*- Radio. 16.00: »Moja sestra lina«, Janet Lelgh in J. mon. SLIKE ki Jih Je posnel Mart® Magajna na raznih P'^ sih in na otroškem ra' jan;,) v dvorani ns s,(l' dlonu »Brvi maj«, »° n* ogied v Tržaški knlHS1’*'’ ni. til. sv Frančiška I"‘ O dosedanjih uspehih «male agrarne reforme» «Mala agrarna reforma« se bliža svojemu koncu in opozicijske stranke — socialisti in komunisti — so že začeli razpravljati o tem vprašanju, da bi napravili nadaljnji korak v smeri radikalne rešitve italijanskega kmečkega vprašanja. Spričo tega ne Ho odveč, če si na kratko ogledamo dosedanje njene uspehe ln poskusimo z majhnim obračunom tega, kar se je na tem področju do sedaj storilo. Nihče se bolj od nas ne zaveda, da agrarna reforma ne pomeni le razlastitev in zmanjšanje površine najobsežnejših veleposestev. Mnogo bolj važ-ha je ((gospodarska dimenzija* kmečkih posestev; stopnja njihovega kapitalističnega razvoja, vrednost strojev, u-metnih gnojil, kredita, ki z njim razpolagajo. Na dnevnem redu so vprašanja poljedelske proizvodnosti in tehnične strukture kmečkih posestev, poleg njihovih odno-sajev s tržiščem in z industrijo. Vsekakor pa je zanimivo ogledati si, kaj je dosedanja delna agrarna reforma dosegla in v kolikšni meri je vplivala na strukturo kmečke Posesti v italijanskem poljedelstvu. Zaradi močnega gibanja kmečkih množic, ki se je zlasti razvilo v razdobju med leti 1947—50, je bila vlada prisiljena sprejeti zakon o delni agrarni reformi. Do 21. oktobra 195o so objavili načrte 0 razlastitvi 710.520 ha, ki so bili razdeljeni takole med raznimi ustanovami, ki jim je Poverjena izvršitev agrarne reforme; Delta reke Pad 62 tisoč 569 ha; Maremma in Fu-cino 237.659 ha; Puglie in Lu-°ania 208.572 ha; Ustanova bivših bojevnikov 10.381 ha' Ustanova Sila 78.401 ha; Seklja Caulinia 2.702 ha; ETFAS (Bologna) 66.403 ha; ustanova jansko izročili med približno 100.000 kmečkih družin, medtem ko ostane vsaj še nadaljnjih 100.000 ha, ki jih je treba na osnoyi zakona razlastiti in razdeliti med kmete brez zemlje. Tudi po dosedanjih razlastitvah in po posledicah, ki so jih razni zakoni o ustanovitvi male kmečke posesti imeli na strukturo italijanske kmečke posesti, je danes v Italiji še vedno 25 odst. zemlje v rokah 19.000 lastnikov, medtem ko je ostalih 75 odst. razdeljenih med 9,700.000 malih kmetov, med katerimi je kar 5 milijonov kmetov, ki razpolagajo z manj kot pol hektara zemlje. K tej zasebni lastnini, je treba dodati zemljo raznih ustanov, ki doseže o-krog 6 milijonov ha, nato zemljiško posest cerkvenih u-stanov (pol milijona ha) in nad 600.000 ha zemlje, ki je v rokah okrog 200 trgovskih družb. Poleg tega je treba u-poštevati, da so razlastitve izvršile pretežno v Srednji in Južni Italiji, in tudi tu v krajih, kjer so pretežno neobdelane veleposestniške površine zemlje. Vsekakor je tu še mnogo dela; podčrtati pa je treba, da tudi to, kar je bilo že storjeno, ni plod dobre volje od strani veleposestnikov, ali spontane vladne politike; vsak zakonski ukrep za ponovno razdelitev zemljiške posesti, vsaka konkretna koncesija, vsak še tako majhen korak naprej je bil dosežen s trdimi, ostrimi in pogosto krvavimi borbami kmečkega gibanja; okrog 80 mrtvih, 5.104 ranjenih, 148,269 aretacij, 61.243 obsodb, 20.424 let zapora. Tudi to so številke agrarne reforme, podatki, ki pričajo o ostrini borbe za košček zemlje. Preden zaključimo ta delni Flumendosa (Sardinija) 8.909 | pregled je treba omeniti še J)®: E.R.A.S. (Sicilja) 44.924 ba; skupno 710.520 ha. Omeniti je treba, da je E-B-A.S. na Siciliji objavil Vsako leto sproti načrte o raz-astitvi, ne da bi se pri tem °ziral na termine drugih slič-n’b ustanov. Do 30. junija 1955 Do so dejansko razlastili in dodelili 93.247 kmečkim družinam okrog 494.000 ha zera-)c. Skupna razdelitev do se* ®5 razlaščene zemlje, je bila a° zgoraj omenjenega datuma' naslednja; Delta reke Pad 30 tisoč 164 ha, razdeljenih med ■^29 kmečkih družin; Ma-remma 139.084 ha, razdeljenih ®ed 17.186 kmečkih družin; Fucino 13.373 ha med 9.049 meč-kih družin; Puglie, Lu-J-ania, Molise 150.093 ha med ■>•570 kmečkih družin; Ustanova bivših bojevnikov (Cam-pa8na) 7.557 ha med 2.054 *mečkih družin; Ustanova Si-a 77.037 ha med 19.148 kmeč-**« družin; E.T.F.A.S' (Sardina) 21.249 ha med 2.141 *nmčkih družin; Flumendosa (Sardinija) 139 ha med 19 klhečkih družin; E.R.A.S. (Bitnja) 56.218 med 12.753 kmeč-‘n družin; skupno 494.914 ha, razdeljenih med 93.247 kmečkih družin. ^a bi slika bila popolna, treba dodati, da je E.R.A.S. ® oktobra 1955 razlastila 28.144 ha, in so s tem dejan-0 razlaščene površine do-ae8le okrog 567.000 ha. Do anes *0 torej v celoti razla-Ul nad 600.000 ha in jih de- neki drug argument, ki je popogandni konjiček vseh tistih ki bi radi zavrli vsako nadaljnjo perspektivo kmečke reforme. Gie namreč za stroške, ki so s tem v zvezi. Po ministru Colombu (in kakor potrjujejo tudi tehniki), naj bi delna reforma stala v celoti 750 milijard, kar pomeni, da bi vsak ha stal milijon lir, vsako kmečko druž.no, ki dobi zemljo, pa 7 milijonov in pol. "Spričo tega se je marsikdo vprašal, če ne bi bilo bolje dati vsaki od 100.000 družin 3 ali 4 milijone lir na roko v tekočem denarju. V teh opazkah je mnogo demagogije, ampak tudi precej resnice, precejšnja demagogija je reči, da je agrarna reforma stala milijon lir za ha, kakor da ne bi vedeli, da tega denarja niso potrošili samo za birokratičm aparat in zato, da so dosegli rešitev nujnih «vlog». V okviru agrarne reforme so zgradili ceste, mostove, vodovode; izvršili so razna javna dela; ustanovili so traktorske postaje in izročili 100.000 družinam živino jn o-rodje za boljše obdelovanje zemlje. Vse to, zlasti pa javna dela, je izboljšalo opremo in javno imovino, hkrati pa zaposlilo mnogo delavcev. Propagandno geslo «milijon za hektar* je morda dobra novinarska in polemična iznajdba, toda ne predstavlja resnega argumenta za diskusijo ali analizo. Kdor pa všaj malo pozna ustanove za agrarno reformo in njihove delovne metode, mora priznati, da so napadi kritikov v precejšnji meri upravičeni. Z organizacijami, ki se pečajo z uresničenjem agrarne reforme, je vladajoča stranka obudila k življenju veliko in strnjeno vojsko «klientov»; nastala je nova, dobro plačana, toda prav tako požrešna birokracija, ki ima vse napake klasične rimske birokracije in ki je v stanju vsako leto in vsak mesec večati svoje število. Gre za novega parazita, ki raste na bolnem deblu italijanskega poljedelstva in gospodarstva. Ce hočemo začeti z novo in obsežnejšo fazo agrarne reforme, je treba najprej vzeti v roko sekiro in klestiti. Toda tudi to ne bo zadoščalo, če ne uresničimo tistega pogoja, ki ga kmečko gibanje že leta zastonj zahteva: demokratizacijo ustanov za agrarno reformo in vzpostavitev dejanske demokratične kontrole od spodaj nad njimi. Da, prav tako bi lahko Imeno vali gornji prizor. Ker se verske organizacije boje, da bi jim mladina preveč ne uhajala, se skušajo »prilagoditi času*. Nekaj londonskih duhovnikov je za »ohranitev mladine pred slabim vplivom* pristalo na to, da se v župnijskih dvoranah pleše tudi »rock and roli*. Župnik P. M. Leach pa se je kar sam zavrtel. M»iiiiiiiii»ii»HiiiMi»»iiimiiiiinimlii«iii»mimiuimiiiiiiii»mmit»»»iimiii»miiiiiimmiiiimHniniiiimiiiiiiimiiiimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii» POSKUS FRANCOSKEGA REŽISERJA ABELA GANCEA Kaj je «polivizija» «V vsakem primeru more film v poliviziji ostati (ali postati) umetnost Polivizija ga sili, da se dvigne nad sebe, namesto da se prepusti udobnostim ki mu jih nudi popolnost cinemaseopa danes, ali einerame jutri... Medtem ko v Parizu, v veliki dvorani «Theatre de TEmpire* predvajajo drugi program ameriške «cinera-me», program, ki so zanj po- Brigitte Bardot v inmu »In bog je ustvaril ženo...