GLAS SVOBODE
SJJOVKNSKI TEDNIK
Za Ihiri DaUraiiit

Glas Svobode
GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AMERIKI.
GLAS SVOBODE
SIJOVKNIO WEEKLY
Dithii To Tva IvraHra Oa


"OD BOJA DO ZMAGE"! , T '	-	-	'KDOR NE MISLI SVOBODNO, SE NE MORE BORITI ZA SVOBODO"!
Štev. 5.	, , *	Chicago, 111. '	1. forbuarja 1900. Leto V.
CENJENI NAROČNIKU
Uljuilno vse one gg. naročnike, kateri še niso vposluti huročnine
prosimo, da hlagovole isto oim
preje poraviiuti, da jim znmoremo Se nadalje liatrpožUJatl.
"Upravnlštro".
Razgled po svetu.
RUSIJA.
—	Revolucljonarne stranke bo na FSn&kem zborovalo. Pri tem se je sklenilo. da se revolucijonarna operacija v mesecu marcu obnovi; do Istega Časa se bode tudi kmetje organizirali.
Kmetskl zastopniki bo obljubili. da
Ha -
bodo z meftCansklm proletarljatom skupno delovali.
—	Brzojavka I/. VladlvoBtoka javlja, da so se zadnjo sredo med kozakl In U Japonskega ujetništva se vračajo-Clni vojakom vršili I jut i boji, pri katerih je bilo 1500 mrtvih In ranjenih.
VeČino ranjencev so pustili na ce^tl v snegu ležati.
—	V Rigl bo zasledili veliko zalogo orožja.
Radi tega bo več revolucljonarcev polovill, ter usmrtili.
Tudi po drugih provlncljah konfia-kujejo množine oroija.
—	Okolo 250 ustaških vodij so zadnje dni na RuBkem ustrelili. Nekaj tisoč Jih pa fie Čaka obsodbe.
Vojaštvo je zaplenilo v Lit avl nad 5000 pušk, ter brezštevilno druzega orolja. In razstreliva.
—	Veliko presenečenje provzroCa obsodba gledallšCnega Igralca Rudol-f« Be r z in.
Ko je v Rlgl v gledališču nastopil, ga je policija aretiralo, ter Izročila vojnemu sodu.	t
Vojni sod ga Je radi socljatne agitacije obsodil v smrt, ter ga pustil 2 tiri po obsodbi ustretitl.
—	V Carskojem Belu bo prišli na •led zaroti, katera Je nameravala carja umoriti.
Med zarotniki Je veCJe število višjih častnikov In dvornih uradnikov.
Zaprli so veliko število tih, ter pirn nollll dvorno stražo.
— V Vlatkl bo se na neki barikadi postavili učenci in učenke enemu bataljonu peščev v bran. ter se branili proti napadom celih 15 ur.
Dne 29. Jan. 1900. bo Je car blizo Carskojeselo podat s svojim sprema-tvom na lov; na tem lovu so pa dve osebi is spremstva obBtrelill.
AVttYRIJA.
Trgovinske pogodbe.
V skupni ministrski konferenci s« je sklenilo, da se trgovinska pogodba s Nemčijo na vsak način odobri tako, dt stopi v veljavo h 1. marcem t. V Glede trgovinske pogodbe z Rusijo 0 In Italijo pa se Je sklenilo, da se tozadevna pogajanja takoj zopet nadaljujejo. Kqr se tiče Srbije, je ministrska konferenca sklenila, da se pretrgana pogajanja čim prlje obnove, ker Je Srbija pripravljena opustiti bnlgnruko-srbsko carinsko zvezo.

Prepoved uvoza.
Vlada je prepovedala uvažati govejo živino Iz 8rblje.
To bo za Srbijo na gospodarskem polju veliki udarec, kajti 90% goveje *Mne Je Srbija v Avstriji spečala.
Uradniško minlstsrstvo.
Kriza na Ogrskem bode najbrže v kratkem končana. Tekom zadnjih dni je bil ogrsko-hrvatski mlnlsterskl predsednik Fejervary opetovano v av-dljenrl pri cesarju Fran Josipu in včeraj je cesar pozval k sebi tudi vodjo koalicije Andrassyja. Popoludne s« je vršila na dvoru seja članov ce-
sarske obltelji. Ako ee posreči rešiti krizo, bode cesar takoj odpotoval na Ogrsko.	4
Vlnditxje Razveljavila . imenovanje Pacaku češkim ln Deriata nemškim ministrom za Oautschov kabinet. Imenovanje se je razbilo baje radi pretiranih zuhtev Čehov.
Prebivalstvo Dunaja.
#
Komunalni urud na Dunaju poroCa, da Ima mesto 1.918.000 prebivalcev.
Med temi je 2G.G22 vojakov.
SERBIJA.
Prepoved uvažanja živine v Avstrijo vzbudila jo po Srbskem nemir.
Živinski trgovci, kateri so Imeli pripravljeno večje število živine z v Avstrijo pripeljati, so morali Isto za VBa-ko ceno v Srbiji p/odatl, ter trpijo velikansko gmotno škodo.
—	Avstrija pa s tem, da je zaprla mejo, hoče Srbijo prisiliti, da prekln? trgovinsko pogodbo z Bolgarsko.
—	SrbBkl trgovci so sklenili avstrijske tovarnarje bojkotirati, ter bo vhb naročila preklicali.
.i NEMČIJA.
Strah pred socijalisti.
Člani gospodske zbornice so državnega kancelnrja Itueiowu Interpeliralt radi socljalistov. Prašali so ga kako namerava postopati proti istim, »osebno kako bi udušii njih glbunje, katero Je domovini nevarno.
Grof Eulenberg pa Je dodal, da se mora država BpUBtiti v boj proti so-cljalizmu, ter ga zatretl.
Kancelar BUlow pa Je naprosil vse stranko da nasprotujejo socijailstoni.
Tudi je obžaloval, da bo se nekatere stranke združile s socijallsti pri vprašanju glede splošne volilne pravice.
Zatrdil Je ob enem. da bode vlada proti Bocljalnemu gibanju najostrejšo naredbe uvedla.
Nemiki socijallsti.
Vodstvo Boctjalne demokracije Izjavlja. da bode vprlzorllo po celej Nemčiji demonstracije s katerimi hočejo pokazati da o d ob ni jejo in zahtevajo premembo glede volilne pravic« po treh razredih.
Te demonstracije se bodo prvo In tretjo nedeljo v mesecu februarju obnovile.
Se gibajo.
Socijallsti v Strasburgu nameravajo posnemati svoje beroilnske tovariše, ter uprizoriti demonstracije proti trorazrednemu volilnemu načinu,— ter skleniti predloge ln zahteve za splošno volilno pravico.
Cesarjeva zahvala.
Cesar Viljem se Je pismeno zahvalil policijskemu predsedniku Dr. pl. Borlea-u za ugledne odredbe na nedeljo prlllkom zborovanj socijalnlh demokratov.
List nemških tovarišev.
Glavni časopis socljaldemokratične stranke na Nemškem. "Vorwdrts" Ima 100,000 naročnikov.
Ves čisti dobiček, kateri Je še precej številen, se vporabl za agitacljsko namene.
Resnično, pa žalostno.
V Essenu so delavci ustanovili 'narodno zvezo rudokopov", katera ima nalogo, podpirati med delavci narodno zavest, ter se liojevatl proti aoel-jallzmu.
Dobrodelni čin.
— VFrankfurtu a. M. na Nemškem praznovala je lzdelovalnlca kinlna lOOletnlco svojega obstaka. Pri tem je dala lAo.000 frankov razdeliti med nastavljence In delavce.
Vulkanski potres.
Dne 27. t. m. kolonIjalnemu uradu došla brzojavka javi. da je vulkanski
potres razdejal otok 8avo)l.
Vse naaelbhie so razdejane, ter Je 13.000 ljudi brez strehe. Čeravno Je, tamošnjl guverner ukrenil olajšavo ljudstvu, vendar Je revščina nepopisna
DANSKO.
V Kopenhagnu Je umrl danski kralj Kristjan IX.
R<?jen Jo bil 18. aprila 1818, ter Be Je 2G. maja. 1842 poročil s hesensko prlncezlnjo Lujizo. kalem Je pa 29. Bcpt. 1898 umrla.
Novi kralj.
Danski prestol Je zasedel kronprlnc Friderik, ter si Je nadel Ime "Friderik VIII, krulj danski."
ŠPANIJA.
Poroka španskega kralja Alfonza b prlncezlnjo Kugenljo llntcnberg se je določila na mesec april t. 1.
JAPONSKA.
V zadnji vojni Je Japonska Izgubila 19 bojnih ladij, Rusom je pa vzela 21 ladij, tako, da ima po vojni 165 bojnih ladij, d očim jih je prej Imela Iel59. Japonska gradi sedaj v svojih ladjedelnicah v Jakosuke ln Kure nove bojne ladje, nove oklopne krlžarlce in nove rušllce torpedovk.
Dve bojne ladji, ki bodeta naJveC-Jl na svetu, bodeta zgrajeni v Inozemstvu. — Skupno se japonsko vojno brodovje v kratkem pomnoži za 44 novih bojnih ladij.
Japonska ima torej še nove bojno načrte. Govori Be, da Je njena pozornost obrnjena sedaj na "Ameriške združeno jlriave", kjer mrgoli preoblečenih joponsklh ogledithov. Častniki ameriškega vojnega brodovja so dobili ukaz, da odpuste vse svoje japonske sluge. Admiral Byans je namreč obiskal neko japonsko bojno ladjo, na kateri je videl, da je kapitan njegov bivši sluga.
Ameriške vesti.
NESREČE.
V	Wheeling, W. V„ Je v rudokopu ubilo rojaka Maksa Blažiča. Doma jc bil Iz Črnega vrha nad Idrijo, Star Je bil 24 let.
...
V	Houghton. Pit., je umrl rojak John Hutala Iz Griče pri Črnomlju. Trpel jo na vodenlčnl bolezni, ter nI bil član nobenega društva.
* 4 Slovenec ponesrečil.
Med žrtvami eksplozije, ki He je pripetita v Poteau, I. T. beremo med ponesrečenci, tudi Ime, katera dokazu-Ji, da Je med temi tudi neki 8lovenec ponesrečil, Ime ponesrečenoga je Josip Turk. Podrobnih pojasnil o tem Se nimamo,
Surovost.
V	Lesdvllle, Colo., Je na božičevo, dne 26. grudna šel rojak Josip Ančnlk obiskat svojega prijatelja .Ko Je stopil Iz hiše. planilo je po njem par ničvrednih rojakov In ga udarilo tako, da Je dne 14. prosinca, za udarcem umrj. Prebili so mu čreplnjo tako, rla se Je kost znplčlla v možgane. Vsa o* peracija ju bila zaman.
Nesrečnež nI bil pri nobenem dru-žtvu In zapušča mlado vdovo ter trojo ot ročlčev.
..Žrtve dela.
Dne 25. t. m. Je v Poteau, I. T., v ne kem rudokopu eksplodirala mina, ter Je IG rudokopov usmrtilo.
Poroka Alice.
Iz Washingtona so razposlati 1000 povabil k praznovanju poroke predsednikove hčere. Vender pričakujejo le 800 udeležnlkov, kajti večje število povabljencev je v Inozemstvu.
N« veialah.
Dne 2G. t. m. so obeBll v Now Yorku Italijana Nikolaja Mordaca, kateri Je meseca maja p. 1. umoril svojo ženo.
Ko Jo Je moril, Je rekel; "Tu Jo dežela prostosti, ter Jaz lahko napravim kar se ml poljubi."
V lOlctno ječo.
obsodili ho kapitana G. \V. Schalk, v New Yorku ki je poveljeval ponesrečeni ladljl "Blocum" pri kateri nesreči je lansko leto zgorelo ln utonilo nad 1000 ljudi, večlnomu žensk in otrok.
Porotnu obravnava jo pokazala, da bi bil kapitan lahko odvrnil nesrečo, tej- rešil ljudi grozne smrti, ter je spoznala da Je u svojo nemarnostjo povzročil katastrofo, ter mu prisodilo lOletno Ječo.
Pet parnikov dospelo.
Pet parnlkov In sicer: "ZeeianTl," "Moltke", "Rotterdam", "Cevlc", ln "Bulgaria", ki bo Imeli radi viharno vožnje po več dnlj zamude, so prispeli dne 25. Januarja Hrečno v New York. Pripeljali ko 2892 izsoljcnccv.
Enakopravnost.
Slučaj, kateri ho Je dne 28. Jan. t. I. pripetil pred Jufferzonskem sodiščem je poč dokaz, kako atrankarsku je ameriška "Justica",
Zaprli so dve deklici, katere so v nekej ^trgovini kradle. Pri razpravi bo Imele odvetniku zagovornika.
Zagovornik je v svojem zagovoru poudarjal, da ste deklici boljše rodbine, ter če bi Jih obsodili, bi bila b toni njih prihodnjoBt uničena.
Sodniku Je«Ael zagovor do srca, ter jih Je kljub dokazani tatvini IspuBtll, a pred sodnijo Jih Je čakal automobll, s katerim so se hrzo odpeljale.
PO tej razpravi ste prišli dve drugI revni deklici na vrsto.
A kljub temu, du bo je »pričala njih nedolžnost. Je sodnik od tih zahteval varščine $500, ter jih je Izročil državnemu pravdnlštvu.
Beli sužnji.
Od dne do dne prihajajo delavci pred New Yoršklm komisarjem za Ilcebce, ter se pritožujejo Čez posredovalce del, kateri pod vsemogočimi Izgovori pošiljajo delo Iskajoče ljudi v neobdelane kraje dežele, ter kjer se z delavci bolj hudo ravna, kakor s sužnji. — Dne 29. Jan. 1906, prišlo je k komisarju pet takih prevarencev.
Povedali so mu da Jih Je neki posredovalec Sabbia poslal v Florido, a turn so ž njimi nečloveško postopali, ter bo slednjič ubežall. Vender so jih zopet ulovili, ter so bili oil policije obsojeni v 90 dnevno prisilno delo.
Po prestanem prisilnem delu, se jim je posrečilo priti v New York.
Geronlmo.
Dohroznuni apaškl poglavar, kateri se Je pred kratkim časom v osmič poročil, namerava iti v Washington, ter predsednika naprositi, da izpusti njegovo ljudstvo iz vojaškega ujetništva. Kakor znano, so Indijanci vže nad 20 let na Fort Sili vojni ujetnici.
12 ranjenih.
Denver, Colo., Pri Jezeru tlueeve v gorovju zapadno od Denverja, se Je utrgal snežni plaz, kteri je pokopal štiri vozove Colorado In Southern železnice. Dvanajst osob Je bilo ranjenih.
Razstrelba v rovu.
V rudniku Opp Mine pri Jacksonville. Ore., se Je pripetila ražstrelba smodnika. Trije delavci so bil usmr-tenl.
Štirje ranjeni na ullčnej Železnici.
Na ullčnej železnici od Union Railway Line, BkočlI Je voz ulične Železnice blizo 175 ulice, Bronx Borough, raz tir In zavozll v brzojavni drog. Stlrl osobe so bile ranjene, ena zelo nevarno.
CHICAGO.
Rojakll
Dno 3. februarja 190G priredi naše dlčno društvo "Slovenija," maikeradni ples in sicer v narodni dvorani na 18. cesti, UdeleSlte «e te veselice, ter po-kažlte, da znate ceniti društvo "Slovenijo".
Kakor bo sliši iz za kulis, bodo ta veselica Jako zabavna, ter «e bode med pomembne maske tudi razdeljevale častne premije. ToraJ dno 3. februarja 190G. vsi na maškeradnl ples "Slovenije!"
Začetek ob 8 url.
Venčanje.
Naš dlčnl rojak, gospod Frank Udo-vlč ln gos pica Marija Plut sta bo dne 21. januarja 190G poročila.
Obilo Breče!
Napredek Slovencev v Ameriki.
Slofehcl v Člkagi so ustanovili "Čitalnico" (Glej dopis.)
V So. Čikaitl Je pa tamošnja Sloven-Bka naselbina ustanovila pevHko društvo "Slovan". Pevski zbor Šteje nad 20 izkušenih močlj, a pevske vaje se vrše vsako Boboto. —
Mladim društvam: "obilo uspeha!"
Kubellkov koncert.
Z izvanrednim uspehom je 25. t. I. virtuoz Kubellk koncertoval v "Auditorium" dvorani. Ljudstvo ga Jo pri nastopu viharno in prisrčno pozdravljalo.
Težke Hiindelnove in Bachove skladbe je proizvajal b čudovito preciznostjo. Tehničnih ovir pa sploh Kubellk no pozna.
Težki prehodi mu niso delati nobene preglavice, ln Bvlral Je s Čudovito leli-koto ln čisto donečlm glasom.
Med Igro, katera Je ljudstvo kar o-čarala, vladala Je tišina. Burni brez konca trajajoči aplavz sledil je pa po vsakem Izvestju.	,
Tudi drugI sodelujoči umetniki so častno reševati svoje težke naloge.
8TET0VNK NOVICE.
—	V Antwerpen Je pogorelo gledišče. Dva gasilcte'Bta bila ranjena.
—	Prvi osebni vlak, na katerem J.1 bilo vse polno odličnih oseb Je vozil te dnlj prvikrat skozi Slmplonov predor.
—	Ruska vlada Je žldom zopet podelila pravice v 133 nadaljnih mestah se naseliti.
—	V neko boljšo gostilno v Her\e prišel Je neki gost, kateri Je zahteval kozarec piva. Ko »prazne kozarec, g;i zaluča z vbo močjo v stensko zrcalo, katero Je seveda na tisoče kosov razbil.
Gost bo jo oprostil, ter rekel da je bolan ln nervozen, ter da hoče škodo povrniti.
Škodo so cenili na 40 frankov, katero Je gost plačal z bankovcem za 100 frankov, ter dobil nazaj iz tega 60 frankov.
Ko gost otide je gostilničar bankovr ogledal, ter spoznal da je Isti ponarejen.
—	Prt zadnjih volitvah v angleški parlament je bilo 371 liberalcev, lr>7 unljstov, 82 Irskih nacljonalcev ti»r 50, kateri pripadajo delavski stranki, izvoljenih.
—	V Newportu Ncwh. Va. je dm-28. Jan. t. I. pogorela cerkev baptistov
To so sezidali lansko leto, ter je stala 165.000,
—	Kitajska cesarica poslala Je po amer^kanskem poslaništvu dragocene darove za Alice Roosevelt.
—	Mesto Luzern v Svlcl Je kupilo od mesta Schaffhauaen starodavno gjulotino za $200. Mestna uprava Luzernska pa sedaj' naznanja, da ta morilni stroj za obglavljepje razpo«o-juje, ter zahteva najemnine $5.50.
j Pod novim orlom. 5
iPo
Zgodovinska pevest. Ponatis Iz "Slov. Naroda"
DRUGI DEJ..
XIII. ,
Celo morjo čutil Je divjalo' v Brcu Damjanovo Maro la njena du&a je trepetala neznanih muk. S trepetom se jo spominjala trenotka, ko jI je Marinont razkril svojo ljubtxen, ko je počivala na njegovem arcii; zdaj jo Je pre&Inllo veselje, zdaj Jfl^Je morila talost — Ba-ma nI vedela, kaj j t Je, zakaj vedno in vedno jo poleg pčhoanega sijajnega maržala videla tožne oči prijatelja Izza otroSklh let.
Sedela je sama v očetovi pisarni, in aama sebi dopovedovala, da to, kar čuti za maršala, vendar ni prava lju bežen.
—	Prava ljubezen ne razmišlja in ne vprašuje nikdar, kaj bo, tako so šepetala njena ustna kakor v sanjah. Prava ljubezen ne pozna pomislekov, ne pozna ovir. Jaz pa vedno vprašujem, kaj naj bo iz tega, kakšen bo konec, vedno se spominjam, da je Mar-mont oienjen, vedno me muči misel, da mi prinese ta ljubezen žalost in sramoto. Prava, resnična ljubezen bi govorila drugače. Rekla bi: Tu sem, tvoja sem, vzemi me — in nič za to, če bi za eno uro ljubezni prišlo »to let ialostl ln solza.
In tedaj se Jo spomnila Konrada Podobnika ln njegovih pogledov, ki so bili temni, kakor da stoje na Btražl pred veliko tajnostjo. In vendar si je rekla:
—	Da, ko bi me bil on tedaj ko se Je vrnil domov, vzel na Bvoje srce — moje srce bi bilo vriskalo ln postala bi bila njegova ljubica tudi br«z blagoslova ln šla bi bila za njim na kraj sveta. A zdaj?
Njeno lice Je dobilo Izraz kakor da Je zmrznilo ln rekla «1 Je:
—	On Je lep in ponosen in neustrašen, mot dejanj, on bi me še pošastim iz rok Iztrgal, samo da bi mu rekla, da ga ljubim, — Konrad pa Je apatičen, čemeren, malobeseden, brez poleta. On je živ, poln ognja, kakor orel, ki bi zletel gor do solnca — Konrad je mrtev, kakor ptič, ki bo mu postrigli pe-roti. Jaz pa hočem tudi gor do solnca — 1 njim.
In prevzela so jo čustva, da Je vroče poljubljala kcaBne cvetke, ki Jih Je vaak dan pošiljal Marmont — koj potem pa te cvetke srdito vrgla v kot, Jih poteptala in Jokaje klicala: Ne, ne. samo omamljena sem — Konrad reši me!
Konrad ni prišel — pač pa je stal pred njo general Prešla. Kakor oče svojo hčerko Jo Je prlvll k sebi.
—	Le izjokaj se, deklica moja. Kar Je mrzla zima, kar Je krepak vihar za mlado drevo — to bo ta izkušnja zate.
In Mara je leiala na njegovih prsih in na njih jokala dolgo, dolgo časa. Ko pa so usahnilo solze, ji je bilo tako, kakor da je odteklo iz njenega srca vse gorje, in lahko ji je bilo, kakor da je li svoje duše vzela vse dvome in jih poleg sebe polcftila na tla.
—	Pojdi z menoj, Mara, Je rekel general Fresla. V tej uri Je nI mogel vikati. In ona ga ni vprašala, kam jo pelje. Šla se Je obleči, general Prešla pa Je naročil koČIJažu, naj vprele. Mol-čo je Fresla prijel Maro za roko in Jo peljal do voza.
Zunaj je lilo, kakor da bo bo odprle vse nebeške zatvornice, Prešla ln Mara pa sta drleč se za roko tiho sedela v vozu. Voz je drdral po Dunajski cesti, izginile so zadnje hiše in Mara še vedno ni vprašala, kam Jo pelje njen spremljevalec.
dele sunaj pri Savi se Je voz vstavil in ko Je general izstopil, je Mara videla, da podira voda črnuški most. V sredini so bili valovi te lipodnesll nekaj stebrov in most Je razpadal — oddelek vojaltva je skušat rešiti, kar bi se sploh dalo rešiti.
Vihar je divjal čet poljane, i neba je lilo, Sava se je s ljutostjo zaganjala v most, da je leseni velikan ječal » vseh členih — vojaštvo pa Je x nadčloveškimi močmi delalo, da otme most
Zdaj Je tam od spredaj, koder je bila voda te podrla stebre, zaoril mogočen glas. Čez tuljenje viharja se je sliia-
—	Attention — pozor! Vsi nazaj!
Mara Je obrnila tja svojo poglede in
tam na najnevarnejšem mestu zagledala Konrada, ravno v trenotku, ko Je vrgel od sobo suknjo in z mosta pla nil v Savo.
—	Konrad! Konrad! Obupno Jo donel, ta.klic, a nihče se nI zmenil zanj. Mara Je skočila z voza in tekla na moBt. Dež Jo Je močil, veter Ji Je odnesel klobuk, razruval njene lase — a ona Je tekla naprej. Vojaki bo Jo ustavili, go-neral Prešla je priskočil k nji. ln jo potegnil b sabo k ograji.
—	Glejta — zdaj jeJKonrad vjel vrv — zdaj Je rešen — zdaj ln zdaj bo "pri kraju — hvalu Bogu — rešena sta oba.
Dalje pride.
Klerikalizoni, liberalizem, socialna demokracija.
Kpija/ It. F.
I.	Klerikallzem. — — — —
V veri je moč. To Je namreč geslo s katero hoče gospodariti klerikallzem na obnebju politike. S tem geslom hoče združevati maso ljudstva pod svojim okriljem, pod svojim vodstvom!
To geslo tudi razmotrlva po prit-nlcah, s proved nlcah, ter zateka se sedaj na zadnjo se jI ponujajočo oporo — časnikarstvo.
Politično vodstvo te stroke vodi duhovstvo, ono, opiraje se na ta Izrek vporablja sredstva, katere bi spojile maso v boju za dosego nadgoapodst-va.
"Poslušajte in ubogajte naB, kajti ml smo Krlstovl namestniki, nam Je dana oblast voditi Vašo pot trudapolnega življenja". S tem Bkuša duhovstvo prodirati do Brc mase, katera naj bi se pokorna dala voditi po njih navodilih ln naklepih.
Razni obredi, razna navodila ln nauki izclmlll . so se iz reka "v veri Jo moč."
Vsako priložnost, vsaki dogodek Tvojpga življenja bode klerikallzem vporabljal, ter Ti bode predočlval božjo modrost in dobroto.
Ako Ti gre slabo, ako se vsvojl nesreči zatekaš v vero, takrat Ti kleri-kallzam veleva — "upaj v boljšo pri-hodnjoat — ne obupaj!"
Vendar pomoči Ti nI.
Klerikallzem je sovražnik Tvojega napredka, lati v Tvojem napredku videva'svojo škodo, ter napel bode svoje moči s katerimi bode skušal preprečiti Tvoje Bpoznanje, ter ovirati Te bode počel na potu Tvojega prospeha,11 kajti le nevednost ovčic Je cvetoča kupčija klerlkallzma.
Daj in plačuj! Ta je glavni faktor onih, kateri hočejo z geslom "v veri je moč" osrečevati ljudstvo.
"Danes za to, Jutri za drugo!"
Tako TI bodo oznanjovall raz prll-nlce isti, ki so voditelji te sekte.
Če prideš na Bvet, če Te spravljajo v hladni grob — odpirati bodeš moral mošnjlček, ter šteti srebro ln zlato.
Na "v veri je moč" se opirajo, ter to geslo uporabljajo, da Te pri napredku ovirajo, kajti čim bolj b1 v ozadju, tem bolj bodeš sledil njihovim naukom, kateri pa niso nič druzega, kakor pripomoček, da mnotlš mrtvi kapital iBtlm, kateri TI prldgajo ln kličejo — v veri Je moči"
II.	Liberalizem.	— — — —
Oprosti s« spon klerlkallzma, obrni
se na pot napredka!
Ko bo razni Blojl spoznali nakane ln namere klerikalizms, sačell so proti temu nastopati, ter nastala je stranka, katera ima gori omenjeno navodilo, ter s katerim hoče v klerikalni jarem vpreleno ljudstvo osvoboditi, ter jo rešiti li črnih krempljev kakor tudi provestl svoje somišljenike do napredka s katerim bi se postavili po robu lzkoriščajočemu kleiikallz-mu.
To Btranko nazlvall so liberalno ali svobodomiselno ln naloga te je, osvoboditi se srednjeveškemu suženjstvu, ter ustvariti obsorje napredka In pro-speha.
Seveda Je klerikallzem to stranko
obsojal, ter be z vbo mogočo silo branil proti njej, kajti sprevideli bo, da njih geBlo "v veri Jo moč" pojenja, ter da b tem geslom ne bodejo več prodirali s katerim b do sedaj tako uspešno v svojo korist delovali.
Liberalec jo spoznal dejstvo, s katerim bi se uspešno bojeval proti klerikalcu.
.'Napredek" bilo je njegovo geslo. — Ko jo masa izprevldila, v kaki temi Je pod klerlkalizmom, tavala, s kakšnimi idejami in dejstvi Je isti to maso uzdrževalo, obrnili bo temu hrbet, ter se podali na pot liberalne ideje — napredka.
Napredek Jim Je odprl oči, ter marsikatera klerikalna izkorlščevalna ma-hlnaclja dati Je morala slovo, ter prepustiti svoj prostor "napredku".
Ko je ta Btranka videla da «1 v ozadju, ko Je videla da tavaš v temi b katero si znabltl novedo podpiral "v veri Je moč", takrat te je ona povabila, ter ti rekla: "Oprosti se spon klerlkallzma, stopaj po poti napredka!" Vstopi] si v njih vrBte, napredoval si — otresel si se prltlskajo-čega Jarma, ter nadel si se kulturne svobodomiselnosti, Postal b1 a tem član stranko, katera te Je provedla do istega pota, na katerem Bi počel spoznati, da z napredkom postaneš svobodomiseln, da z napredkom, so pop-neš do iste višine, po katerem hrepenijo isti, kateri ti pravijo: oprosti se spon klerlkallzma, obrni se na pot napredka.
H. Socljallzem.	— — —
Obe prvoliuenovttui stranki ptt vsebujejo faktorje, kateri repreealno izkoriščajo oni stan, kateri mora od dno do dne ob napornem delu si služIti svoj vsakdanjt kruh,
V prvoimenovanlh strankah bo Istl-katerlm je osoda nametala kupe denarja, pa vendar šo s svojim ogromnim kapitalom niso zadovoljni, pač v
pomnožltev Istega, Izkoriščevajo ln Izsesavajo ono maso, katero nazlvlja-mo "delavstvo". No strašijo se ti nobeno ovire, kajti denar je sveta vladar ln ta jim pomaga, tla zakrivajo vnebo-vpljoče krivico, katero prizadevajo nižjemu aloju,— delavcu.
Nastala je toraj stranka, katera al jo nadela častno nalogo, poboljševatl delavske razmere, ter so bojevati proti kapitalizmu, kateri se Izčrpa Iz ur-volmcnovanlh strank.
V svoji delavnosti nI uvidela samo častno delovanje, pač pa bo je podala v boj proti istemu molohu, kateri vzdržuje ln podpira revščino, v tem boju skuša priti do zmage, v tem boju bojuje so socijalna demokracija proti BvoJIm Izkoriščevalce^, proti kapitalističnim idejam, Ti delavski stan si odvison od tega faktorja kajti preskrbeti moraš sebe, družino ln znebiti še. mnogoštevilno deco. Zaslutiti morrfS, ln ako zaslužit! hočeš, moraš delati, ali b Tvojim delom množiš kapitalistom njih ideal — kapital.
NI samo da bi opravljal delo, za katero delo bi te kapltallBt primerno oškodoval — pač pa posvečevati moraš istemu Bvoje moči, delati mu moraš noč fn dan, naj si bode na planom v rovu, na kopnem ali vodi.
A kako plačilo dobivaš za Tvoje tru-dapolno opravilo? O tem ne bodemo razmotrlvall. VBaki delavski Btan, naj si bode ta aH oni je Igrača kapitalu s katero al on množi vže Itak prenapolnjeni žep.
Torej ta socljalno demokratična stranka poskuša te krivice, ki se godi delavcu odstraniti. Ona skuša na svobodomiselni socljalnl podlagi uvesti program b katerim bi potem nastopala proti sovragu.
"V slogi je moč!" To je njeno geBlo, In vld] Be, da masa, katera pripada socljalnl demokraciji se vestno drtl svoje devize, ter al je Bveeta, da bode a slogo In edinostjo častno rešavain
svojo nalogo.
Koliko jo ta stranka vže dosegla, koliko svojih pravic, Je vže Iztrgala« Iz kapitallBtnih rok, koliko revščine je vžo odgnala Iz prod duri delavske koče. A nI še dosegla svojega namena. Počasi koraka do cilja ter upajmo, da bode istega dosegla kmalo. kajti v boju za sveto stvar držala so bode svojega zmagonoanega gesla: / "V slogi Je moč!"
******** >** >*:***» »» ******
ROJAKI, NAROČUJTE 31
"GLAS SVOBODE/' <<<<<<<<<<<<<<<<<<<<C< *< cc
Kaj ljudje govore?
Mr. Jos. Strba, 769 lluber St Johnstown, Pa., govori dOBlovno: "Moja največja zahvala Trlnerjevemu zdravilnemu grenkemu vinu. Imel sem le več mesecev jako pokvarjen telodec, tako da ml nt zamogel noben zdravnik pomagati, da si sem jih popraševal za svet enega za drugim. Nato pa sem poskušal Trinerjevo zdravilno gronko vino piti In z veseljem pripoznavam da me je popolnoma ozdravelo. To vino bi moral vsak piti kojt trpi na 3o-lodečnl bolezni."
Ml pač z zadovoljnoatjo prepuščamo drugim govoriti o našim izdelovanju, da pokažemo nailm ljudem, da so nail oglasi stavljeni tudi na zdravo podlago ne pa samo v besedah.-' Ml odkrito izjavljamo, da ni boljših zdravil sa želodec na svetu, nobena druga idra-vila bi ne pomagala vsakemu In obratno ne škodovala, ln da je ta grenSlca Izvrsten krlčlstllec, najbolj« sa celi sistem in zanesljivi branltelj proti epl-demlčnlm boleznim. Javnih zahval ml nikdar ne nabiramo. Dob« M v vsih lekarnah nI pri Izdelovalcu Jos. Trtner 779 So. Ashland A ve. Chicago, III.
Za8tOIlj pošljem knjigo. "Kako dobite in si ohranite lepe in goste laseP^Vsnkemu, kdor pošlje nekoliko poštnih znamk. Knjiga je zolo zanimiva in koristna in za vBakegti potrebna.? P. Frank, 229 EftBt 3ii Htreet New York^City.
M VEČ BOLEZNIJ, - NE HIPNIH, NE KRONICNIHI Nov in velikanski zdravniški zavod v New Yorku.
Dragi gosp. doktor iz Universal Medical Instituta v New Yorku.
Srčno se Vam zahvaljujem za Vaia uspcJna zdravila, s kterimi ste oidravili mojega malega deteu Vi ste otroka ozdravili popolnoma po jednomesečnem zdravljenji, dnsi mu ni mogel nijeden zdravnik več pomagati.
Sprejmite dragi gospod zdravnik, inojo naj iskreni jSo zahvalo. Zajedno Vas pooblaJčam, da prijavite mo)C pismo v časopisih s sliko mojo in mojega deteta. Zagotavljam Vas da Vas hočem priporočiti vsakemu bolniku, najsi trpi na Ktcrikoli bolezni.
Ostajam vedno udana in hvaleina Ida Rutilsky — 3 — 116 - Dimley Pa.
Dela čudovita ozdravljenja.
Na stotino ozdravljenih. Nobena prevara. Njih spričevala in zalivalo so potrjeipj od javnih notarjev, ter Ni» bistven dokaz o sijajnih zmožnostih profesorjev.
Berite to kar jiotrjujejo osebe, kta-rih slike vidite tukaj. Njih imena in naslovi so vsakemu na razpolago,
Od blizu in daleč
možje in žene, mludeniri in stnrfiki, dečki in otroci, priznavajo ozdravljenje po zaužitju zdravil tegii za-voda. Vspeh tega novega obtiči lo v tem, ker ima svoj poseben zdravili Aki *bor raznih specialistov za vsaktero sledečih bolezni: Rji vin a-tizom, srčne hibe, nalezljive bolezni, kožne bolezni, očesne, uiesne bolezni, bolezni v nosu, grlu in prsih. Ako zgubljate lase, če vas boli želodec, dalje, za sjMilske bolezni, za hemeroide, odrvenenje kakega uda, kapljavico, sifilis, itn« potenco, neredno mesečno čiščenje, krvnein trebušno bolezni,oslabelost telesa in vsakojake druge bolezni.
Universal Medical Institute New York
Jai spodaj podpisani potrjujem s tem drage volje, da sem vc£ mesecev trpel na slabostih, vednemu glavobolu in otrpne-nju krita, tako, da mi jc bilo življenje neprestano trpljenje. Danes pa sem hvala Bogu popolnoma tdrav po jedno-mesečnem uživanju zdravil, lucre sem prejel od Universal Medical Instituta.
Jaz dain s tem spričevalo - kot dokaz moje udanosti in visokega spoštovanja zdravniške vede imenovanega zavoda in dovoljujem, da se priobči to pismo z mojo sliko po časopisih.
V znak zahvale srčno udani Frank Tulliovič, — Springtield Ave, Grantford., N. Y.
To spričevalo je bilo podpisano i mojei prisotnosti 8. septembra leta Mfcu. Nikola Grill, Notary Public, 99 Grand St.
Za vsakovrstno bolezen poseben zdravniki
Za vsacega bolnika se posvetuje cel zdravniški zbor zdravnikov, osobito so pa ravnajo po nasvetu dotičnega zdravnika specialista.
To Vain dokazuje in jamči ozdravljenje ker Vmn dotični specijalist predpiše ravno ista zdravila, ktera je vžo preje stoterim bolnikom jednake vrste poslal z dobrim vspehom.
Oe imate priliko, poselite nas v Now Yorku osebno ter poskusite za enkrat zdravljenje s pomočjo naSega imenitnega patent, električnega stroja „8tatie". Ta stroj učinja izvrstno in zdravi: rev-uiatizem, gobe, uervoziteto, impotenco, ter oslabelost organizma.	—
Ne izgubljajte (asa po nepotrebnem.
Ako bivate daleč, naj si bodo tu ali tam, pišite to v svojem jeziku; opišite kar najbolj natančno Vašo bolezen in mi Vain pošljemo zdravila po „Express" in z vsemi določili in nasveti v vsakteri vkraj Združenih držav, Meksike in Ka nade.
Zdravila sprejmite s trdnim prepričanjem, ker ona Vam donašajo srečo in blagostanje k Vašej družini.
dUPAJTE NAM — Ml VAS NE VARAMO. — REDKO KEDAJ JEDNAKA PRIUKA ZA OZDRAVLJENJE VAŠE BOLEZNI V KRATKEM ČASU.
NASUOVi
Universal Medical Institute,
dO	Street, New York, blizu Broadway,
VP *DIfE USE: Vsak dan od 10. do 1. ur« pop., tor od S. do 6 ur« pop. — Ob torkih la sobotah od 2. v« do s. ore pop., in odff. do t. uro min. — Ob awUljafc od 10. or* dop. do 1. ar* pop.