* trošili nekaj milijonov dolarjev in ki je namenjen milijonom gledalcev — Abel Gance, francoski režiser in predhodnik einerame, ki je že leta 1927 »iznašel* «polivi-zijo* (trojno platno), predvaja svojo «magiramo» v malem, starem »Studiu 28», v dvorani, ki je podobna delavnici, in v kateri so predvajali le mnoge umotvore. In medtem ko je cinerama, eden od najbolj čudovitih in popolnih sodobnih izumov, o-mogočila navadnemu gledalcu, da se za trenutek reši svoje vsakdanjosti, da preneha bit,- le opazovalec, ki skozi klasično »okno* sprem-, lja razvoj tuje drame, in ga čarovniško trojno platno postavlja v središče dogajanja, tako da gledalec čuti kakor da leti skupno z reakcijskim letalom, se skupno z njim spušča na letalonosilko, ali sodeluje celo osebno v prizoru na vlaku, pa Abel Gance nadaljuje pod novim in ne povsem posrečenim imenom »magirama* z izpolnjevanjem svojih eksperimentov izza 30 let. S svojo sodelavko Nelly Kapland, in izkoriščajoč moderno fotografijo in barvo, ne skuša Gance »pritegniti* gledalca v dogajanje na platnih in ne želi ustvariti za gledalca realne okoliščine, v katerih bo on osebno občutil strah pred vanj uperjeno banditovo cevjo tako, da bo na koncu dvignil roke v svojo obrambo. Gance išče mnogostran-ako vizijo, mnogo finejšo realnost od tiste, ki jo nudi cinerama, od tiste, s katero človeško oko nezavestno za- ......... I.I.M...I.H.................... lil.mm*!.*.!. »iiihniiihimiiiiiiiiiiMM NADALJEVANJE VELIKEGA PROCESA V BENETKAH lokaj se je Pierov oce minister Piccioni v uredništvu «Civiltu Cuttolicu» jokal? ■ Q a včerajšnji razpravi je bi-v- torej na vrsti vprašanje, e je bil Piero Piccioni 9. *pr>la 1953. Priče, ki so na-‘OPile, pa so bile; sestrična mske igralke Alide Valli . lCla Sivilotti, Pierov brat e°he Piccioni in še pred nji-* novinar Madeo, ki pa )« . orf>l pojasniti le neko zu-. v° v zvezi z zadnjim pričanjem A. Ca».lio, Pri vče Ll;a Licia Sivilotti pa je j najprej povedala, da P>ccioni bil 9. in 10. aprila j, ('j v dneh, ko je Wilmn dej . — bolan, kar je zve- r * *z telefonskega razgovo-. z njim, ko ji je potožil, 8o boli grlo. brat* Tvrsti ie »ato Pierov Sv Leone Piccioni, ki je v no,J®m PUčanju dal ves kroni v- polek bratove bolez-»' ,. naj bi se začela že v !jt,i,'llu in k' je terjala cer 0 Pomoč. Leone si-bom”* **'* Vf,s ban (9. aprila) j ,*■ Pač pa je gotovo, da tur Piero zares bolan, zaim,!!, ^esar je dobival tudi njiJ1?* Penicilina. Hkrati z At*;,, bolan tudi oče do; Piccioni, ki je bil te- ter p°bPredsednik vlade, »likar Pa njihov* družina, ljiv Se 8rta tiče, zelo občut-b .8’ saj je bil sam Leone boln” na grlU’ k*knr je 1>ila , a tudi njegova sestra. con* Piccioni j» na priče- vanju tudi povedal, kako so ga vesti o »zadevi* in prvi namigi o njegovem bratu presenetili in da je zato šel k odvetniku Carneluttiju, ki mu ie svetoval, naj zaenkrat počaka, ker gre le za namige, in da bodo oh konkretnejšem pisanju kar »naskočili*. Do tu je torej pričevanje Leona Ficcionija, ki ja torej skušal sodišče prepričati, da je bil njegov brat Piero »usodnega dne* doma, ker ga je bolelo grlo. Po njegovem pričanju se je javil k besedi odv. Delitala, ki je prebral pismo bivšega tajnika De Gusperija Cingo-lanija. V tem pismu je rečeno, da so vse izjave, ki jih je dala zadnjič Caglio, češ da je De Gasperi nekoč rekel, da je pri vsej zadevi 95 odstotkov vsega, kar je ona izpovedala, res, popolnoma neresnično in da je pripravljen, po potrebi, to tudi na sodišču izjaviti. Tej izjavi je sledila druga zelo zanimiva izjava: Gre za pismo novinarja dr. Umberta Bruzzeseja iz Neaplja, ki dala sedaj pri »Napoli-Notte* Dr. Hruzzese je nekoč v uredništvu »Civiltš Cattolic#* od nekega vidnega jezuit* iz uredništva iste revije 2»upno zvedel, da Je nekoč prišel v njihovo uredništvo sam Pierov oče Attilio Piccioni, ki je bil tedaj podpredsednik vlade. Attilio Piccioni je tu bušnil v jok, češ da se je neki drug minister pognal na njegovega sina zato, da bi onemogočil kariero samega podpredsednika vlade At-tilia Piccionija, ker se boji, da bi mu ta odnesel predsedniško mesto v vladi. znava po vrsti posamezne aspekte neke osebe ali pokrajine. On pravi; «Filma ne delajo slike, ampak duša slika«. In dalje; »Jaz dam filmu dar vseprisotnosti*. Njemu ne gre za pesem, ampak za simfonijo. A ta simfonija ni hrupna, ampak je to glasba, umetniška kompozicija. Gance odklanja, da bi se posluževal tehnike samo zato, da bi se gledalec čutil kot statist v nekem določenem dogodku. Na svojih platnih on ustvarja svet, ki učinkuje s prepričljivo močjo dogajanja, medtem ko so platna ločena od prisotnih gledalcev, ne vsiljujejo se mu in ga ne podjarmljajo z realnostjo svojih slik in gibanj. Gance ustvarja harmonijo spremenljivih barv in gibljivih črt. Postopek je preprost. Na platnih se reproducirajo slike, gledane iz dveh različnih kotov, tako da dasta obe stranski platni identične slike in pri tem uokvirjajo neko drugačno, o-srednjo, ali pa neko stransko platno izpopolnjuje z i-dentično sliko ono osrednjo, medtem ko jima je postavljena nasproti slika na drugem stranskem platnu. Tako je ostvarjena klaviatura, po kateri umetnik razsiplje note in jih organizira v lastni ritem. Nadrealizem? Prav gotovo; toda v rokah umetnika, če je izbral resnico, tedaj je to resnica umetniške slike in ne fotografije. Gance je «polivi-zioniral* svoj film »Obtožujem« iz leta 1937. O tem je francoski komentator Bernard Hamel dejal: «Nikdar ni bilo nekaj, kar-bi imelo vrednost samo zaradi veličastnosti strahu, večje in ni bolje prikrivalo slabosti dela*. In medtem ko je cinerama, mimo vse svoje tehnične popolnosti za sedaj le zabavna atrakcij« ali draga igračka brez umetniških zahtev, Gan-cejeva .polivizija’, ostvarjena brez mnogo denarja, najavlja, po mnenju Hamela, bodočnost filma; «17 vsakem primeru more film v poliviziji ostati (ali postati). Le-ta ga sili, da se dvigne nad sebe, namesto da se prepusti udobnostim, ki mu jih nudi popolnost cinemaseopa danes, ali cinerama jutri. mm. m Na sliki vidimo zelo povečano sliko datuma na receptu, ki ga Je dal prof. Filippo Pieru Piccioniju ob njegovi bolezni in ki ga Je ta predložil sodisču v dokaz za svoj alibi. Toda znanstveni odsek policij« je takoj ugotovil, da je datum na receptu potvorjen, kajti pod trs od m m datumom (9.4.), ki je viden, je tudi 7.1. torej sedmi Januar. In prav ta »popravek* na receptu J« dal preiskovalnemu sodniku dr. Seppeju mnogo misliti: C>re namreč za potvorbo datuma, ki Je v tem procesu za Ficcionija zeio važen Zena - otrok - dom - gospodinjstvo - moda J Skoi •aj petii na ameriš! idi b žena je v kij učen: ih v proizvodnjo Za ameriško ženo delo ni vedno le nujnost, ampak potreba, da na enaki ravni z moškim sodeluje v družbenem procesu V Z.DA ni bilo nikoli zaposlenih toliko žensk, kakor danes. Od 16 milijonov in pol zaposlenih žensk, ki so jih statistični uradi našteli leta 1950, smo danes prišli na 22 milijonov Američank, ki delajo na tem ali onem področju. Včasih je dekle, ki se je poročila, pustila delo, kolege in vse, kar jo je spominjalo na njen delovni odnos, ter se popolnoma posvetila družini. Danes pa so se časi tako spremenili, da delodajalec v Ameriki vpraša u-službenko, ki mu je sporočila, da se namerava poročiti, le; «Ali hočete imeti nekaj ur dopusta za poročno svečanost, ali ne bi raje to o-pravili v nedeljo?* Se leta 1940 je bilo zaposlenih le 15 odst. poročenih Američank, danes pa je to število naraslo na 18 odst. In kdo so te žene, ki delajo? Največ je tu žensk srednjih let, ki so svoje otroke ta-korekoč že spravile na noge. Zato so doma izgubile svojo najvažnejšo zaposlitev in so se raie vključile v proizvodnjo, da se ne bi čutile osamljene in zapuščene. Tako naletimo naivečkrat na mlade Američanke, ki delajo od 15. pa do 24. leta, nato se poro-če in ostanejo doma do 40. leta, kasneje pa se zopet zaposlijo in delajo do upokojitve. Tako srečamo v ZDA ženske na vsakem koraku, v vseh industrijah, v vseh poklicih, povsod so se Američanke s svoiim ostrim čutom za odgovornost. z voljo in spretnostjo dobro uveljavile. Neki statistični urad je ugotovil, da je v Ameriki 835.000 profesoric in učiteljic, 4 milijone žena je zaposlenih v tovarnah, nato je 2 tretjini od 5 miliionov uradnikov, v ZDA žensk: diplomiranih bolničark je nič manj kot 400.000, prodajalk je 1.300.000, z umetniško dejavnostjo, predvsem v filmu in gledališču pa se u-kvarja nič manj kot 141.000 žensk. Ameriška žena je pri iskanju zaposlitve naletela večkrat na odpor moških, ki »o si prizadevali obdržati neko delo ali poklic izključno zase, toda povsod je uspela ne samo zaradi svoje vztrajnosti, sposobnosti in spretnosti, marveč ker ie to koristilo ameriškemu delodajalcu, ki žensko silo vedno slabše plačuje kot moško. Tako imamo primere, da plačajo delodajalci svoje uslužbenke enako kakor uslužbence, če opravljajo isto delo kakor moški, če pa je to delo enakovredno, jim delovno mezdo pod enim ali drugim izgovorom prav gotovo znižajo. Ce ne morejo drugače, ženskam, ki opravljajo po vrednosti isto delo, določijo manjšo kvalifikacijo, kakor moškim. Zato ameriški delavci upravičeno zatrjujejo, da bi hoteli delodajalci imeti zaposlene samo ženske, ker bi s tem svoje dobičke ogromno povečali. Čeprav je v sindikatih vpisanih mnogo milijonov žensk, vendar imamo v Ameriki le malo sindikalnih voditeljic, kar zopet kaže neko zapostavljenost žene, pa čeprav statistični podatki dokazujejo, da v Ameriki vodi razna podjetja nič manj kakor 1 milijon žena. ——«»—— Boljša čokoladna torta 30 dkg surovega masla, 30 dkg sladkorja, 10 rumenjakov, 30 dkg lešnikov, 30 dkg zmlete čokolade, drobtine iz dven rogljičkov, 2 dkg moke, limonina lupina. Krema-. 1/8 1 mleka, 6 dkg sladkorja, 5 dkg lešnikov, 1 kavna žlica moke, 1 žlica ruma, 15 dkg surovega masla. Čokoladna glazura: 10 dkg čokolade, 20 dkg sladkorja. 1 dl vode. Sladkor pristavimo v mrzli vodi in kuhamo do bisera. Čokolado zmehčamo nad paro ter mešamo s kuhanim sladkorjem tako. dolgo, da dobimo zmes, ki maskira žlico. Glazura bo lepša, če primešamo zmesi nazadnje že za grah velik košček surovega masla. Maslo mešamo s sladkorjem in rumenjaki pol ure. Lešnike segrejemo in drgnemo med dvema krpama, da se oluščijo, nato jih zmeljemo in z nastrgano čokolado, drobtinami, moko, limonovimi lupinami in trdim snegom zamešamo med maslo. Torto pečemo v dveh velikih modlih. Drugi dan jo nadenemo s kremo ali tudi z marmelado in polijemo s čokoladno glazuro. Krema: Maslo dobro ume- šamo. Posebej stepamo nad paro mleko, sladkor, olupljene zmlete lešnike, zmehčana čokolado in moko tako dolfe, da se zmes zgosti. Ohlajena kremo denemo z rumom v»§4 v umešano maslo. i vetrci 5 beljakov, 35 dkg sladkam ja, mast in moka ali papir za pekač. • t Beljake stepemo v trd »neg;, v katerega vlijemo stepeno žlico presejanega sladkorja, e-stali sladkor pa mu primešamo narahlo; nato denemo zmes v dresirno vrečico ip nabrizgamo iz nje lepe oblike za pekač, obložen s papirjem ali pa namazan in z moko potresen, ter jih počaii spečemo ali bolje rečeno, posušimo v malo topli pečici — najbolje čez noč. iiiiiiiiAiiiiiit milili m iiiiiiiiiuiiiii n n iiiiiiiiiiiiitiiiiiii n milili n iiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii h iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiint m KAJ VEMO O UMSKEM RAZVOJU NAŠEGA OTROKA? Morebitna in sredstva proti njej Najvažnejša je doba do sedmega leta starosti Otrokova osebnost in njegov razvoj sta odvisna tako od potencialnih možnosti, ki jih podeduje, kakor tudi od vplivov okolja, v katerem odrašča, morebitnih poškodb ali pomoči, ki mu jo okolje daje. Ne prvega ne drugega od teh čimteljev ne smemo podcenjevati in nobeden izmed njiju ne vpliva izključno na razvoj otrokove osebnosti. Osebnost nastaja prek stalnega in najrazličnejšega u-činkovanja okolja na indivi-dum in z reakcijo tega na o-menjene vplive. Zunanji vplivi so tem močnejši, čimbolj plastična je otrokova osebnost, čim manj je formirana. To velia celo za otrokov umski razvoj. Seveda pozitivni zunanji plivi ne morejo biti neodvisni od razvoja dozorevanja in stanja otrokovega živčnega sistema. Toda tudi v primeru poškodb in zgodaj ugotovljene zaostalosti je moč negativne posledice ublažiti, če otroku posvetimo vso potrebno pozornost. Starši v tem pogledu često napravijo dve hudi napaki. Prvič pričakujejo, da se bn vse razpletlo samo po sebi in otroku ne pomagajo, da bi se znebil zaostalosti. Tako se v zaostalimi otroki, katerim iiiiiiitiiiiiiiiiiiimiiiitiivimimimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiimiiiiiiii NOVI