I -T

Življenje in trpi jen-
0	•
je naših očakov.
Piio dr. Slane. • _
t
I.
V	mestih pa bo Jo razvijalo vse na boljde. Posebno Jo raslo gospodarstvo po razliCnlh iznajdbah, ki bo človeško delo olajšale, 1 produktivnejšo delale. Tako bo nastale nove obrti, fabrike.
Razvoj obrti, trgovino Jo gospodarstvo povzdignilo do današnje veličine Iz tega staltšča vzeto, je bilo razvijanje meščanstva blagotvorno. Meščanstvo Je ustvarilo BtroJ, znanosti v vseh strokah človeških ved, ono je zbralo velikanske gmotne sile, s katerimi Je omogočilo zdajšnjo duševno SlvlJenjo ln ustvarilo zdajinja gospodarska sredstva in dasi Jo bilo v spremstvu njegovega dela ln razvoja veliko trpljenja na kmetiji ln v delavnicah, fabrlkah, vendar je to, kar m jo pridobilo za nas In bodočo zarode prldobitek. ki nI z zlatom odvagati. Lože so zdaj dela in bo bo ln bolje be bode živelo tudi v masah, ko Jenkrat te pokažejo svojo moč. Zdaj se začne prav. kapitalistično gospodarstvo. Vsak . u — se — prosta konkurenca, vse Je denar, on kupi, plača vse. Zdaj nastopa poželjivost po vedno večjih proHtlh, zdaj vlada ielja, postati bogatin. Naj kdo žo toliko lasti, vedno več bi rad Imel. To Je znak gospodarstva, ki ga zovemo kapitalističnega. — Mej meščanstvom v naši po večjem kmetijski Avstriji se je v teh časih nekaj gibalo v smeri kapitalističnega razvoja. Na deželi se Je razvila ona hišna Industrija, katero je zakladal meščanski kapitalist z vsem potrebnim. V prej-šnlh časih srednjega veka bo imeli mojstri v mestih zadruge. Te zadruge so zajamčevale posameznim gotovo število odjemalcev in tudi nakup surovin. Te zadruge bo začele biti pretesne. Poma-gačl bo hoteli ven iz ozkih oklepov teh zadrug, so hoteli Imeti prosto pot do mojBtra ln se prosto bodi kje naseliti. Kapitalistični podjetnik 18 Btoletja je delati pustil več delavcev v jedni delavnici v hišni obrti ter so tako nastale manufakture v platneni ln suk-ajenl branil. Za mesta je zahteval več prostosti obrta. Ta boj za obrtno prostost proti Jenkrat močnim same se-ba uravnajočim rokodelskim zadrugam s« vije stoletja. Država ne podpira dosti pri nas manufakture do navedenega cesarja Jožefa II. V Nemčiji dajejo vladarji kapitalistom predujme, velika brezobrestna posojila ln tudi v dar. Privilegije jim dajejo. Posebno Prusl skrbijo, da ne dosti tujih delavcev na-sell. Na Pruskem so leta 1786 šteli ti naseljenci čez jedno tretjino prebivalstva.
Strogo so kapitalisti ln vlade skrbele, da se ti Jelavcl niso družili in koa-llra.ll. Hude kazni so bile določene za vsako nepokorščino. V teh stoletjih se meščanski ter hišni industrljelnl dela-i vse hudo izkoriščata. Državne vlade streiejo. Najhujši poBelnl redovl so iz teh časov. "Oelatllche und weltllche Puersten , Orafen und Aebte, die Magistrate der Staedte unci die Schult-helsse der Doerfer relehen sich brue-derllch die Hand, um ihre Unterthanen von oben zu begluecken." Vse duševno proizvajanje stalo je pod cenzuro in včasih najneumnejšlh uradnikov. Policija Je bila na vrhuncu mogočnosti. — "In die Klsten und Kasten, in die Teller und Toepfe, in die Oarderoben-sehraenko und Hundeataelle schaute # die fuerstlicho Allmacht hlneln." V teh iasih praznuje svoje najsljajnejše praznike vsegamogočnoost vladarjev, ki bo zvali: "od božje milosti." Te kralje imenuje absolutiste. Justlca je kurba absolutizma In v merodajnega plemenitafitva ter liovenstva. 100 let bo pravde tekle, menda nobene ni dobil proti cer-all graJŠČaku. Justlčni umori se ie več prikrivali. Reveže so tepli, o-all, tako jih ni bilo treba rediti, zločincem so surovo ravnali, seveda le proti onim iz nižjih Blojev. "Die kleinen DIebe haengt man, die grossen east man laufen." Ta prlslovlca lzha-ls teh fasov.
V	deželnih zborih so se zbirali sta-"gospodl" t. J. knezi, grofi, baro-
potem vitezi, škofi, abatt, proStl ter meščanov. Če so plemen I tali In Ikl hoteli ln kaj posebnega mej govoriti Imeti, poslali so meKan-i ven pred vrata zbornice.