MODNI VZORCI Prvo mesto zavzemajo cvetlični, toda niti klasični vzorci niso zapostavljeni O novih modnih linijah smo že seznanjeni, prav tako tudi vemo, da je nekaterim modnim ustvarjalcem nudila navdih za nove linije — narava. Kar spomnimo se na florentinsko modno revijo, na Germana Marucelli in njeno »linijo koruznega storžas. Toda ne samo oblike, tudi nekateri novi vzorci posnemajo naravo. Ko se bo pomlad bogato odela v cvetje, bodo tudi naše obleke posute s cvetjem. Vzorci novih tkanin bodo posnemali naravno cvetje, dajali bodo videz ročno naslikanih cvetov na svili, pa tudi navadnih cvetlic na temnih podlagah ne bo manjkalo. Bombaiaste tkanine so za preproste delovne obleke najprimernejše in prav na teh lahko zasledimo ljubke cvetlične vzorce. Vzorec klasičnega motiva spominčic bo pristajal vsaki ženi, zlasti pa mlademu dekletu, ki mu bo podčrtal mladost in ljubkost. Prelepi so tudi vzorci tiskanih cvetlic v različnih barvnih odtenkih na bleščečih podlagah. Tudi nežni vzorci so dokaj lepi. Tako na primer: bombažasta tkanina pastelne podlage z belimi cvetlicami. Posebni bombažasti tkanini (grobo tkani) s cvetličnimi vzorci so nadeli ime «Nataša». Vse debelušne in majhne ženske se na tihem lahko vesele, da letošnja moda propagira tudi črtaste tkanine. Seveda bodo tudi ostalim ti vzorci dobrodošli, saj bodo s pomočjo njih lahko prikrile marsikatero telesno napako. Pri tem pa se morajo posluževati preizkušenih pravil. Za prve pomladanske obleke bo zelo primeren vzorec lahkega belega volnenega blaga s tankimi ekamels črtami. Novost pri vzorcih, ki ji h prištevamo k črtam, so «jac-quard» vezenine, ki tvorijo črte. Ti vzorci, ki so zelo ljubki, so najprimernejši za mladostne obleke in krila. Kaj pa karirasti vzorci? Tudi teh bo dovolj. Predvsem bodo prišli v poštev za kostime. Sestavljeni so iz svetlejših barv in drobnih vzorcev. Modni ustvarjalci pa so poskrbeli tudi za ljubiteljice enobarvnih tkanin. Tudi letos prevladuje živahno rdeča barva. Vzorec te bomo zasledili na posebnem blagu imenovanem «pi uma* ali če hočete «puhasti popelinv. Poleg rdeče prevladujejo še: zelena barva, barva glicinije, bela, modra in druge. Nove tkanine spuhastega popelina* so uporabne predvsem za široke obleke, prav tako pa tudi za drapirane. Vse kaže, da se nam pri, izbiri vzorcev ne bo treba pritoževati nad muhavostjo mode, čeprav je ta privlekla na dan tudi nekaj nelepih zamisli. Vzorci z zgrešeno Petrčkovo nalogo, vse mogočimi geometričnimi liki, pismi, knjigami itd. pa bodo šli le mimo nas in se jih bomo spomnili le kot — hipno modno posebnost, SILVIJA najboljšem primeru obrnejo na strokovnjaka za svet šele ob začetku šolanja, ko u-gotove, da otrok ne more slediti rednemu pouku. Nekateri pridejo k zdravniku šele takrat, ko je otroku že deset ali. dvanajst let. Tako gre dragoceni čas v nič. Zlasti je važno obdobje do sedem let, ko je moč precej storiti za razvoi otrokove iznajdljivosti in spretnosti, vsaj v znatnem številu primerov. Tudi do dvanajstega leta je moč še nekaj doseči. Po dvanajstem letu pa je precej pozno. Druga napaka staršev pa sodi v nasprotno skrajnost, stalno poudarjajo otrokovo zaostalost, glede katere m nujno, da je posebno resna, toda starši jo opazijo zlasti, če imajo razen otroka, ki se počasneje razvija, še drugega, na primer mlajšega, ki hitreje napreduje kakor povprečni otrok. S tem ustvarjajo pri manj inteligentnem otroku občutek manjvrednosti, jemljejo mu pogum, to pa čestokrat vpliva bolj na njegov ! individualne nege. Ti često starši posvečajo pozornost, ih zanemarjenimi je ogromna. Obstaja pravilo, na podlagi katerega je moč tudi brez strokovnjaka vsaj približno u-gotoviti, ali se otrok normalno razvija. Otrok, ki dobi a šestim mesečetn zobe, ki z enim letom shodi, ki je s petnajstimi meseci čist, s pol drugim letom pa že govori p.ve stavke, se bo v umskem pogledu prav gotovo normalno razvijal, seveda če kasneje ne bo zbolel, da bi fnu to poškodovalo živčni »istem. Toda to ne pomeni, da drugi otroci, katerih razvoj se ne sklada docela s tem pravilom. niso normalno razviti. Povsod so izjeme in v tem pogledu zlasti pri hoji in govorjenju. Seveda vpliva na to tudi okolje. Prav kmečki otroci veliko prej shodijo, kakor mestni; otrbci, ki odraščajo skupaj z drugimi otroki, veliko hitreje začno govoriti, kakor tisti, ki so sami. Isto velja tudi za otroke i po zavodih, katerim manjka razvoj, kakor glavni vzrok. Včasih mislijo, da je otrok, ki je spričo obolenja živčnega sistema nesposoben za prevelike umske napore, len. Od njega zahtevajo uspeh v šoli, ki ga ne more doseči, kaznujejo ga, to pa ima celo nasprotni učinek; trauma se poveča, kajti fizični se pridruži tudi duševna. Razlika med kažejo znake zaostalosti. Dejansko gre za določeno apatičnost, za čustvene in umske motnje, ki jih je moč v ugodnih razmerah odstraniti. Zato je važno spremljati otrokov razvoj, paziti na morebitno zaostalost, toda ne tako, da jo okrepimo, marveč da jo odstranimo. dr. M. B. k- Za bližajočo se pomlad se moramo že danes priprav Gornji vzorec nam sicer ne bo delal težav, ker J« eno« ven, zato pa Je hkrati zelo prijeten. Gorlško-beneški dnevnik Pomanjkljiva diskusija v KD o avtonomiji Posebni deželni statut naj uredi pravice manj šine Demokratične sile ne bodo dovolile, da bi se kršil temeljni zakon države Na sedežu Krščanske demokracije so imeli sestanek, na katerem sta pokrajinski svetovalec Cocianni in pokrajinski odbornik Polesi prikazala vprašanje deželne avtonomije. Cocianni je rekel, da si je stranka prisvojila dediščino Ljudske stranke, ki jo je po prvi vojni vodil sedanji senator Don Sturzo in ki se je odločno borila za spoštovanje avtonomističnih teženj našega prebivalstva. Odbornik Polesi pa je dejal, da osnutek , statuta, kj so ga poslanci RD predložili parlamentu, spoštuje potrebe Gorice s priznanjem proste cone in krožnega sklada. Obenem predvideva, da bo diskusija postala stvarnejša. S tem v zvezi bi pripomnili, da bi bila za slovensko manjšino v narodnem pogledu najbolj stvarna tista diskusija, ki bi prikazala pomanjkanje slehernega člena v predloženem statutu, ki bi u-ravnaval naše pravice, ki izhajajo tudi iz republiške u-stave. Na zadnji seji pokrajinskega sveta so predstavniki večine to pomanjkljivost prezrli in se izgovarjali, da v posebnem deželnem statutu ni potrebno govoriti o slovenski narodni manjšini, ker se o njej že govori v ustavi. Ker pa je ustava samo temeljni zakon, katerega je treba v posameznih členih razširiti, in med členi, ki jih je potrebno izpopolniti, je tudi člen šest, smo mnenja, da ni noben drug organ kot llrav dežela poklican, da do-laii pravice slovenske manj--šine, ki živi na področju dežele Furlanije - Julijske krajine. Mtdtem ko člen šest u-stave na splošno govori o vseh manjšinah