(V reformacijski dobi v slov. krajih tega nI blip; tedaj je bil meščan po-rajtanj V absolutizem tožeči kralji, deželni knezi bo Imel} s temi deželnimi stanovi precej bojev, kojlm jo šlo za to, da davčno moč kmeta ln njegovega vojaka neposredno v svojo roko dobijo. Plemenitaži so pobirati mej kmeti, kar jq bilo dati knezu. Zraven so goljufali reveža, si delali pri pobiranju teh "kon trlbuclj' velike profile. Da je to pobl-ranjo v njihovi moči bilo, bilo je tudi drugače dosti vredno. Lnhko se tudi kmetskt davek knezu odrekli ter vojaka. V teh časih 17. — 18. stoletja co ti deželni zbori še precej veljavni. — Kmet seveda nI bil zastopan v njih. "JTo posvetno in duhovno plemstvo bi Ja na moglo v kmetskl bližini dihati.
To in drugo hudo se je v gospodar-stvu ter drugem livijenju avst naro-dov še za časa Marije Terezije ter njenega sina Jožefa II. nahajalo. O tem, kar je ta mož storil, načrtamo v sledečem spisu.
(Daljfi pride.)
"Oglas"
Težko Je bilo najti zasebna stanova-vanja za neoženjene čaBtnlke v malem garnizijskem mestecu fc. Posamezno sobe ho bile Jako redke In častniki so si pomagali Iz zadrege steni da so si celo hišico v najem vzeli, ter si svoje stanovanje po svojem okusu opremili.
V	tem mestecu stanoval jo tudi bogataš Perlewltz "s svojo družino, ki Je obstojala iz 4 oseb namreč njegova soproga Marija, dve hčerki, devbtnaj-stletna Agata ln njena seBtrlca Greti-ca, ki Jo pa nosila še kratke krilce ln slednjič HeBtra gospodarja, Albina, dospod Porlcwltz je rad dobro pil ln jedci, rad je tudi posedal pri svojem Igralnem klubu ln to mu Je za njegovo življenje zadostovalo.
Za učene stvari, za knjige in časopise nI razdajal denarja, le na lokalni časopis bil Je naročen. Imel Je pa posebno navado, zanimal se Je za vojaški stan, ter Bosebno obračal pozornost na častnike svojega rojstnega mesta.
Znana mu je bila težava radi častniških stanovanj, ter sklenil Je, da pomore vsaj enemu častniku lz zadrege, radi tega se je odločil, da dve sobi odda v najem, a najemnik naj ne bode nikdo drugi kakor — častnik.
In res stanovanje ni bilo nikdar prazno, a tudi Če je najemnik nekoliko z najemnino zaostal nI delalo Perle-witzu preglavice, kajti njegov mošnjl-ček je bil tako In tako vže prenapolnjen ln hranilna svota Be Je v domači hranilnici Čudovito množila.
Tudi družina Je takemu najemniku obračala vso pozornost a dražestna Agata, pa Je častniku vsaki dan postregla b kavo.
Ta srečen človek, katerega je mila osoda pripeljala v Perlewltzovo družino bil Je nadporočntk Oskar Treven. • • *
V	manlfakturnl prodajalni Stretova, preganjali so uslužbenci dolgčas.
Pri plRalnl mizi Bedel Je gospod Strelov mlajši, kateri Je prebiral javno izlšli lokalni časopis.
Prebiral Je oglase. Začudeno Je bral.
"Odda se lepo opremljena soba."
"Kje pa?" ga vpraša zraven stoječi pomočnik.
"Dolga ulica št. 5."
"Dolga ulica št. 5.T To pa Je pri Per-lewltzu. Kaj bo nadporočnik izseli?"
"Najbrže; drugaCe bi ne oglasili."
"SIcer, se pa čudim, ako bi nadpo-roCnlk odšel, bi stanovanje oddal svojemu kolegu."
"fjo, kaj tacega pa še ne. časopis tiskajo vsaki dan slabše. Olejte sem — to nI štev. 5 ampak BO! Le ničla Je tako slabo tiskana, da se jo komaj vidi."
"Res" odgovori pomočnik, "začeli so hraniti črnilo."
Strelov mlajši se nasmehlja. — Porodila se mu Je misel. — Hitro vzame nožlček, ter skrbno zbriše ničlo, ter odpošlje časnik gospodu Perlewitsu. ...
Teta Alvlna bila Je vedno prva, ka tera Je dobila Časnik v roke. SedeC v kotičku, prebirala Je Časnik. Vle Je skoraj vse prebrala, kar nenadoma
vBtane. "Marija! Marija!" pokliče glasno.
—	Gospa Porlowitz ustopl. "Kaj mi hočeš Alvlna?'
—	"Zakaj bo nadporočnik Izseli?"
—	"Katorl nadporočnik?"
—	"No naš, ki prjl nas Btauuje."
—	"Pojdi, pojdi! Ta na to niti misli ne!"	.. •
—	"Zakaj pa ste oglasili, da Je stanovanje prosto?-'
—	"Mi?"
—	"Na tukaj glej ln beri!"
- Gospa Perlewltz vzame časnik v roke. Ni bilo dvoma, saj stoji črno na belem. To Je bilo njeno stanovanje..
—	A kdo Jo dal oglas v časopis? Znabitl njo mož?
—	Gospod Perlewltz ravno uBtopl. Sestra In žena ga počnete izpraševa-ti enoglasno:_
"Kaj si lmot z nadporočnlkom, da se Izseli, kaj Jo temu uzrok?"
—	"Izseli. Kdo to pravi?"
—	"Saj si pustil oglas tiskati."
—	Gospod Perlewltz nI mogel najti besede, natakne si očala ln res prepriča se o istlnltoBtl oglasa.
—	Žena ga vpraša: "Kaj res nisi ti oglasil?"
—	"Nikakor ne" odgovori razjarjeno Perlewltz.	,
—	"Znabitl je pa nadporočnik sam to storil, znabitl se mlBli poročiti?"
—Do tega sklepa so prišli.
Lepa Agata pa Je žalostno posluša-la domači prepir, kajti stiskalo jej Jo srce pri misli, da bode odšel on, katerega Je tako prisrčno ljubila.
Hitro ud Ide /ti odhajajočo materjo, v njeno sobo, a ko pride k njej, ne more so veC zdrževati, bridko zaCne Jo-kaU.
ZaCudeno Jo mati vpraša: "Agata, zakaj Jokaš?"
"Oh mama, on gre stran, in Jaz ga linam tako rada, ja laku ga ljubim, da ne bodeiu zamogla prenašati tega gorja.
Tudi on mi Je rekel, da me neizrečeno ljubi. In celo poljubil me Je — pa tako straBtno, da So danes njegov Bt-rasten poljub pozabiti ne morem. Seveda Jaz sem se mu Iz njegovega objema Iztrgala, ter tekla .v mojo sobico kjer Bem vsa v sreči premišljavala o moji lepi ljubezni. No ln sedaj Je vse proč."
...
—	Ravno Je prišel nadporočnik Treven ta službe. Komaj je odpasal sabljo, ko nekdo na njegova vrata potrka.
—	"ProBto!"
—	"Oh gospa Perlewltz. VI Bte me počastili s pohodom?"
—	"Gospod nadporočnik, rada bi z Vami nekaj spregovorila."
—	"Prosim, Bedite gospa, sem Vam na uslugo."
—	Oba sedeta.
—	"Gospod, zakaj odhajate od nas?
—	"Jaz?"
—	"Da vi. Jaz vem vse."
—	"Seveda potem — to se reče, ako vbo veste? — Veste 11 tudt da gospodično Agato ljubim, ter da bi bil najsrečnejši človek, Ce postane moja soproga."
—	"Gospod nadporočnik!" Glas njen se Je tresel.
—	"Čestita gospa — ml bodete pri tem pomagali?"
—	"A VI sto vže tako včeraj Agato brez mojega privoljenja poljubili."
—	"Da, draga mamica, to je vže bilo od nekdaj, da be Je prvi poljub vedno ukradel brez dovoljenja starlšev.
• • •
Zvečer pa je gospod Perlewltz iz svoje kleti pustil prinašati boteljke najbolje vsebine, kajti praznovali so zaroko njegove hCerke Agato z nad po ročnlkom Trcvnom.
Bil je ponosen, ter se radoval nad Agatlno srečo.
Kar prldrvl njegova najmlajša hčerka Gretlca v sobo.
. — Papa, papa, jaz Imam drugI Ca sopls, beri v tem isti oglas!"
—	Perlewltz si natakne naočnike, ter bere:
—	"Odda se lepo opremljena soba v dolgi ulici št. 50."
—	Začuden pogleda, ter reCe: "No, to pa Je Čudno, da so ravno moj Časopis napačno tiskali.
—	Srečna Agata In njen zaročenec, pa sta blagoslavljala tiskarskega škrata, kajti ta Jima Je bil zalčltntk njiju ljubezni, njiju sreče.
Priporočam vsem rojakom svojo moderno gostilno, kjer točim vedno sveže pivo, najfinejše žganje in likerje in pristna, naravna vina
Sprejemam rojake tudi na stanovanje in hrano.
John Mlakar,
tiOth. & Greenfield A ves.
West AIIIn, Wis.
ROJAKI! Ako hočete kuditi dobre unijske smodke obrnite bo na
ROBERTA HAHN 577 Clinton St. Milwaukee, Wis.
(<$* VSAK HODE DOB BO POSTREŽEM IN ZADOVOLJEN.
NAZNANILO.
Slovencem in bratom Hrvatom najtaplejo priporočava, po sta-rokranjskem okusu delano SMODKE. Fino izdelane viržinke po najnižjih cenah. Zunanja naročila sprejemi jeva z posebno točnostjo poštnine prosto
Vsa naročila naj se noslovijo na
H A HO V EC BROS. 567 8. Centre Ave. Chicago,
Nižjo podpisani priporečam {Slovencem, Hrvatom in drugim bratom Slovanom svoj lepo urejeni
—SALOON—
z d vojnin kegljiščem in biljar na razpolago.
Točim sveže pivo, domoča in importirtinn vina, fine likerje in prodajam izvrstne smodke.
, Prost prigrlzek-yedno na razpolago.
. j
John Kumar,
na vogalu Lnflin in 20 ulice in Blue island Ave. Chicago, 111.
Aniann & McCabo
| mesarja | Milwaukee, Wis. 306.8 Reed St.
So priporočata alavnenn občistvu V zalogi imata tudi kranjske klobase.
ODSTOTKE
Obresti plačujemo od hranilnih ii log. Od v prvih 5 dneh vsa-cega meseca vložene hranilne vloge obrestujemo od celega meseca.
INDUSTRIAL SAVING HANK
652 BlueJsland Ave.
Ustanovljena 1890.
VHAKO SOBOTO ODPRTO DO 8 OBE ZVEČER.
Ijšlov^
T
*
* * * * * * * *
Zakaj kupujete slabo meso po visoki ceni, ko Vam je le- ^ pa prilika dana, da kupite dobro meso in po nizki ceni. ^
OBllNITH SE NA
Otona Preiss,
9
269 Grove St.
kjer bodete točno postreženi z najboljšim blagom. V zalogi ima tudi pristne Kranjske klobase.
* * * * *
4 *
*

Pozor!
Pozor1
Slovenci.
"Salon*' z MODERNIM KEGLJIŠČEM
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in drug« raznovrstne naravne pijače— najboljše in najfinejše unijske smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. Postrežba točna in izborna.
Vsem Slovencem in drugim Slovanom so priporoča
Martin Potokar, 564 S. Centre ht Chicago, III,
Veliko popusta pri cenah.
V toku sedanje sezone znižali smo cene pri suknjah za 15 odstotkov pri dolarju.	...
Pomislite knj to pomenjn, da pri našem blagu, kateri ie najboljše vrste, da prodajamo vse bolj po ceni, in sicer tako tla nam nobena prodajalna v Chicngi ne more konkurirati.
Ako slišite da drugo prodajalne celo 0 in 60od. popusta »lajajo, se Vam bode zdel naš popust majhen, pa veste da nobena kupčiin se ne sklepa brez dobička. Radi tega Vam ne popušču-jemo oOod. pač pa 15od.
Poglavitno pa na zimskih suknjah.
Tudi imamo veliko zalogo klobnkov, kap. rokavic in obleke zu uiožke. Tudi dnjnmo zelene menjalne znanmke.
Telefon — Canal 11 »8
_
___^_

_

'Glas Svobode
»
[The voice op Liberty] WEEKLY1
Published by The Gla» Svobodo Co 657 W. 18th St. Chicago, III.
TELEFON CANAL 427
Soured at the Pitt Oftio- »I Chicago, III., a* Second 01»»» Matur. _
Subscription »1.50 per year.
1 Advertiiomeutii on agreement.
"Glas Svobode" lilde vsatl petek iq velja za AMERIKO:
za celo Ipto .... .T..........H«60
ca pol leta ............. 7Bc
ZA EVROPO:
za celo leto ............kron 10
za pol leta ----.......kron B
Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Amerik'.
Naslov za dopiso in poni 1 jat ve jo sledeči:
'O-Iah Svobode' 657 W. IHTII ST. Chicago, III,
Dopisi.
"Proletarcu".
Druga Številka "Proletarca" katera je USla koncem Januarja zopet brusi svoj strupeni Jezik, ter trosi laži med svet.
Kar se napadov na osebe tiče Izjavljamo Javno, da je laž. ter VaB Imenujemo lažnjlvcc.
Vaš dokaz o nekem računu Je skrajno Izmišljen, In nI res, da Članske knjižico stanejo |3.50 pač pa 3krat več.
Da Bte prve vrste lažnlkl kaže tudi dejstvo Vaše pisave ko plSete, da radi priznavate, da dobiva K. Konda $G30 na loto up pa 1580 kot sto v letaku poročali.
Predbaelvate v VaSem'listu različna hudodelstva, a Imen pa ne poveste. Torej z Imeni na dan! Urednik "Pro letarca" najbrže ne more obdržati J-mena v spominu. drugače bi pa zna-bltl prijavil.
V nadaljno polemiko z Zahrbtnlkom se ne spuščamo, kajti prostor v našem listu Je dragocen ln tudi se ne držimo plačent s takimi ljudmi polemizirati.
Dokazali smo Vam. da trosite laž ln neresnico med ljudi, to nam tudi zadostuje.	"Resnicoljub."
Lonlsville, Colo.
23. 1. 1900.
Gospod urednik! Prosim, da blagovolite upoštevati moje vrstice, ter Jih obelodaniti v VaSem prihodnjem listu.
UBtanovlll Brno tukaj Junljo, katera bi bila podrejena k United Mino Workers of America, vendur naleteli smo s tem na ljudi, ki se temu upirajo, tei1 ne prlpoznajo dobrote, katere bi al sami napravili, ako pretopimo k tej juniji.
Kdo naj Vas brani IskorlSčevanja kapltallBtev. kdo naj Vas podpira v slučaju Strajka, če zahtevamo vlSo plačo, kdo naj nam stoji na strani, kadar b® potegujemo za nafie pravice ? Ali ni to naloga Junije? In zaradi tega odklanjaš te podpore?
Nikar ne, ampak pridruži se nam ter zedlnjlmo se v uniji.
Tudi priporočam 8lovenako narodno podporno Jednoto.
Vže par slučajev sem videl, kako Je delavec zdlhoval, ki v Času bolezni nI dobival nobene podpore. In kolikokrat Je zdlhnll 'Zakaj nisem član Jednote!' A ko je ozdravil, pozabil Je vse Bvoje zdlhovanje ln svoje potrebe.
Tudi temu ne odlašajte. Kjer Je le 10 rojakov, ustanovite si drufltvo, ter pristopite Jednotl.	'
Kajti Jednota Je Isti in edini zavod, ki pozna težnje delavca, ki se zanima za delavski stan, ter kateremu je vže marsikatero rano zacelit.
Ne bodem zaslug Jednote opisoval, kajti vsakomur so znane le to poudarjam Se enkrat: "Postanite dobri člsnl naše Jednote."
Konečno Vara Se priporočam naSe glasilo. naS delavski list "Glas Svobode". — Berite ga In naročujte ga.
Želimo pa, da bi "Glas Svobode" kmalo začel dvakrat na teden Izhajati ter s svojim podučljlvtm berilom razveseljeval delavce.
Socljalnl pozdrav rojakom!
Mat. Počni k.
CHICAGO, ILL.
30. Jan. 1906.
Dne 28. januarja t. I. vrSila so je \ mali dvorani g. Franka Mladiča usta ndvna seja "Čitalnico v Clkpgi. Gospod sklicatelj Frank Mladič pojasnil Je zbranim rojakom pomen Čitalnice; pripomnil je, da Čeravno Imamo prekorlst na društva, katera članu v nezgodi po magajo, pa vonder tacegn društva še nI mamo/kjer bl bo zabavali, ter prehlrall razno'časopisje, kakor tudi ob glasbi ln petju pozabljali našo težnjo ln skrbi Njegov predlog ustanoviti "Čitalnico" bil Jo enoglasno sprejet — ter uatano vila se Jo "prva čitalnica v Ameriki.' Ustanovnlki so Izvolili odbor, ki sesta Ja Iz gospodov: Joe VerftčaJ, pmlsed nlk, R. Felgel, tajnik; Frank Terdlna blagajnik; Frank Mladič ln Ivan Meden, odbornika. — Poleg IG časopisov bodo članom na razpolago tudi knjižni ca, za katero se Je vže nekaj podučljl vlh knjig nabralo.
Goip. Frank Mladič prepustil jo Čl talnlcl brezplačno dvorano, a urednl štvo "Glas Svobode" pa 11 raznih časopisov dnevnikov, tednikov alt me senčnikov.
— Vsi došli rojaki, so pristopili s primernim zneBkom: čitalnici kot u-stanovalki. Kojakl! oziraje se na to, da Čitalnica rešuje oni problem, kojega se mora vsaki zavedni Slovenec držati to Je — napredka, se uljudno vabite, da pristopite k Čitalnici, tor da poka-žeto s tem činom, da se tudi v tujini zavedate svojih dolžnosti, ter da tudi oddaljeni od stare domovine veste, kaj Je Slovenec svojemu narodu storiti dolžan.	,
"Čltalnlčar".
PUEBLO COLO.
dno 29. Jan. 190G.
Uosp. George Kralj Iz Calumeta, MUli., priobčil Je v "Glas Svobodi" odprto pismo Luku Klopčlču župniku slov. fare v Calumetu.
Koncem pisma nam prepuACa sodbo o postopanju dušnega pastirja. — Da g. Kralj Hočemo soditi. Pri tem Vas pa naslednje vprašamo. AH mislite da "blagoslovljena voda" privede umrlega človeka v nebesa? AH mislite, da Jo Vaš nedolžni otročlček, katerega hudobni far nI blagosloviti hotel, pogubljen? AH ne bi bilo bolje da Bte Istih 30 dolarjev, katere ste utaknlll v far-sko žrelo, porabili za se? Dokler tak "business men" sluti, da Imate šo kak tolarček Vam bode prijazen, a ko vidi da Vas nesreča zadeva, ko vidi, da se Vam slabo godi, in ko sluti da nI* mato vinarja, takrat obrnil Vam bode hrbet, ter bodo vsa prejftna vplačl-la In svote. katere Bte v farško blsago zmetali pozabil.
Da bo Vam Je tako zgodilo, sto sami zakrivili, Zakaj podpirate sloj, kateri, ste lahko prepričani, da Vas bode v nezgodah preziral, zakaj mečete krvavo prlslužene novce v nenasltljlvo blsago?
Lahko ste b1 vže poprej mislili da človek, kateri pripada Utemu stanu, ki ne pozna druzega kakor tolar, vam ne bode usltižll, če mu ne naslpljete tolarčkov.
Zatorej puBtlte farja, ne podpirajte ga. ker zagotovljeni bodite, da tudi on Vam bode odrekel marsikaj, da celo to kar Je 1» svojem stanu dolžan storiti.
Zatorej rojaki ln g. Kralj, upoštevajte sodbo.
Podgorenčana.
Amerikanski predlogi.
Pred mesecom dnlj Je pri nekem predavanju neka znana govornica predlagala, da bl ae uvedla postava, da siromašni zakonski ljudje, kateri Ima-Je večje število otrok ln ki Jih preživljati ne morejo, Imajo pravico, da se otrok Iznebijo s tem. da bl se novorojence na eden all drugi hitri način umorilo.
Zopet berem danes, da Je Ana Hali Ohajsko državno legislature naprosila, da bl uvedla postavo, da se bolnikom, katerih stanje Je brez upanja k ozdravljenju, pripomoglo, da se Jih na eden ali drugi način Bpravi v hitri grob.
Torej tako postave «1 Žele prenapete Američanke.
Če promotrlvamo tadva stučaja pri trditi moramo, da Je res težko ako Je
Blroinašna družina prenapolnjena z otroci, ln ako bolnik, kateri dolgo časa hira trpi. ter da bl bilo res za ta-cega najboljša rešitev smrt, pa vendar neumna Ideja, ki se Jo porodila v prenapetih butlcah toh dveh Amerlkank, prekaša že vse meje.
—	Siromašni oče. kateri mora skrbeti za svojo številno doco, no bode si nikdar mislil, če se mu število otrok pomnoži, da bl novorojenca umoril, ampak rekel bodo "dobro došel." — "Če Je 10 prostor, če ,10 otrok lahko preskrblm/ bodem tudi enajstega."
Ako bolnik boleha, ako jo neozdravljiv, vender upanje bode gojil do zadnjega zdlhljaja, In takemu bilo bl pač pregrešno uplhnltl življenje.
—	Če bi ena tih dveh prenapetih Amerlkank bile matere 10 ali 15 otrok. dvomim, da b| bo držale svojih neumnih Ideir ter pustile 11. ali 10 usmrtiti.
—	Ako bl bile na bolniški postelji neozdravljivo bolne, gotovo bl ne prosile "umori me."
—	Dan danes, ko vsak resno misli za svoj obstanek, ko se vsak trudi, da bl človeštvu koristil z dobrimi nasveti, ko vsak skrbi, da bl odvrnil nesrečo ln zlo, dan danes prenapete Ame-rlkanko trobljo svoje neumne naBveto med svet.
—	Havlle naj bl se raje s socljal nlm vprašanjem, predlagale naj bl raje sredstva, ki bl onemogočile kapitalizmu revno ljudstvo Izkorlščeva-ti in Izsesavati. Tako delo bl bilo bolj hvaležno ln postala bl Jim častna ln sveta naloga, kajti s tem bi revnemu ljudstvu pomagale, ter ga osrečevale.
SIcer pa predlogi, katere ho Jih stavile so taki, da bl Jih celo reveži po norišnicah smatrali kot lzvlšek prenapetosti.
—	Ml pa lahko tem Amerlkankam rečemo: "Odpuščamo Vam, ker ne veste kaj blebebtate."
Kdor hoče kmalo dospeti na Kranjsko, Koroško, Spodnje Šta-. jersko ali v Istrljo, naj se poslufl parnlkov francoske družbe
Compagnio Generale Tnuisatlantique.
LE 6. DNI NA MORJU.

i
Parniki plujejo iz New Yorka vsak četrtek ob 10. uri dopoldan.
Glavni agent za Ameriko in Catiado
na 32 Broadway St. Now York.
MAllItICE W. K0ZMIN8KI, glavni agent za zapad, na 71 Dearborn St. Chicago, III.
Frank MedoBh, agent na 9478 Ewing Ave. S. Chicago, III. A. C. Jankovlch, agent na 2127 Archer Ave. Chicago, 111.
ji
Listnica uredništvo.
G. J. Mr. v Ln Salle, 111 — Ker se z objavo takih dopisov ne ti-kvarjamo, smo Vašo prošnjo odklonili. __
DNEVNI KURZ. 100 kron avstr. velj. Je $20 SO Temu je prldjati še 10 centov ze poštnino.
Vse Iste,
ki so pri nas koledarje naročili prosimo potrpljenja. Prvo naročilo nam jo pošlo, a drugo dobimo vsak čas ln potem dobi vsak svojo.
Upravniitvo.
■—!■ 11 ■ ■ HI ——I —HM
Stiku predočujo zlato dainsko uro (Gold filled.) JAMČI SE ZA 20 LET.
V naravni vellkoNtl Klike.
Ko lesov jo jo najboljši ameriški izdelek
-Elgin ali Waltham. ft J A AA To vrsto ura stank le	W
V obilo naročl>o so priporoča vsem Slovencem in Hrvatom dobro znani
Jacob Stonich,
72 E. Madinon 81.
Chicago, 111.
Ako hočete prihraniti nekaj dolarjev, kupite peči ln pohištvo pri:
jm- nas
Jas. Vasumpaur,
na vogln 18 in Paulina ul. Chicago, 111.
BRATJE DELAYCI1 Cene delnicam so vedno višje.
Našega novega parobrodnega društva parobrod "Brooklyn", je v evropejskih vodah pokazal kraano prosper i teto." Z redno plovitl»o je družba pričela v začetku meBeca oktobra p. 1. Radi tega bo tudi cene delnicam poskočile. Šo jo čas, da si vsaki delavec lahko priskrbi delnice in tako postane sotrud-nik tega ogromnega podjetja. No odlašajtet Kupite kolikor morate delnic, dokler so še po 15.00
FRANK ZOTTI & CO.
Na zahtevo dajemo vsakomur pojasnila.
Ta kupon izrežito, napišite in ga pošljite z denarjem na spodaj omenjeni naslov.
Vsaka delnica Je vplačana popolnoma, ln se nemore več vplačati.
(Incorporated under the lawB of the State of Maine)
Frank Zotti Steamship Company.
FKANK ZOTTI, President.
[Inkorporlrana po državnih zakonih z glavnico $2.000.000, od katerih je žo
$1.500.000 uplačanlh.
108 Greenwich Street, New York.
Cenjeni gospod:—
S tem predplačam na....................delnic Frank Zotti-jeve parobrodne družbe po $5.00
komad, in Vam prigibno pošljem svoto od....................dolarjev, katero upotrebite v zgoraj
povedano svrho, in delnice mi prej ko mogofie dopošljite,
8 tem so razume, ako predplače prekoračijo preje navedeno glavnico, da mi zgornjo Bvoto vrno-to v celem znesku.
Ime..............................................
Ulica in st.».....
Mesto in država.
Dne..................190....
Ceki, menice (trate) in poštne nakncnice naj se pošiljajo direktno na:
Frank Zotti S. S. Co. 108 Greenwich St. New York, N. T.




Nadzorniki:
Pomožni odbor:
Bolniški odbor:
s sedežem v Chicago, Illinois. PredsetUiik: John Stonich, 669 S. Centre Ave., Chieugo, 111. Podpredsednik: Matija Sthohen, -143 Main Str. Ln Salle, 111. Tajnik: Mahtin Kokda, <557 W. 18. St., Chicago, 111. Zapisnikar: Anton Mladič, 134 W. 19th Str., Chicago, III. Blagajnik: Frank Klouučah, 9617 Ewing Ave., South. Chicago, 111. Dan. Badovinao, P. O. Box 193 La Hallo, 111. Joun Vekščaj, 674 W. 21st PI., Chicago, III. Matija Strohen, 443 Main Str. La Salle, 111. Martin Potokar, o(>4 S. Centre Ave., Chicago, 111. Mohor Mladič, 017 S. Centre Ave., Chicago, 111. Jakoh Tirol, 348 Fulton St. Pullman, 111. Martin Skai.a, Box 1056 Ely, Minn. Jokip Matko, Box 481 Claridgo, Pa. Matija Pečjak, 819 Chestnut St. Johnstown, Pa.
T8E DOPISE naj blngovoledruštveni zastopniki poeiljuti na I. tajnika Martin Konda; denarne pošOjatve pa blagajniku Frank Klobučarju.
Osrednji odl>or S. N. P. Jednoto ima vsako tretjo soboto svojo redn6 mesečno sejo. Opozarja Be vsa društva, ki imajo vprašanja do odbora, da pravočasno dopošljejo svoje dopise jed no t ne mu tajniku.