v državi, in sicer nemški, francoski in slovenski, morajo posamezni deželni statuti ta člen prilagoditi krajevnim prilikam. Vsako izogibanje diskusije o tem vprašanju je zakrivanje oči pred stvarnostjo, ki ne bo imelo uspeha, ker demokratične sile, ki so tvorci ustave, ne bodo dovolile, da bi se izkrivljal ta temeljni zakon države. OBČINSKA VPRAŠANJA Javno razsvetljavo v Ul. Catterini Ulica Je poru.la zadnje čase zelo prometna Mestna občina je končno u-redila Ul. Catterini. Cestišče je na nekaterih mestih razširila ter ga na eni strani zvišala, da bo voda, ki je zastajala, odtekala proti Komu. Prebivalci te ulice upajo, da bo popravilo nekaj časa trajalo, čeprav ceste niso asfaltirali, kar bi predstavljalo najbolj temeljito rešitev. Sedaj bi bilo potrebno urediti še razsvetljavo. Županstvo je pred časom pripravilo načrt za zboljšanje javne razsvetljave ter je v ta namen določilo precejšnje vsote denarja. Po našem mnenju bi moralo županstvo potrošiti skromno vsoto in namestiti v Ul. Catterini vsaj dve svetilki, ker je razdalja med sedanjimi žarnicami odločno premajhna. Ul. Catterini je zadnje čase postala zelo prometna, ker jo uporabljajo prebivalci novih stanovanjskih hiš v Ul. Ciconi. Nedvomno pa se bo promet po njej po popravilu še povečal in bo zato okrepitev javne razsvetljave nujna. Omenjena ulica je namreč v tistem predelu mesta najbolj slabo razsvetljena. Zadovoljstvo Goričanov zaradi izleta v Planico V Gorici se še vedno z. zadovoljstvom govori o nedeljskem uspelem izletu Slovenskega planinskega društva na skakalne tekme v Planico. Udeleženci ne morejo pozabiti izredno uspele prireditve, predvsem pa se še sedaj spominjajo čudovitega vremena, ki v marsikaterem vžiga misel, da bi jo za nekaj dni mahnil v Gorenjski kot na smučanje. V nedeljo ob 10. uri občni zbor SPD V nedeljo 17. marca bo ob 10. uri redni letni občni zbor Slovenskega planinskega društva iz Gorice. Člani se bodo pomenili o delovanju društva v preteklem letu in si začrtali program za letošnje leto. Izvolili bodo tudi nov odbor društva. na svobodo potem ko je v Me-strah prestal 4-mesečna kazen za izvršene tatvine. Orožniki so Cercija zapazili ponoči, ko je hotei vdreti v drogerijo Tommasija v Ul. Roma m ga seveda odpeljali takoj v tržiške zapore, kjer je Cercl priznal, da je bil organizator več tatvin, ki so bile v zadnjih dneh v Tržiču in okolici. Tako se je 26. februarja ponoči prilastil pisalnega s%oja v kmečki zadrugi v Ronkah, 6. marca pa je vdrl v skladišče ENAL v Panzanu, odkoder je odnesel računski stroj. Tokrat bo Cerci r^ajbrž prejel hujšo kazen, kakor prvič in morda ga bo spametovalo tako, da bo pustil tujo lastnino pri miru. Diplome goriškim trgovcem za koristno delo na sindikalnem področju Ob priliki obiska tajnika italijanske trgovinske konfederacije Corrada Bertagnolia so bile podeljene diplome in medalje nekaterim goriškim trgovcem, ki so bili med najbolj aktivnimi člani Zveze trgovcev v zadnjih desetih letih. Nagrajeni so bili Donato Depicolzuane, Luigi de Brau-nizer, Guido de Braunizer, Felice Grassi, Edvard Hvala, Luigi Moncaro, Mario Moras-si, Bruno Rosconi, Ermene-gildo Scarel, Vittorio Span-gher, Ivan Trobic in Stefa-no Viatori. Tajnik Bertagnolio je trgovcem, ki so se zbrali na sedežu Trgovinske zbornice, govoril o razvoju trgovine v državi in tudi o problemih lokalne trgovine ter o podaljšanju veljavnosti zakona o prosti coni. Zaslužne diplome in medalje so prejeli tudi uslužbenci Zveze trgovcev, med njimi tudi g. Carlo Valentinuz-zi. Športni dnevnik Včeraj druga etapa Bourges-Moulins (171 km) Kolesarska dirka Pariz-Nica v znamenju premoči Belgijcev V včerajšnji drugi etapi je zmagal Belgijec Schepens, v splošni klasifikaciji pa vodi Belgijec Keteleer pred rojakom Heyvaertom IZ RONK Nepoboljšljivega tatu zopet spravili v zapor V treh .ednih okradel tri trgovine V nedeljo ponoči se je tr-žiškim orožnikom posrečilo zasačiti pr^ na delu znanega tatu 31-letnega Luigija Cercija iz Ronk, ki je bil šele 14. februarja izpuščen •iiiMiiiiiiiiimiHiiiiiniiiiiiiiiiifiiiiitiiilitiHiiiutiiiiiluiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiliiii V Krminu brezposelnih in 150 družin prebiva v zasilnih nezdravih prostorih, ker je stanovanjska gradnja prepočasna Gospodarski položaj Krmi- ložljivo delovno silo, in u-na, ki se je po 1947. letu i pravitelji občine so mnenja, znašel isto tako brez dotoka | da sami ne bodo mogli rešiti dohodkov okoliških vasi in tudi iz bolj oddaljenih krajev kakor Gorica, postaja iz dneva v dan bolj nevzdržen. Novi občinski upravitelji so bili pred d % vi primorani klicati na posvetovanje poslanca Baresija, katerega so obvestili o dveh najbolj perečih problemih občine. V Krminu število brezposelnih raste iz dneva v dan; še vedno je tu premalo industrije, da bi zaposlila razpo- iiiiiiiiiiiiHiiiiiminiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiliiiuiiiiimiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiii Prizivno sodišče je priziv sprejelo Znižanje kazni lastnikom dveh pnšk iz Žagraja Predvčerajšnjim je bil na prizivnem sodišču proces proti 36-letnemu Gesualdu Come-lii iz Cagliarija, stanujočemu v Zagraju, 50-letnemu Gaeta-nu Agliadoru iz Palerma in sedaj bivajočemu tudi v Zagraju in njegovemu 57-letre-mu bratu Raffaelu. Vse tri je pretor iz Gradiške, na osnovi zakonika o javni varnosti, obsodil zaradi nedovoljene lastnine in prodaje dveh pušk. nabojev in smodnika. Vse to so agenti javne varnosti našli v trgovini zelenjave in igrač ter nekaterih galanterijskih predmetov v Zagraju, katere lastnik je Gesuadlo Comelia. Na procesu v Gradiški in v Gorici se je izkazalo, da sta Comelia in Agliadoro Gaetn-no prišla do orožja že takoj po vojni. Nista ga prijavila oblastem, marveč shranila in čakala ugodnega trenutka, da ga prodata. O zadevi naj bi bil poučen tudi Raffaele A-gliadoio, ki prav tako ni smatral za potrebno orožje prijaviti policiji. Zaradi tega je pretor iz Gradiške obsodil Comelia na 1 mesec zapora in 12.000 lir kazni, Gaetana Agliadora na 10 dni zapora in 14.000 lir kazni ter Raffaela Agliadora na 10 dni zapora in 12000 lir kazni. Goriško prizivno sodišče pa je bilo mnenja, da Raffaele Agliadoro ni zakrivil nobenega kaznivega dejanja, zato ga je tudi oprostilo, ostalima dvema pa je znižalo kazni na 10 dni zapora in plačilo 2.000 lir globe. #»------- IZ LOCNIKA Začasno zaprt prehod čez železniško progo Goriška občina obvešča, da bo danes od 8. ure pa do 16. aprila do 17. ure prehod čez železniško progo v Loč-niku v Ul. Romana zaprt-Promet bo v teh dneh u-smerjen po Ul. G. A. Sar-torio. « »------ DEŽURNA LEKARNA Danes posluje ves dan in ponoči lekarna Pontoni-Bassi Raštel 26, tel. 33-49.