DRUŠTVENI IMEMIK.
■A.
(JlnHom »KK-pii 2. glavnega zboru 3. N. P. J. v Chicago. III., priobčiti b« Ima v Jed not nem glasilu enkrat na mesec Imenik vseh društev ln njih nradnlkov t. J. naBlov predsedniku, tajnika ln laatopnl-ka.
"SLAVIJA" fit. 1. v Chicago. Ill l^rnnk Klobučar. pivduMlnlk; «617 K wing a ve. John Duller. tajnik; 13 W. 26th St., Frank Mladič, aaatopnlk; 687 S. Centre ave. -Menečna seja. vsako 2. nedeljo v mesecu.
"TItlGLAV" fit. 2 v U Salle. 111. Silvester Kramartlč. predalnik; 10B6 1st 8t„ Ivan Vogrlč, tajnik; UM-lSt 8t., AloJ« Krum.irSlC. »astopnlk; HBG-lst Bt. Mesečna seja. vsako l. nedeljo v mesecu.
'•ADItlJA" 6f. 3 v Johnstown, Pa., Mar-i tin Štrukelj. prespdnlk; 124 Chestnut St.. Feliks Volčko, tajnik; 912 Chestnut St.. Mihael P.ČJak, *astopnlk; 81» Chestnut St., Mesečna seja. zadnjo nedeljo v me-■ecu.
"BltATSTVO" St. 1» Steel, O., Ignacij Žlerabergur, presednlk; Box ia Olencoe, O Ivan Kravanja, tajnik; Uox 101 Olencoe O., Josip Dernač, nmtopnlk; Bo* 3 Steel, O. Mesečna seja, 1. nedeljo v mesecu.
"NAPHEJ" St. 5 v Cleveland, O.. Frank Čeme. presednlk; 1108 Hamilton 8t Frank Hubs, tajnik; 1752 St. Clair St.. Anton Bobek. .ustoprUk; 1752 St Clair St Mesečna seja. VBuko 2. nedeljo v mesecu ob 10 url dopoldne v Krnusov! dvorani.
"I1KATSTVO" fit. « v Morgan. Pa.. Frank Mlklaučlč, predwtlnlk; Frank Dr-mota, tajnik; Oakdaie. Pa.. I^o. Werdl-nek. zastopnik; Box 366 Brldgevllle, Pa.. Mesečna seja. 1. uedejlo v mesecu.
"BRATOUIID" 9t. 7 v Clarldge, Pa.. Ijorenc Šturm. predsednik; Jacob JeraS. tajnik; Box 20«; Valentin Rednak, zastopnik; Box «2. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu,
"DELAVEC" fit. 8 v So. Chicago. 111., Jacob Tlsol, predsednik; 341—3. floor Fulton St. Pullman, III., August Aučln. tajnik; 9266 So. Chicago ave., Michael Ml-lakovlč, zastopnik; 96S8 Ave. N. Mesečne seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"BRATSTVO NAPREJ" fit. 9 V Vale, Kuns., Anton Hupar. predsednik: Box 65. Ivan Žager, tajnik; Box 1.. Frank Papeft, zastopnik; Box 33. Mesečna seja, vsako L nedeljo v mesecu.
"TRDNJAVA" fit. 10 v Rock Springs, Wyo„ Alojz Profiek, predsednik; Box 3S0.. Oregor Raspotnlk, tajnik; Box 380., Fr. Cukale, zastopnik; Box 380. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"SOKOI.." fit. II v Roslyn. Wash.. Matija Derganc, predsednik; Ivan Šlkonlja, tajnik; Anton Vončlna, zastopnik. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"EDINOST" fit. 12 v Murray, Utah. Ivan R. Orahek, predsednik; Box 201,. Mihael ŽugelJ, tajnik; W. Jordan, Utah, Matija Kolar. zastopnik; Box 43 W. Jordan, Utah. Mesečne seja vsako 1. nedeljo v mesecu.
"EDINOST" »t. 13 v Wheeling Creek, O.. Josip StrauB, predsednik; Lansing, O.. Josip Longar, tajnik; Box 99 I,anslng. O.. Frank Spendal, zastopnik; Box 235 Bridgeport, O. Mesečne seje vsako 4. nedelje v mesecu.
"SLOGA" fit. 14 V Waukegan, III.. Ivan ZdrSar. predsednik; 705 Market Bt A loj« Klrar. tajnik; 70» Market St., Gabrijel Dominik, zastopnik; Box 482. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"ZARJA" it. IS v Ravensdale, Wash., Matija Poterpln, predsednik; Ciril Erme-no, tajnik; Anton Logar, xastopnlk. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"BLOGA" M. 1« v Milwaukee. Wis., Alojz Bergant, predsednik; 572 Heed Bt. Ivan Kalan. tajnik; 328 Oregon St., Ka-rol Hofbauer. zastopnik; 163 Reed Bt. Mesečna seja. vsako 1. nedeljo v mesecu.
"BLED" fit. 17 v Loraln, O., Aleksander Seldnltzer, tajnik; «73—10. Ave., Frank Vevar. zastopnik; Box 31. Mesečna seja.
vsako 1. nedeljo v mesecu.
"PLANINA" fit. 18 v Wellsburg. W. Va., Vlncenc Kolar, tajnik; It. D. No. i Virginia Sta., Anton Jerman, znstopnlk; It. D. No. 2 Virginia Sta. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"OREL" ftt. 19 v Stone City, Kans,, Pongntc Jurfle, predsednik; Ignacij Pe-čnlk, tajnik; Ivan Kovač, zastupnlk. Mesečna seja, vsako t nedeljo v mesecu.
"SOKOL" St. 20 v Ely, Minn., Josip Se-llfikur. predsednik; Martin Šleblr, taj-nk; Ivan Teran, zastopnik. Mesečna seja. Vsako 1. nedeljo po 20. v mesecu.
"OREL" fit. 21 Pueblo, Colo,, Josip Samec, predsednik; Alojz Anici-, tajnik; Josip Milica. zaBtopnlk. Naslov drui-tvu Je 1207 B. Santa Fe Ave. Mesečna seja, 1. In 3. nedeljo v mesecu.
"DANICA" fit- 22 v Trlmountaln. Mlch., Josip Mrvar, presednlk; Martin Bačar, tajnik; Josip Obrunovlč. zastopnik. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"EDINOST" fit. 23 v Durragh, Pa., Jacob Jesenflek, predsednik; Box 165., Ivan Peterlln, tajnik; Box 163 Hcrminie, Pa., Josip llauptman, zastopnik; Box 140. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"ŠMARNICA" fit. 24 v Jenny Llti<t Ark. Ivan Tomazln, Box 228.. Ivan Arhar zastopnik; Box 218. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"ZORA" fit. 25 v Terclo Colo., Fr. Bajt. predsednik; Box 137., Fr.' Lovar, tajnik; llox 136.. Ivan Adame, zastopnik; Box 140. Mesečna seja, vsako 2: nedeljo v mesecu.
"BRATJE SVOBODE" fit. 26 v Cumberland. Wyo., Ivan Schwartzkoblar, predsednik; Jurij Peternel, tajnik; Ivan P. Korpnlk, zastopnik. Druitvena Boxa W. Mesečna seja, vsako 1. nedeljo v mesecu.
"CELJE" 6t. 27 v Frontenac, Kans., Matija Mam. predsednik; Box 174.. Anton Smode, tajnik; Fr. Boldln. zastopnik; Box 181. Mesečna seja. vsako 2. nedeljo v mesecu.
"NOVI DOM" fit. 28 v Greenland, Mlch., Matija Schucller, predsednik; Box 203, Peter Geshell, tajnik Box 111., Jacob Bru-la, zastopnik; Box 42. Mesečna seja vsako 4. nedeljo v moBecu.
"DOMOVINA" fit. 2» v Thomas, W. Va., Jacob Luzar, predsednik; Box 141., Ivan Gruden, tajnik; Box 235., lvan-Mrhar.' zastopnik; Box 42. Mesečna seja, vsako 4. nedeljo v mesecu.
"POPOTNIK" *t. 30 v Weir City, Kans., Martin Btefančlč, predsednik; R. R. No. 5 PlttBburg. Kans., Alojz Clrar, tajnik; Box 188., Paul Obregar, zaBtopnlk; H. R. No. 1. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v
"SLOVENSKI DOM" »t. 31 v Shnron, Pa., Ivan BečaJ, predsednik; Box >32 Jaslp Paulenič, tajnik; 17 Pitt St., Ivan Smole, zastopnik; 61 Pa. Ave. Mesečna seja, vsako 2.'nedeljo v mesecu.
"SAVA" fit. 32 v Winter Quarters, Utah. Peter Snalder, predsednik; Box 8., Ivan Mliller. tajnik; Box 13., Anton Oman, zastopnik; Box 13. Mesečna seja. vsako 1. nedeljo po 15. v mesecu.
"NAS DOM" fit. 33 v Ambrldge, Pa.. Frank Toma«lč, predsednik; Box 141., Frank Rosenberger, tajnik; Box 169.. Josip Pele. znstopnlk; Box 141. Mesečna seja. vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
"FRANCE PREŠERN" fit. 34 v Indianapolis, Ind., Josip Hvalica, predsednik; 727 Warman Ave., Josip F. Falletlch, tajnik; 725 Wnrman Ave., Anton Mesec, zastopnik; 711 Holmes Ave. Mesečna seja, vsako 2. nedeljo v mesecu.
"ZVESTOBA" fit. 35 v Chlcopee. Kans., Alojz AJdlč, predsednik; Fr. Kollc, tajnik; Box 34., Ivan Lesjak. zastopnik; Box 85. Mesečna seja vsako 2. nedeljo v mesecu.
Zastopnike krajevnih druttev se napro-suje. Isto blagovole naznaniti glavnemu tajniku Jednote.
Listu v podporo.
J. K. Durango, Colo. $0.25 J.P.K. Cum»>erland,Wyo. 11.00 J. S. Buhl. Minn. ■ $0.50
II pošljete denar v staro do-HM! movino, obrnite se zaupno na M V. Konda-ta, 657 W, 18th Str., Chicago, III.
Edina viiuirna, ki toči najboljše kalifornijska in importirana vina. Kdor pije nase vino, trdi, da še ni nikdar v svojem življenju pokusil boljšo kapljico. Vsi dnbro d oil i!
Hermanekov Angelika balzam je najboljše krepilo.
Kedur telo slabi in so njega moč oimdalje boljinbolj zmanšuje tedaj potrebuje želodec krepila zu prebavljen je, daojači oreva in ledvico Hermanekov angelika balzam se proizvaja le iz korenin, zelišč in izbranih rož, ki so potrebne za ojnčenje telesa in utrditev zdravja. A-ko postane kri nečista, bo pretaka nepravilno in ix>stuja razkrojena, telo no dobiva dovelj jitkosti, torej slabi in razpada, pristopno je boleznim, nervoznosti, slabemu prebavljenju. izgubi slasti do jedil, nespečnosti.
Polet' se pa prikazujejo Se druge bolezni, ki imajo svoj izvor le v slabi krvi, n. pr. mrzlica. Hermanekov angelika balzam je.naj-boljši kričistilec in krepilo, ki vedno pomaga, ako telo slabi.
jjgjr Cena 7'5c; po pošti85e. "^Stt Izdeluje in prodaja edino
J. C. Hermanek, lekarnar,
585 So. Centre Av. Chicago lil.
P. Srhoenhofen Brg. Co'8.
Najboljšo pivo jo
Se produjft povsod. Phone Canal 9 Chicago, 111.
John. J. Dwyer
67!» Blue Inland Avenue.
Gostilničar
sts priporoča Slovencem in drugim Slovanom v obilen obisk
Postrežba točna in »olldna
J J, Dwyer, 679 Blue Island k.
NAJEMNIK & V ANA,
Izdelovalca sodovice mineralne vodo in drugih neopojnih pijač.
62—84 Fisk St, Tel. Canal 1105
Kasparjeva držav-na banka.
623 Blue Island tie, Chicago, III.
plačuje od vlog.l. jan. pu 30 jun. in od 1, jul. pa do BO^lec, po il odstotke obresti. Hranilni predal za $3. na leto. Pošilja se denar na vse dele sveta in prodaja se tudi vozne listke (šifkurte).
Denar se pusojuje na posestva in zavarovalrfe police.
NE KAŠLJAJ!

Zakaj ostajš v nevarnosti, dokler se tvoj prehlad slabša? Zaknj ga zdaj ne ozdraviš? Vsaka nevarna bolezen ima svoj začetek in prvi znaki sučice, jotike ali tuberkuloze bo mal prehlad, hripavost ali bolohnost pluč ter kašelj manjšega ali večjega obsega.
Severov Balzam za pljuča
vedno ozdravi zlo, kije podlaga vneli pljučnih nerednostlj
Ozdravi vsakovrstne prehlade in kaslje ter omeji iinpre-dovnnjo vseh pluonih neredov. Cena 25 in 50c.
"Imela sem tako nadležen hielj, da nisem mogla ne in sem postajala redno slabia, Vas Balaam sa Pljuča meje popolnoma ozdravel.1' Anna Svoboda, TONY, WIS,
Vrnjena mladost.
Marsikateri postarani možnnm piše, da se zopet počuti mludega potem ko je jemal ••Severov Balzam Življenja,"
Lahko se počuti čvrstega, kajti to je zdravilo, ki leči neprebavljivost in druge orgauične napake in ojači oslabele organe. To zdravilo je močna tonikn življenja. Poskusi jo. Cena 75c
Kratka Bolečina
Ostra in nakratna bolečina na strani je cesto znak prve srčne nerednosti. Srčna slabost ni nobena mole bolezen. Pazi ob pravem času. Ozdravi najhi. treje
Severovia Srčna Tonika.
Cena $1.
Oster odgovor.
Pogosto da tak človek, ki je sicer dobrega srca, toda so ga razdraženi živ-ei naredili nemirnega in Bitnega. Tonika, ki podpre slabe in zmučene živce. Olajša dušno potrtost vrne spanje in zopet uredi telo po katerikoli izgredih je Severov! Nervoton.
Cena $1.
(Človek na bergljah.
Ni vedno žrtev nesreče. Velikokrat jo sutno napaden od revmatizmn. Vrzi berglje proč in pridobi si zopet moč ter zdravje Btem, da rabiš zdravilo, ki zares ozdravi. To je Severovo Zdravilo za Revmatizem
Cena .$1.
V vseh lekarnah.

Zdravniški nasveti brezplačno.
W. F. Severa Co.
CEDAR RAPIDS IOWA


VESTI II STARE DOMOVINE IN
iz
Mrtvega naill.
Andrej Urbanfilfi, večletni tajnik v Volfiah, Je bil pred Časom izginil. Iz Ljubljano jo bil potem poslal župniku svojo oporoko; mislili so, da Je odftol v Ameriko. Pred 'kratkim pa so naftll poleg Novegamesta mrtvega Človeka, v katerem so Rpoznall konCno nesreč nega Urbančiča. Truplo je bilo vse ot rpnelo, Je moralo ležati že dlje časa v^ gozdu. Županstvo v Volčah je poizvedovalo po njem, ln končno so Je po popisu ln po uri konstatovalo, da Je mrtvec Andrej Urbančlč Iz Volfi.
Škof in ples.'
Na Silvestrov večor Jo Imel Skof dolgo pridigo o plesu. Ta pridiga -je vredno pridružuje drugim bedarijam, ki jih Je že zagreSIl Anton Honavcntu-ra. V svoji pridigi Jo Skof s strašnimi barvami Bllkal nemoralnost plesa. — Zatrjeval je, da moSka gorkota razburja žensko telo, ženska gorkota pa mo«ko telo ln da in vedno kcDec vsakega plesa smrtni greh nečistosti. Seveda Je to škof prav na dolgo in na široko razložil. V cerkvi Je bilo seveda polno deklet, ki bo se pri teh škofovih razlaganjih muzale, če bo že kaj razumele, če pa prej niso ničesar vedele. se jim je zdaj začelo svltati. Škofova pridiga kaže, da je Anton Bona-ventura v svojih mladih letih občeval b samimi demorallzlranlml ženskami In demorallzlranlml moškimi, kajti drugače bl gotovo ne klatil takih bedarij-
Promet v Trstu.
V	tržaškem pristanišču je bil lani največji promet odkar stoji Trst. La-dlje, došle lani v prlstanlščo. so nosile 3.0O2.2GO tonelat. za 52.000 tonelat več nego prejšnjo leto. Železniški promet je narastel na 780.000 kvlntalov. Prometne prostore treba razširiti.
Nova pamlika zveza.
V	budapeštansklh trgovskih krogih kroii vest, da bode hamburška paro-brodna družba spomladi otvorlla nov parnlškl promet med Reko In New Yorkom in pričela tekmovati s Cunard Line, ktera družba Ima sedaj za promet med Hrvatsko In New Yorkom monopol.
Civilni pogreb v Bclgradu.
Na prt vesla vni boilč so pokopali v Belgradu nekega srbskega socljallsta brez cerkvene asistence. To Je prvi •lučaj, ki se Je zgodil v Belgradu. Mesto križa so nosili pred krsto dve rdeče zastavi. Pokojnik Je na smrtni postelji izrečno prepovedal, da bl se ga cerkveno pokopalo. Pogreba bo se mfele-till vsi belgradskl socljallstl.
Prebivalstvo Bolgarije. Te dni je izšla statistika o prebivalstvu kneževine Bolgarske. Po tej statistiki posnemamo, da se na Bolgarskem bavi s poljedelstvom 2.8 milijona ljudi, s tekstilno Industrijo 17.000 ln s pekarstvom in mlinarstvom 19.-500 oseb; krojačev ln čevljarjev je 85.700, zidarjev pa 52.000. Vobče se peča z Industrijo 360.000 prebivalcev, s trgovino 149.000, 555.000 se Jih bavi u privatnimi posli, 33.000 oseb pa živi privatno brez posebnega poklica. Na Bolgarskem Je 14.200 beračev iu re-vežev ln 44.000 vojakov. V celem Ima Bolgarska 3.744.283 prebivalcev, in sicer 1.909.567 moškega in 1.834.71« — Ženskega spola.
Zadolžen ikof. .
V	Košlcl na Ogrskem živi škof Ku-blcBa, katerega hoče vlada odBtavltl, ker je poln lahkomislenlh dolgov, ki snsSajo okoli 100.000 K. Baje 'odsto pl' 1. febr. t. 1.
Lahkomiselne dolgove poplača seveda vlada.
Kočija kneza Aleksandra Karagjor-gjevl&a.
Brata Vadaaa, kolarja v Novem Va-radlnu, sta na dražbi kupila kočijo, v kateri je oče srbskega kralja Petra, knez Aleksander Karagjorgjevlč, leta 1868. pobegnil Iz 8rblje na Ogrsko, ker Je bil na sumu, da se je vdeležtl umora kneza Miloša Obrenoviča. — Sedanji lastniki so ponudili kočijo v nakup kralju Petru In prideta v kratkem v Novi Varadln dva srbska dvorska uradnika, ki se bosta v kraljevem
imenu pogajala s tvrdko Vadass glede nakupa znamenite kočije.
Srbski prestolonaslednik na Slovenskem.
V glasilu srbskih Častnikov "VojBkl" z dno 23. dec. čltamo, da Je srbski prestolonaslednik GJorgJo mesoca avgusta potoval po slovenskih deželah, in bival tudi Incognito v Ljubljani. — "Vojaka" piše pod naslovom "Potovanje naslednika srbskog prestola" o prestolonaslednlkovem bivanju n^ Slovenskem tako-le:
"Iz Benetk ae pride po razmeroma ne dolgi vožnji |k> suhem na slovensko zemljo, a nato v njeno glavno mes to Ljubljano, mesto lepo, veselo, a naJmiloJŠe radi tega, ker so lahko tu govori srbski. Ako se človek zatopi v rodoljubne misli ln z duševnim očesom premotri prostranost Jugoslovan-Hkih dežela ln jugoslovanskega govo-ra z vsemi njegovimi dialekti, od Ljubljane do VI t osa pod Sofijo in od velike krajine do Skadrn In doli do Bltolja in Orlda. kjer stanujejo Jugoslovani, objema ga čutila radosti, da smo ml tako velik narod ln da je naša zemlja tako prostrana, cb onem pa se nam všele v srce tudi čuvstva tuge ln žalosti, da smo ml v političnem oziru nujnesrečnejšl narod v Evropi, razcepljeni ln razkosani, zdlhujoč pod jarmom ln pritiskom oholih narodov ln držav. Ta čuvstva so objela tudi vi sokega potnika, ki Je prepotoval od Ljubljane do Boke-Kotorske, a nato preko Hercegovine ln Bosne jugoslo-vnnskn r.«mlje, ki Ječo pud tujo vlado. V Slovencih Je zelo razvita zavest o Jugoslovanskem bratsvu ln edinosti. "Ne vem. kje je Belgrad, all to vem, da žive tam naši bratjo Brbl", tnko se je Izrazil neki preprosti Slovenec napram spremljevalcu njegove kraljev-ske visokosti, ko Je Bllšal, da so potniki lz Belgrad a. Kolika ljubezen veje Iz tih preprostih besedi! Naravno je. da Je ta zavednost še veliko bolj ln krepkeje razvita v krogih slovenske Inteligence, med voditelji tega poštenega. dobrega oddelka našega plemena, ki po posredovanju Hrvatov polagoma Bprejema Jezik svojih južnih bratov. To je proces našega duševne ga edlnstva. ki bo , — tudi predhodnik naše politične zajednlce. Radost ln zadovoljnost ste navdajali nje-rovo kraljevsko visokost veB čas, ko Je bival v glavnem mefltu Ljubljani med tem simpatičnim narodom, ki Je nam tako blizu vjextka ln tako enak v čustvih, kar se na radost da opaziti na vsak korak. Tega nI moči nikdar pozabiti!"
NI ČLOVEKA,
K AT ft HI NE HI BIL ŠE C IT AL V ČASNIKIH, ALI SLIŠAL PRIPOVEDOVATI OD £#U-1)1 0 VELIKEM ZNANJU IN SILNI ZDRAVNIŠKI SPRETNOSTI, S KATERO VSAKO BOLEZEN IN VSAKEGA BOLNIKA OZDRAVI SLAVNI 1
Dr. E. C. Collins M. I.,
k it je ta slavni professor (Mlini zdravnik, kateri jo napisni to prekoristno knjigo ,.Zdravje*4, h katero
je dokazal, da ni človeške bede, trpljonja ali bolezni, katere bi on popolnoma in temeljito ne „ poznal.
Rojaki Slovenci« mi Vam priporočamo, da se, ako sle ne-
Knjig«: ZDKA7JK.
Toinroi I	_______
IdlUl dj i močni, slabi ali bolni, obrnete edino le na Dr. E. C. Collins M. I., ker
Vam on edini garantira, da Vas v najkrajšem času popolnoma ozdravi, bodi si katere koli notranje ali zunanje telesno bolezni, kakor tudi vsako :
javna zahvala. Cenjeni gosps Dr. E. C. Collins New York.
Jas Frank Musich so Vam lepo zahvaljujem za Vaia zdravila, ker so me tako dobro ozdravila, tla som sedaj zdrav, kakor poprej.
.Taz bi bil poprej piBal, pa sem Čakal, če se bodo bolezen zopet povrnila, a se ni hvala Bogu in Vam. Vsakemu bodem priporočal naj se na vas obrne.— Vas pozdravljam ter Vam ostanem vedno hvaležni Frank Musich
Bingham Canyon. I'tah.
DRAGI ROJAKI!
V KANSAS CITY IN PITTSBURG KANSAS.
Priporočam Vam svojo obilo za logo vsakovrstnega blaga posebno pa importiranega sukna, iz katerega izdelujem obleke v lastni de-lavnici. Obiskal bodem svoje rojake koncem febuarja ali začetkom marca in takrat Vns bodem naprosil, da mi naklonit©'naročila za ■pomladne obleke, knkor tudi za veliko noč.
Vsakemu jamčim hytro in dobro postrežbo. Predplačila ne zahtevam, ter se obvezujem v slučaju, čo bi obleka komu ne ugajala jo popraviti na lastne stroške, ali pa denar vrniti.
Obilni naročbi se rojakom priporočam
Jernej Preblllč, krojač.
d 0/dr«tljeu. Ueutiiu g ti/.ina in kronične i bolezni želodca.
Tajne spolne bolezni moške in ženske.
Ozdravljena glavobola, belega toka in bolezni notranjih ženskih organov.
Ozdravljen: kašlja, slablne in jetlke.
Ozdravljen: živčne bolezni, pokvarjene krvi ln izpadanja las.
Mark l.epe tir h
Olvra, I.a.
Aloj/ia Slama,
Clnrkson, Nebr.
Janez ZnlMkovec,
Box 86 Butle, Mont.
John Kritne,
Box 14 Conuofvilie, (>.
pulojj teh imamo na rozpolago Se na stotine pismenih zahval, katerih pa radi potunajkanja i t. .-$fj štora, ne moramo tu priobčiti.
f) Dnini*! | Pred no se obrnete na kakega drugega zdravnika ali zdravniški zavod, K K!) dKI i pišite po knjigo xdrnvjo ter pismu priložite nekoliko znamk za pošt-| ni no, nakar Vam takoj dopošljemo to knjigo zastoju. V knjigi najdete natanko opisano '•jj Vašo bolezen in nje uzroko in kadar Vam je vse natanko znano, bodete ložje natanko kj opisali svojo bolezen in čim gotoveje ozdravili.
£ V VSAKEM SLUČAJU toruj natanko oniSite svojo bolezen, koliko Časa traja, koliko ste »Uri in vse ^ glavne znake iu t<> v svojem materuem jeziku, ter pisma naslavljajte na sledeči naslov:
I Dr. E. C. COLLINS
M lOniCAI. INKTITUTE,
Ji 140 West 34th Street,	NEW YORK, N. Y.
Potem smele biti /. mimo dušo prepričani v kratkem popolnega ozdravljenja. >j	Za vol 1 >r. E. C. rolllns-a je otvorjen '>d io ure dopoldne do 5. popoldne.
Ixxl_,_p___J*5T
Jakob Dudenhoefer
VINOTRZEC
339 Grove Street,
Milwaukee, Wisconsin.
Priporoča tmIiii slo venskim salonom svoja izvrstna vina in likerje. Ima v zalogi tudi lm-portirane, vina likerje, kakor tudi lastnega pridelka.

Naznanje.
NAŠIM SLOVENSKIM PRIJATELJEM INODJEMALCEM.
Duši jo božič ali sveti večer se daleč, vendar pa je čas omiBliti si l>ožična darila, n pr. iz vrBte fotografij.
Veliko, ali večina Slovencev ima prijatelje, sorodnike v stari domovini katere brezdvomno najlažjo iznenudijo, ako jim pošljejo svojo sliko uli svojo družine.
Radi tega. ne odla&ajte na zadnji dan ampak obiščite nas takoj v prvi priložnosti. Tudi bo Vam zahvaljujemo za vso prejšnjo naklonjenost upa joč, da bodete cenili in vpoštevali naše točne in oeno postrežbe, Bednj namenjene edino le za naše slovensko prijatelje in odjemalec, katerih napredek in vstrajnost je naša zahvala, ostajam z veleštovanjem