-. tega vprašanja brez pomoči osrednjih oblasti. Drugo, kar tare Krminčane, je pomanjkanje stanovanj; stanovanjska gradnja je za njihove potrebe še vedno prepočasna in še vedno je v Krminu 150 družin, ki žive v nezdravih stanov ■%;ih in katerim bi bilo nujno potrebno čimprej poskrbeti dostojna bivališča. «»— V NEDELJO POPOLDNE Roditeljski sestanek v Dijaškem domu Starše in zastopnike notranjih in zunjnjih gojencev Dijaškega doma v Gorici vljudno vabimo na roditeljski sestanek, ki bo v nedeljo 17. t. m. ob 14.30 popoldne v Dijaškem domu. Udeležite se ga po možnosti vsi. Odbor Dijaške Matice. «»------------- Prst ji je zašel v stroj Včeraj ob 12.30 se je na delu v podgorski predelniei ponesrečila 42-letna Lucia Ma-rizza iz Villessa. Delavka je snemala nit iz stroja, medtem pa ji je sredinec desne roke zašel med kolesje. Morali so poklicati rešilni avto, ki je Marizzo odpeljal v bolnišnico, kjer so ugotovili, da bo ozdravela v osmih dneh. Saje so se vnele Včeraj zvečer ob 18. uri so klicali gasilce v hišo Ludvika Koršiča na Svetogorski cesti 81, kjer so se vnele saje v stanovanju Kazimira Sakside. Ker so gasilci plamen takoj pogasili, ni bilo nobene škode. V nedeljo 17. marca ob 17. uri bodo priredili gojenci Dijaškega doma pod vodstvom svojih vzgojiteljev Prešernovo v prosvetni dvorani na Korzu. Pričetek ob 17. uri. Na sporedu so številne pevske in recitacijske točke MOULINS, 13. — V drugi etapi kolesarske dirke Pariz-Nica na progi Bourges - Mou-lins, dolgi 171 km, je zmagal Belgijec Julien Schepens, njegov rojak Keteleer pa je obdržal prvo mesto v splošni klasifikaciji. Vrstni red na cilju je bil naslednji: 1. Julien Schepens (Bel.) v času 3.58’51” (s povprečno hitrostjo 43.084 km na uro), 2. Louison Bobet (Fr.). 3. Keteleer (Bel.), 4. Brankart (Bel.), 5. Anquetil (Fr.), 6. Plankaert (Bel.), 7. Stablin-ski, 8. Ruby, 9. istočasno Hey vaert, Forestier, Bauvin, Du-pont, 13. Jean Bobet, vsi s časom zmagovalca; 18. Nencini (It.) 4.02’43”, 20. Pintarelli (It.) 4.05'49”, 24. Defilippis (isti čas), 28. Baroni (It.) isti čas. Vsi ostali so prišli na cilj s časom De Bruyna 4.15'55”. Splošna klasifikacija po 2. etapi: 1. Keteleer (Bel.) 9.24,17"; 2 . Heyvaert (Bel.) 9.24T7; 3. Schepens (Bel.), Louis Bobet (Fr.), Brankart (Bel.). An-quetil (Fr.), Plankaert (Bel.), Stablinski (Fr.), Ruby (Fr.), Forestier (Fr.), Baubin (Fr.). Dupont (Fr.), Jean Bobet (Fr.) 9.24’31”; 17. Nencini (It.) in Ruffet (Fr.) 9:28’09”; 19. Pintarelli (It.). Moucheraud, Gav (Fr.) 9.3129”; 22. Baroni, Defilippis 9.31’27”; 45. Gismondi, Filippi, Coletto, Minardi, Mo-ser, Pezzi, Tognacpini 9.41’35'; 73. Martini 9.43’32”. Današnja etapa je bila, za razliko od včerajšnje, ze od vsega začetka zelo živahna zaradi ofenzive, ki »o jo sprožili najboljši kolesarji in kateri so si na cilju priborili tudi precejšnjo prednost. Prava borba se je vnela pri 30. km, ko je pobegnilo okrog ■MllmHllltllMMIIIIIIIIIIIUIIIIIIIHnilllltHItll Zaradi nepazljivosti zadel z glavo v tovornik Včeraj ob 12.30 se je zatekel na sedež Zelenega križa v Gorici 16-letni Ferruccio Mulim iz Ul. Mazzini 10. Deček se je peljal s kolesom po Ul. Mazzini, ko pa je hotel zaviti v Ul. Crispi, nj o-pazil na desni strani ’ovor-nika in tako se je nenadoma zaletel z nosom v zadnii del. Pri tem se je ranil v čelo in nos tako, da so ga morali bolničarji Zelenega križa odpeljati v bolnišnico Brigata Pavia, kjer bo ostal 10 dni na zdravljenju. Na Jožefovo bodo praznovali obrtniki Kot vsako leto bodo tudi letos na Jožefovo goriški o-brtniki imeli dela prost dan. Dopoldne pa se bodo sestali na občnem zboru ustanove za pomoč obrtnikom. — KINO — CORSO. 17.00: »Bitka v Rio della Plata*, v technicolorju. VERDI. 16.30: »Dekle iz Las Vegasa*, Ferdinando Lamas v vistavisionu. VITTORIA. 17.00: »Kdor ljubi, ubija*, A. Dahi, H. Marshall; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ*. CENTRALE. 17.00: »Suzana je spala tukaj*, v technicolorju; od 21. do 22. »Odnehaš ali nadaljuješ*. MODERNO. 17.00: »Vesela četa*. 15 kolessrjev, med katerimi tudi favoriti Anqueiil, Keteleer, brata Bobet, Forestier, Brankart in De Bruyne, ki pa je zaradi padca postal žrtev lastne iniciative. V skupini so se Italijani zelo trudili, da bi dohiteli pobegle, zaradi česar je njih naskok do 6-5. km znašal le 30 sekund. Nato pa so zasledovalci popustili in naskok ubežnikov se je naglo večal. Glavnina se je poslej razdelila v dve skupini in v drugi sta bila tudi De Bruy-ne in Gauthier, ki sta prišla na cilj z zamudo 17 minut. Pri Saint Amand Montrond je imela pobegla sikupina šestnajstih kolesarjev 45” naskoka pred prvimi zasledovalci, ter 5’40” pred glavnino, v kateri so se Nencini, Defilippis, Robinson m Barbosa zelo prizadevali, da bi zmanjšali, razliko. V Moulinsu je v sprintu zmagal mladi Belgijec Schepens, Keteleer, ki je bil tretji, pa je ohranil prvo mesto v splošni klasifikaciji. NOGOMET PRVENSTVO REZERV Triestina B-Verona B 0:2 V zadnjem kolu prvenstva rezerv, je včeraj Verona B v Trstu premagala Triestino B z rezultatom 2:0. Gostje so dosegli prvi gol v 6' prvega pol časa po levemu krilu Fattun-niju ter v 20’ drugega polčasa po srednjem napadalcu Ste-faniniju II. Verona, ki je zmago popolnoma zaslužila, se je predstavila kot solidno moštvo ne glede na to, da so ga okrepili številni igralci prvega moštva. Posebno zanesljivi so bili v obrambi, v napadu pa so bili nevarni posamezniki, nad katerimi preevsem Stefanini II. s' svojimi nevarnimi prodori. Triestina je zaigrala zelo slabo in je le redko resno o-grožala nasprotnika. Odlikoval se je le vratar Rumich z vrsto uspelih intervencij. V napadu je bil posebno slab Natteri. IZKLJUČITVE, GLOBE... Clemente in Toso opomin MILAN, 13. — Disciplinska komisija italijanske profesionalne nogometne zveze je danes diskvalificirala 5 igralcev A-lige, 3 B-lige in 5 igralcev C-lige. Poleg tega je kaznovala moštva na skupno 440.000 lir globe, posamezne igralce pa na skupno 73.000 lir globe. Med izključenimi igralci A-lige so: za eno nedeljo Dalmon-te (Genoa), Lorenzi (Inter), Monardi (Genoa), Zanon (Padova). Strogi opomin sta dobila Pozzan (Bologna) in elemente (Triestina), navadni o-pomin pa med drugimi: Sko-glund (lnter), Nicolini (Genoa). Pison (Padova), Toso (Triestina) itd. Z globami so bila kaznovana moštva: 80.000 lir Catania, 50.000 lir Fiorentina, Cagliari, Marzotto, 25.000 lir Palermo, 35.000 lir Como itd. Od igralcev pa so bili z globami kaznovani poleg ostalih tudi: Chiappella (Fiorentina) 6000 lir, Vonlanthen (Inter), itd. «»------- ATENE. 13. — Grčija - Španija B 2:0 (za sredozemski pokal). BOKS Hecht - Calzavara za evropsko prvenstvo PARIZ, 13, — Evropska boksarska zveza je določila Italijana Calzavaro za prvega izzivalca evropskega prvaka srednjetežke kategorije Nemca Gerharda Hechta, ki bo moral braniti svoj naslov se pred 6. junijem. Razen tega je evropska zveza določila Belgijca Sneyersa za . izzivalca evropskega prvaka peresne kategorije Francoza Cherifa Hamia. Dvoboj med njima mora biti do 22. julija. BUENOS AIRES, 13. — Italijanski boksar peresne kategorije Sergio Milan bo debu-tiral v Argentini 27. t. m. V prvem srečanju se bo pomeril z argentinskim prvakom Ri-cardom Gonzalesom. SMUČANJE Avstrijci osvojili pokal «Mont Lachaux» CRANS, 13. — Avstrijci (moški in zenske) so danes zmagali v slalomu in kombinaciji za smučarski pokal »Mont La-chaux». Izidi so bili naslednji: Slalom —• moški: 1. Karl Schranz (Avstr.) 120”9 (60.0, 60.9); 2. Toni Mark (Avstr.) 126”3; 3. Hermann Gamon (Avstr.) 128”7; 4. Josef Grand-hammer (Avstr.) 129”3; 5. Giu-liano Talmon (It.) 131”2 (66.4, 64.8); 6. Helmut Alt (Avstr. 1 132”9; 7. Osvaldo Picchiottino (It.) 133”9. itd. Italijan Davide David je odstopil. Kombinacija — moški: 1. Toni Mark (Avstr.) t. 2,70, 2. Grandhammer (Avstr.) 5,60, 3. Picchiottino (It.) 11,55, 4. Alt (Avstr.) 12,27, 5. Giuliano Talmon (It.) 12,40. Slalom — ženske: 1. Kathi Hoerl (Avstr.) 157.0, 2. Miche-le Cantova (Šv.) 158,8, 3. Ma-rie-Josee Dusoncht (Fr.) 160,5 4. Spielmann (Šv.) 163,6, 5. Mittermaier (Avstr.) 164,8, 6. Jole Poloni (It.) 170,6, itd. Kombinacija — ženske: 1. Hoerl (Avstr.) 0,52, 2. Spielmann (Šv.) 6,44, 3. Mittermaier (Avstr.) 9,41* 4. Michele Cantova (Šv.) 10,34, 5. Jole Poloni (It.) 14,37, 6. Anita Kern (šv.) 19 29. iiiiiHiimiiiiiiitiniiiMiiiimiiiiiiiniHiiiitiHiiiiuiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiHuiiiiniiitiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii V povratnem srečanju z« vojaško nogometno prvenstvo Italija-Tiirčija 1:0 Edini gol je dosegel Pivatelli - Turki niso znali izrabiti svoje velike terenske premoči BARI, 1Š. —1 Italijanska vo- i predvsem po zaslugi krila Mu- jaška nogometna reprezentanca je danes v povratnem srečanju premagala vojaško reprezentanco Turčije z rezultatom 1:0 in si tako zagotovila vstop v polfinale mednarodnega vojaškega turnirja. Moštvi sta nastopili v naslednjih postavah: Italija: Vavassori; Eufemi. Stefanini; Masiero, Mialich, Carradori; Corso, Bodi, Pivatelli, Ronzon, Campagnoli. Turčija: Turgay; Ridvan, Ja-sar; Mustafa Ertan. Cungor, Akguin; Mustafa Geven, Sami, Sabatin, Kadri, Nusret. Sodnik: Blitgen (Luksem- burg). Geli: v 37’ prvega po>-časa Pivatelli. Koti: 4:3 (2:2) za Turčijo. Gledalcev 36.000. Turki so izvedli prvi napad s hitro kombinacijo med Sa-batinom in Mustafo in nevarno zaposlili domačo obrambo, toda Eufemi je avtoritativno rešil. Isti igralec je moral še dvakrat odločno posredovati proti nevarnim vdorom Sami-ja in Sabatina. V 8’ so izvedli prvi protinapad Italijani. Corso je podaljšal žogo Pivktel-liju, ta Rcnzonu, ki pa je toliko časa okleval, da mu jo je odnesel branilec Jasar. V 14’ s>e je Pivatelli po dolgem predložku Corsa znašel sam med vratarjem Turgayem, toda sodnik je igro prekinil zaradi offsida. V 24’ je moral Turgay prvič posredovati s padcem, da je prestregel precizen Pivatellijev strel. Žoga se mu je pri tem sicer izmuznila iz rek, toda pritekel js Jasar in jo zopet vrnil Tur-gayu. V 37' je Italija dosegla gol po Pivatelliju, kateremu je podal žogo z leve strani Campagnoli. Srednji napadalec si jo je popolnoma prost lepo pripravil nato pa ostro streljal v desni spodnji kot poleg brezmočnega vratarja. Po tem golu se je igra ustalila na sredini igrišča vse do kraja prvega polčasa. V drugem polčasu se polo-I žaj na igrišču ni mnogo spremenil. V začetku so imeli gostje rahlo premoč in so bili stafa zelo nevarni v napadu Kljub temu pa se je igra nadaljevala brez posebnih pre-tresljajev vse do 35’, ko so se Turki povsem vgnezdili na italijansko polovico in naravnost bombardirali Vavassorije-vo svetišče. Italijanski vratar je moral tako kar šestkrat zaporedoma reševati izpred nog nevarnih turških napadalcev. S AH Štiri prekinitve v XVI. kolu SOMBOR, 13. — V XVI. kolu jugoslovanskega šahovskega prvenstva so bili doseženi naslednji izidi: Bradvarevič -Vukčevič remi, Tot - Trifunovič remi, Djuraševič - F11® prek., Milič - Rabar remi, Ra" kič - Nedeljkovič prek., GIF gorič - Cuderman prek., Udov-čič - Marič prek., Vukovič -Karaklajič 0:1, Janoševič - Ko-zomara 1:0 Ivkov - Matulovič remi, Smailbegovič - Pirc remi. Stanje po XVI. kolu: Gligo- rič 10,5 (1), Ivkov 10, Karaklajič 9,5, Udovčič 9 (1). Matulovič, Pirc 9, Nedeljkovič 8,5 (1) itd. TENIS ini - Italija MANILA. 13. — Filipini so premagali Italijo v prijateljskem teniškem dvoboju. F° drugem dnevu tekmovanja (P® sistemu tekmovanja za Davisov pokal) vodijo Filipinci s 3:0, ker so danes zmagali s igri dvojic, včeraj pa v obeh prvih igrah posameznikov. Zadnji dve igri posameznikov rezultata ne moreta več bistveno spremeniti. Rezultat: Deyro-Ampon (®8-) - Pietrangeli-Maggi (It.) 7:5, 4:6, 6:3. PALM BEACH, 13. — v osmini tnala teniškega tur' nirja «Ev»rglades» je Merlo premagal Brazilijanca Her-nandeza z 2:6, 7:5, 6:2. «»------- Nervozni Gonzales BOSTON. 13. — 28-letni svetovni teniški profesionalni P1" vak Pancho Gonzales je včeraj premagal Avstralca Kenn Rosewalla z rezultatom 5:7, 24:22. Zadnji set sta igr®' la 1 uro in 53 minut. Doslej je Gonzales 21-krat premagal Rosewalla. Rosevvall pa le krat Gonzalesa. Med včerajšnjim dvobojem je Gonzales V živčnem izbruhu zagnal žogo proti gledalcu, ki ga je dra- pri čemer je pokazal velike I žil, nato pa je zapustil igrišče drznost pa tudi mnogo sreče. Kljub absolutni premoči turških nogometašev, pa se re zultat do kraja ni spremenil. Italijansko moštvo je zaigralo dokaj slabo in je po srečno doseženem golu samo varovalo rezultat. Turki so presenetili z dobro ofenzivno igro in z boljšimi strelci bi po prikazani igri morali tudi zmagati. Puskas v Italijo? LONDON, 13. — Kot poroča «Daily Herald* naj bi Ferenc Puskas, bivši kapetan madžarske rngometne reprezentance, imel namen naseliti se v Italiji ali pa v Južni Ameriki. Puskas, ki je včeraj prispel v London, naj bi izjavil: »Za sedaj se zdi verjetno, da bom zaključil mojo nogometno kariero v Italiji ali pa v Južni Ameriki. Se 5 let hočem igrati, nato pa postati trener...* in začel diskutirati z gledal' ci. Reditelji so se morali pr®' cej potruditi, da so nervoznega igralca spravili k pameti- ________PING—PONG , STOCKHOLM. 13. — Svetovno prvenstvo v namiznem tenisu — ženske dvojice: Co-vič-Nikoli* (Jug.) - Caneva-Guglielmetti (It.) 21:15. 19:21» 21:10, 21:8. _________________ Odgovorni urednik STANISLAV RENKO Tiska Tiskarsk* zavod ZTT - Ttst KINO SKEDENJ predvaja danes 14. t. m-ob 18 uri film: Nevestine solze Sentimentalen film. Od 21. do 22. ure televizijski prenos »OIJNFHAS ALI NADALJUJEŠ* Jun c im Cnčliink predvaja danes 14. t. m z začetkom ob 18. url Unlversal film: «Tarantola» Igrajo: dOHN AGAR, MARA CORDAV, LEO CARROLL Zelo senzacionalna predstava. Od 21. do 22. ure televizijski prenos »ODNEHAŠ ALI NADALJUJEŠ* OOOOOOOOOCJOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOJOOOOCOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOOO OOOOOOCJOOOOOOOOOObOOOO DOBRIČA ČOSIČ muc le sence Mile Djavo je osupnil in zabodeno pogledal v Pavleta. Spremljevalec ga je potegnil za roko in odpeljal, šele na vratih je začel rotiti in prositi. Pavletu je bilo mučno od teh zasliševanj. Predlagal je Vuku, naj bi šli k četnikom, pogledali vse skupaj in iz gruče izločili komandante in bradovce. Vuk Je bil za to in je vstal. Ujeti četniki so bili nastanjeni v treh sobah v drugi hiši istega gospodarja. Stiskajoč se drug ob drugem so sedeli na tleh. Ko so vstopili Pavle in ostali, Je med četniki završalo. Nekateri, ki so začutili, da so to prišleci iz štaba, so poskušali vstati, a so jim partizani, ki so jih stražili, zaklicali, naj sedijo. . Pavle Je stal in Jih opazoval; bilo mu je neprijetno ob pogledu nanje To je bila nabuhla, prestrašena in črna gruča obrazov. Pavle se je obrnil k nekomu z drobnimi očmi in nakodranimi lasmi v modri pelerini: »Kdo si ti?» »V zablodi sem! Dajte mi, prijatelji, možnosti, da se borim... Da vam dokažem. Mislil sem, da rešujem srbske glave, to pa...* »Ne sprašujem te po tem! Kaj si po poklicu?* »Aktivni topniški poročnik. Mislil sem... prisegel sem kralju* mu je zmanjkalo zraka, umolknil je in požrl pljunek. »Dovolj! Pa ti?» se je obrnil debelinku v novem hodna-tem Jopiču, ki so bile vanj uvezene krone. Ta je vstal in šklepetajoč s čeljustmi izjecljal: »Milost, moral sem... Tri otročičke imam... kavarničar sem. Podpiral sem vaše ljudi. Vprašajte...* «Pa ti?» je Pavle preskočil na drugega, ki je jokal. Bil Je čisto moder, z brazgotino na obrazu, najbrž od udarca z nožem. »Kočijaž sem... fijakar. Revež sem, nikogar nisem ubil. Od devetnajst sto devetnajstega leta sem za Rusijo. Vozil sem študente, nikdar nisem niti pare vzel od njih. Izpustite me...» «Kaj si tl po poklicu?* »Jaz?* je vprašal četnik, ki Je bil poskušal skriti dolge lase pod žandarmerijsko čepico. »Ti, til* Ta je poskočil, hotel stopiti mimo in preudarno dejal: »Sem Oavra Katanič, aktivni žandarmerijski podnared-nik, sedaj komandant prvega bataljona levačke brigade*. »Torej 2aca! Koliko komunistov si ubil?* »Prisegel sem, da bom služil kralju in domovini*. »Prav. Služil boš! Tega in onega v pelerini postavite posebej!* je dejal Pavle stražarjem. »Tovariši, jaz sem prisilno mobiliziran,* se Je brez vprašanja oglasil kmet s podolgovatim obrazom. »Puške nisem osmodil. Revež sem, tri otroke imam doma in bolno mater. Pustite samo, da pogledam domov, pa grem nato z vami...* je prosil kmet. «Tudi jaz sem moral! Moj brat je v partizanih. Kličete ga žuča,» se je oglasil drugi. »Cernu pa si si pustil tolikšne lase?* ga je vprašal Djurdje. »Moral sem, da rešim glavo in hišo. On Je odšel k vam, jaz pa — kaj sem mogel?... Kako naj streljam proti svojemu bratu?* «Preiščite to!» je dejal Pavle. »Jaz sem bil včeraj mobiliziran*. »Jaz grem takoj z vami*. »Tudi jaz!* »Tudi jaz!* Med kmeti Je završalo. »Odvedite te brez dolgih las in brade drugam!* je ukazal Pavle in pogledal po gruči. V kotu je nekdo pokazal obraz in se skril za hrbtom četnika, ki je sedel pred ttjim. Pavletu se je zazdel ta obraz znan. .Vosičl’ mu Je šinilo v glavo. »Si mar ti, Vasič?* »Da, Lukiči* je ta drzno odgovoril in zabliskal z modrimi očmi. »Torej si tudi ti med temi!* »Žal, tudi jaz sem ujet. Hvaležen bodi za to moji ranjeni nogi in angleški pokalici, ki mi je odpovedala*. Pavle je vzdrhtel: »Odpelji ga v štab! Druge hitro zaslišite!* se je Pavle obrnil k tovarišem iz štaba in odšel ven. Sprehajal se je pc dvorišču, dokler ni stražar pripeljal v njegovo sobo visokega, lepo razvitega fanta v oficirski uniformi, z vzorno počesano svetloplavo bradico, ki je na levo nogo močno šepal. Ko je vstopil Pavle, je ta sedel na klopi in gledal skozi okno, kakor da ga ni opazil. Pavle je sedel k mizi in se zagledal vanj. Žive in sveže podobe iz njunega tovarištva in prijateljstva so mu vstale pred očmi in vzbujale sočustvovanje. Zavednost in sovraštvo sta se borili proti temu in je dejal: »Kdo bi pričakoval, da se bova midva takole srečala...* »Da! Čudno.* Vasič je zmignil z glavo in v začudenju dvignil obrvi; gornja ustnica se mu je ukrivila v mrzel nasmešek. »Sedela sva v zadnji klopi...* »Povej do konca, naj te ne bo sram. To tvojemu revolu-cionarstvu prav nič ne škoduje. Bila sva prijatelja*. Pavle ni bil prav trdno prepričan, da Vasič ne govori ironično. »Kakor se vzame. Ce tl ne bi postal to, kar si, in če bi se o tem pogovarjala v drugačnih okoliščinah...* »Dobro, dobro. O tem bova vsekakor kasneje govorila!* ga je nestrpno prekinil Vasič. »Cernu se ti tako mudi končati pogovor? Vem, kakšen bo moj konec. Ne bojim se ga in ne odlagam ga. Rad bi te nekaj vprašal... Zanima me, koliko si se od tedaj spremenil*. »Cernu te to zanima?* ga je osorno vprašal Pavle, ki mu ni bilo preveč všeč, da se zasliševanje spreminja v takšen pogovor. Vasič je obrnil glavo, pomežiknil m malo pomolčal pa dejal: »Kajne, da je ostudno in... hudo ubijati ljudi?* Pavle ga je na to začudeno pogledal in hladno odgovorih »Ostudno in strašno! Razen če niso izdajalci domovine...* «0 izdajalcih in domovini bova prav tako govorila P°" tem na koncu. Sedaj pa dajva najprej o ljudeh. Poglej n* primer: jaz bom čez pol ure mrtev. Ubil me boš. Toda ali si ^?‘JšeKft tovariša od mene, dokler nisi postal komunist?* «Od kod jemlješ takšno sentimenalnost, po vsem, kar si storil v zadnjih dveh letih! Kako more človek, ki je ubija* ljudi, govoriti o tem?* »Počakaj! Počakaj, da končam. Ali si imel kakšnega človeka raje od mene, dokler nisi spoznal ,Anti-Dilhringa’?» »Kaj je to tebi sedaj mar?* »Hočem vedeti. Moram vedeti. Menda zaslužim vsaj d® ali,P.e! Ne boj se. To bo moja edina prošnja do tebe, komunističnega komisarja. Zaradi zadnje klopi — mi odgovori-Samo zaradi tistih sedem let...* Vasič je govoril s trdnimi energičnim glasom. Pavle je vstal, se sprehodil po sobi in, ne da bi pogledal Vasica, dejal: «Ne!» N »In tl je vseeno, ker boš ustrelil svojega nekdanjega prijatelja?* »Cernu to vprašanje?* »Cernu?... Potrebno mi Je! Odgovori ml, toda po vesti*. »Ni te mi žal, ker si izdajalec! Preziram te, vidiš!* Pavle je stopil predenj in ga ošinil s pogledom. Da Vasič ne bi videl, kako mu prsti trepetajo. Jih je krčevito stisnil v pest-»Torej, vseeno tl Je...» je odsotno dejal Vasič, nato pa s« noro zasmejal in se dolgo in glasno smejal. Nekaj trenutkov Je vladal molk. Zunaj je pod oknom n« ves glas zategnjeno zapel petelin. Vasič je dvignil glavo ih spregovoril, kakor da ne more do konca počakati petelinovega petja: »Ce mi orožje ne bi odpovedalo, se ti ne bi takole pog