391—393 Blue Island Ave. vogal 14. Place. Chicago. .III.
Telefon urada Main 39.
Telefon stanovanja 228—Y.
Dr. F. E. Hieklin
• La Salle, III.
Se priporoča tu živečim Slovanom. Urad ima nad Strauso-vo prodajalno.
Ozdravljenje oči je moja posebnost.
ROJAKI
POZOKI
1000 mož potrebujeva v
-Silver Saloon
461-463,-4th St. San Fr^n/Cal.
za piti fino Wieland-ovo pivo, kalifornijsko vino in najboljše žganje in kaditi najfinejše unijske smodke. Prigrizek prost in igralne mize na razpolago. Rojaki dobe hrano, in stanovanje.
BRATA JUDNICH,
. San Francisco, Cal.
N a z d a r rojaki!
Slovencem in drugim bratom Slovanom priporočava svoj lepo urejeni
Saloon:
Točiva vedno szeže pivo in pristne druge pijače. Raznovrstne fine smodke na razpolago. Za obilen posetse priporočava
brata Košiček
590 S. Centre Ave. Chicago, III.
12275827
Največja slovanska tvrdka
Emil Batilttitan,
580 So. Centre Ave. Chicago.
Izdeluje društveno znuke, gumbe. zastave in druge ptrebšoine.
K	Ta
Pozor rojaki!!!
Potujočim rojakom po Zdr. državah, onim v Ghicagi in drugim po okolici naznanjam, da točim v svojem novoureje-nim "saloonn vedno sveže najfinejše pijače-"atlas beer" in vsakovrstna vina. Unijske smodi h na razpolago. Vsaoe-mu v zabavo služi dobro urejeno kegljišče in igralna miza (pool table). Solidna postrežba zagotovljena.
Za obilen obisk Be vljudno priporoča:	*
MOHOR MLADIC «17 S. Center Ave. blizo 19 ulico Chicago, III,
g •_3
revmutizem, nevralgija, bolečine v ledjih, prsih in križu, hripnin influencJtee odpravijo »
ANCHOR PAIN EKPELERJSM
Dr. Richterjev Anchor Pain Expellor je zelo dobro sredstvo proti bolečinam v križu, pro-tinu revmatizmu itd.	*
Pazite na varstveno znamko. Pri vseh lekarnarjih 25 in50c
kOa F. Ad. Richter &Ce.
215 Pearl St.
New York,
ATLAS BREWING CO.
sluje nn dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz českegn hmelja in izbranega ječmena.
LAQER
1
MAGNET
QRANAT
J
Itazvaža pivo v steklenicah na vko kraje.
Kadar otvoriš gostilno, ne zabi se oberniti do nnB, kajti mi to bodenio zadovoljili.
Poštnim potom lahko vlagate denar. .
Da zamoremo vslužitl tudi zunanjim vlagateljem uvedli smo da vloge sprejemamo poštnim potom, VI lahko denar na vsaki pošti za nas vložite s pripombo naslova. Vloge sprejemamo od $1.00 naprej.
PlSite po navodila na
SOUTB CHICAGO SAVINGS
278—92nd Street
Chicago, III.
ZADOVOLJSTVO v ŽIVLJENJU
se uživa, ako sta mož in žena popolnoma zdrava. Osebe, ki so težko bolne na želodcu ali jetrah, sb vedno Smerne, nezadovoljne in sitne. Naobratno so pa osebe, kojih želodec redno prebavlja zavŽito hrano, odločne, vesele in polne življenja. Vaekako pa ima lahko vsak človek zdrav želodec, ki redno prebavlja, ako le rabi
COiira TaiNEH'a
Trinerjevo zdravilno grenko vino,
ki spospešuje slast do jedi in prebavnost. Ali veste, da pomeni trdno zdravje, ako se dobro prebavljena hrana spremeni v telesu v čisto kri, ki je glavni pogoj življenja.
Naročila za ta pripomoček so tako ogromna, da so pričeli to izvrstno sredstvo kar na debelo ponarejati, da bi varali ljudstvo. Ali naši čitatelji vedo. da je edino pristno
Trinerjevo zdravilno, grenko vino
'ERV/I
JiailuMO
najboljše domače zdravilo in namizno vino na svetu.
Močni živci. Močne mišice. Dolgo življenje.
Dober tek.
Izbortio prebavljanje Trdno zdravje.
To je zdravilo, kakeršnemu ni para na svetu. Ako je rabite, odvzamete mnogo bolezni od sebe. Rabite je, da vam bodo boljše dišale jedi, kot krepčalo in čistilca krvi, branite bolezni.
• • • *
POZOR! Kedarkoli rabite Trinerjevo zdravilno grenko vino kot lek, tedaj ne smete uživati drugih opojnih in slabih pijač.
* * * *
V LEKARNAH
V DOBRIH GOSTILNAH
Jože Triner
799 So. Ashland Ave.,	CHICAGO, ILLINOIS.
Mi jamčimo za pristnost in polno moč naslednjih specielitet:
Trinerjev brinovec, slivovka, tropin je vec, konjak.
Velika tatvina orožja.
se je zgodila v srbBkl državni orožarni v Kragujevcu. Orožje se je baje kradlo v sporazumljenju & ravnateljstvom ter se prodajalo za visoke cene Albancem. Itavnatelja ln glavnega puškarja so zaprli.
Boj z volkovi.
Vašo Czoban lz Hadilka na Ogrskem vračal se je na Silvestrov veCer domov.
Na potu ga napadeta dva volkova. Czoban bo jo branil z npžem in posrečilo se mu je enega volka ubiti.
7. drugim Je pa boj nadaljeval, pri-jt'1 ga Je za goltanec, ter tako vlekel v bližnjo vas, kjer bo zverino ubili.
Brezobziren upnik.
V	IJadenu pri Dunaju se jo pripetil v noči na Novega leta dan nekemu netočnemu plačniku jako neprijeten dogodek. Čevljarski mojster, ki še ni dobil plačanih čevljev, Je poslal svoja dva pomočnika, da Bta pozabljivemu možu na ulici sezula čevlje ter jih odnecla svojemu mojstru. Presenečeni gospod Jo pritekel v samih nogavicah k policiji ter si Beveda nakopal hud nahod.
Kulturno.
Marijina podoba se joče. Blizu Mun-kača na Ogrskem Je božja pot Poč, kjer imajo zelo staro Marijino podobo. Sedaj ne Je razneBla vest, da bo je ta podoba 3. decembra I. I. solzila. Takoj so jo začolo zbirati vsak dan na stotine ljudBtva, med njimi tudi mnogo duhovnikov, ki utrjujejo lahkovernežo v veri. Tudi fikof se zanima za dogodek, a Se nt dal razglasiti, ali se Marija joče nad trdovratno koalicijo aH nad pojemajočo darežljlvostjo vernikov za cerkve.
Najbogatejše rusko mesto.
je brez bvoma Irkutsk. Njegove premoženje znaša 4 »4 milijona rubljev, dolgov pa nima nobenih. MoBkva Ima (5 milijonov premoŽenja ln 13^4 milijonov dolga. Petrograd pa C milijona imetja ln 18 milijona dolga.
Pogumna žena.
V	Wltznltz-u na Saksonskem, so bo otroci razveseljevali na drsališču. Kar bo naenkrat udare led, ter 10 otrok je padlo v vodo. Vsi bo bili v smrtni nevarnosti, kajti voda jo bila ie precej globoka.
Ko zapazi neka ženska to nesrečo, piano v vodo, ter reši z napornostjo VBih 10 otrok.	»
Lutra ne marajo.
Mesto InomoBt je sklenilo, da te neko ulico Imenuje "Martin Lutrova ulica.'
Med duhovniki seveda je radi tega nastala razburjenost ter pričeli bo na vse kripljo delati, da bi sklep mestno uprave razveljavili.
Sv. Blmbarco. } V Boliviji živi na nerodovitni planjavi v visočini 3700 m. Indijansko pleme Halapatov. Ze davno so sprejeli krSčansko vero ter Imajo tudi bv«> jo cerkev. Ko je pred leti bila huda suša, hodili bo vse svetnike, kar jih Jmajo v cerkvi, prosit za dež. Toda niso bill usll&anl, tedaj se je našlo v hiši neke vdove Bilka Blsmarcka lz njegovo mladostne dobe. Takoj so prenesli sliko v hrupnem spremstvu v cerkev ter Jo pritrdili na oltar. Molili bo k novemu Bvetnlku in res Je prišel dež. Od takrat telo Vastijo novega — svetnika, ki mu pravijo sv. Blmbarco.
Oče • 114 potomci.
Na Francoskem živi 921etnl starec Henrik Ouerry (Oeri), ki je dal državi 114 potomcev. Imel Je deset otrok, od katerih Jih živi 7 ie danes. Vnukov Je imel 39, ilvl Jih 37. Starec Je fie Be-daj duSevno ln telesno idrav.
Predor zruill.
V	Vlllefranche na Francozkem se Je zruill Železniški predor, ter podsulo 23 delavcev.
Kaj mora "grof" prestati.
Pred Harlemsko policijsko sodnljo zagovarjati se Je moral "grof AlekseJ Schoenmark" radi prestopka telesne polkodbe.
Pri razpravi Je hotel s dokumenti dokazati, da je "plemenltai". Sodniku je povedal, da mora opravljati slnSbo
hišnika, ter kot tak mora hišo anail-tl, dvorišče pometati, ter smeti v košu nositi.
Vso to bi še prinašal, le tega se nt pustil dopasti, du Be je neki muzlkant Hugo Sembler lz nJega norčeval.
Radi tega ga Jo tudi "plemenltaš" pretepel, muzlkant ga jo sodišču ovadil, katero bode tudi "grofa" radi pretepa primerno nagradilo. *
14leten morilec.
V	Misteku Je 1-tletni J. Kotas vrgel v vodo svojo Cletno sestrico. Ker,se je dekjlca rešila lz vode, jo je grozni brat zvezel ter zakopal v sneg. dokler nT napol zmrznila, potem Jo je še enkrat vrgel v vodo, kjer Je utonila. — Dečka In njegovo mater, so zaprli, ker se splošno sumi, da je mati dečka najela za zverinsko dpjanje.
Proti Ogrski?
Priobčili smo že tozadevno senza-cljonolno vest mažarskega lista "Egy-ertes". Ta list trdi, da je od posebno zaupni strani zvedel, da Ima Avstrija izvršene že vse podrobnosti, kako z dvema dvojnima zboroma obvladati morebitno revolucijo na Ogrskem. Ta dva vojna zbora bodeta sestavljena iz čet vojnih zborov: Inomoškega, graš-kega, dunajskega In praškega. Posebno se je pri sestavi gledalo na to, da so četo zanesljive. Iz inomoškega zbora so izločene vse laške čete, Iz praškega samo nemški polki. Največje zaupanje imajo tirolski lovci, ki prvi stopijo na ogrska tla. Tudi železniški vozovi bo že označeni. Vse je pripravljeno, da oba zbora v 24 urah moreta prestopiti ogrske meje.
Žalosten konec.
Dne 29. dec. bo v Btelnfeidu na Koroškem potegnili lz Drave truplo on dotnega občinskega tajnika. Glavo Je Imel prestreljeno, v roki pa Je držal Kamokres. Vzrok samomora je tale: Od župana Je dobil nalog, odposlatl 800 K. Drugi dan pride k županu in pravi, da mu je po noči nekdo lz občinske pisarne ukradel onih 800 K in še 140 njegovih. Ker ondl denarja navadno ne spravljajo, Je padel takoj sum na tajnika, ki so ga prijeli. Ker pa prva in druga zaslišba in hišna preiskava ni imela vspeha, so ga ispustl-11. Dne 28. dec. bi se imela vršiti revizija. Zvečer 27. je še obiskal dve gostilni, potem pa so jo odpravil, češ, da gre čakat sina na kolodvor. Doma je pustil uro in ključ. Na postaji ga tudi ni bilo. Iskali so ga brezvspešno, dokler nI Drava vrgla trupla na breg. — Samoumor jo Izvršil, akoravno so njegovi sorodniki pokrili onih 800 K. Zapušča bolno ženo In nepreskrbljene otroke.
"VERA."
V	nekem kraju v Indiji bilo Je 5 svetišč. Vsako tih svetlšfi bilo je posvečeno božanstvu In sicer črnemu, belemu, plavemu, rumqgemu ln rude-čemu.
Vsako božanstvo pa jo Imelo svojega duhovnika ln svojo vero.
Nekoč prišel Je v bližino svetišč neki človek.
Ko bo duhovniki ugledali človeka si je VBakl mislil, da Je tega poslalo božanstvo, ter jim naročilo istega k svo JI veri spreobrniti.
In vslh pet duhovnikov začeli so razlagati človeku verske resnice, a vsaki je zatrjeval, da je le edini ln pravi njihov bog in vsaki Je svojo svetišče hvallBal.
Duhovniki bo se pričeli za človeka pričkatl, a človek se ni zamogel odločiti, katero vero tih pet božanstev bi sprejel. Ker besede posameznika niso na človeka učlnile, da bi se odločil za eno ali drugo avetlšče, je slednjič duhovnik črnega bofanBtva človeka pograbil, hoteč ga b silo privesti do črnega svetišča. Tudi drugI duhovniki sledijo temu vsgledu, ter pričeli so se ruvatl ln suvati za človeka ln sicer tako dolgo, da so istega raitrgall.
Vsaki duhoven je dobil kos človeka, rudečt je dobil levo nogo, črni desno nogo, plavi levo roko, rudeči desno roko, a beli ostali del trupla.
Vsaki duhovnik pa Je nese] svoj plen v svojo svetišče, položil ga je na altar botanstva, ln vsak tih pet du-hovalkov začel je peti pealme in *a hvalne pesmi hvallvšl božanstvo, da se mu Je posrečilo vsaj človeško du-«o rešiti Is nevemikovih krempljev.





Konklave 1. 1903.
m.
Nu čelu rartvafikega Bprevoda Je ko rakal teniuoglodi, a vedno Impozantnl kardinal Mariano Rampolla marki del Tindaro. NJemu Je Bledll kardlnalskl zbor. V kapeli polog Mihaela Angela čudevltoga dela "PletA" Jo ležal papež Leon ^111, na katafalku, ki Je 1)11 na polnjen z ledom. Leon Je že tretji dan po smrti uprav »tražno izgledal. Čelo te- Jo bilo postalo 6rno, Uda ln usta zelena. upata partija okolu očes pa violet-nn, dolgi žldovfkl nos »o papežu z rl levo moko noputk-all. MarHlkomu je poHtalo alabo, ko Je videl to razpadajo če truplo.
Ko so bHl kardinali zbrani. Je grof Črnci po Hlahl lestvi splezal na kata falk ln mrtvemu papežu pomolil pod nos neko čudodelno podobo. Ker papež nI vstal od smrti, ker so pričakovani žudež nI zgodil, ho papeža ponesli Iz kapele in fill ž nJim v mrtvaAko kapelo. Vatikanski vojaki bo bili pripravljeni, da bi delali spalir, a postavljeni so bili na napačno stran. Ko so zagledali aprevod, ho tekli na pravo stran — pri tem so podrli polno žensk, ki so prav po la&ko začele vpiti, tarnati In tudi preklinjati.
Ko so mrtvega papeža spravili v mrtvaško kapelo. Je radovedna množica seveda tudi hotela notri priti. Ker Je pa v kapel! le malo prostora, ho Je pred vhodom vnel pravi pravcati pretep med ljudmi. Vsi so zahtevali, da bl se Jih notri pustilo, češ, da so vstopnico plačali, škandal je bil nepopisen.
V kapeli bo Leona spravili v tri krste, eno leseno in dve svinčeni ln potem so ta mnogo centov težki zaboj položili na voziček, kakršen se rabi za prevažanjo smeti.
Rakev, v katero so papeža |>okopall, nI pod zemljo, nego kakih sedein metrov nad zemljo, namreč nad nekimi v rat ml na koru. Postavljen je bil poseben oder, a katerega Je visela dolga vrv. "Strašno", Jo zakllcal neki Anglež "kakor vešala v Newgate".
S štrlkl so papeževo krsto spravili v višavo. Ko Je bila kake tri metre nad zemljo, se je krsta začela sukati ln bati se je bilo, da pade na tla. Delavci, v čisto navadnih umazanih oblekah, so vpili, kleli, se Jezili In rabili cele tri ure, predno so krsto spravili v rakev. Pevci so »orali petkrat ponoviti Perosljev "Miserere" In osemkrat "Benedlctua", da se nI preveč sll-ftalo cviljenj« majlnertji in razhajanj« delavcev.
Tuji kardinali so se škandatlzlrall In niso čisto nič prikrivali svojega o-gorčenja nad tem nedostojnim pogrebom cerkvenega poglavarja. Tudi italijanski kardinali, dasl vajeni nereda, nespodobnosti ln raznih umazanosti, so bili indlgnlrani. Kardinalu Oreglia je postalo slabo. Samo kardinal Mariano Ram pol la markezn del Tindaro je mogočno ln nepremično sedel na svojem mestu in Je bit ta dan še bolj rumen, še bolj temnogled ko navadno. Prfvi SiciUJanec.
itavno nasproti kardinalu Kampolll Je sedel visoko zravnan mož v kardlnaiskl obleki, Jan knez Kosclelski-Puzyna, nadškof v Krakovu. Pogledi Ilampolle in Puzyne so se večkrat srečali. a prekanjeni Hampolla tedaj pač nI slutil, da Itna Puzyna že "den Dolih in Gewande" in da je prav ta mož poklican podreti in uničiti dolgoletne sanje in želje kardinala Ilampolle ln cilj vsega njegovega hrepenenja ln delovanja.
Tisti dan, ko so papeža Leona položili v rakev, bo "rimski grofje" Pecci naznanili Vatikanu, da ne priznajo testamenta svojega strica. Grofje Peccl so ublažili vse framazonske advokate naj'jim pomorejo, kaj so opravili, še danes nI znano. Morda traja prepir še danes. Papež Leon je svojim netjakom že za Življenja odločil njih mnogo milijonov znašajoč« deleže samo da bi se po njegovi smrti moglo reči: "Glejte svetega moža — vse Je zapustil cerkvi". Papeževi netejakl no morali podpisati izjavo, da se odpovedujejo vsem pravicam do papeževe zapuščine, ker so svoj delež že prejeli. Ta Izjava Be je Izgubila alt založila, če ni bila ukradena: 1st I na je, da je po Leonovi smrti niso mogli najti in da so vsled tega papeževi netjakl oglasili svoj ugovor proti papeževemu testamentu. (Dalje prihod.)
Klerikalci v stari domovini.
Pri zadružni zvezi v Ljubljani bil Jo neki Dragotlu Sellškar nantavljwn za revizorja. • \
till hI Jo sveat svojega poklica, ter opravljal Je službo toliko Časa vestno ln natačno, dokler nI pričela ta zveza pokati.
Da so Izogne polomu ln konkurzu ukazal Jo dr. Šušteršlč, kot odbornik, revizorju Sellškarju falzlflclratl bilanco ln res Seliškar je ubogal, a prijel jo za to tudi plačilo od kaznonBkega sodišča, katero mu je prisodilo še pre cejšno kazen. A vendar temu ne bo demo ugovarjali. Poglejmo le. kako so ugledni klerikalci ralzlficlrali bilance.
Kako jo dr. Šušteršlč učil podrejo nega uradnika falzlflclratl, kake ukaze mu Je dajal, katerih Izvedba jo pripra vila Sollškarja v konflikt s kazen sklm sodiščem?
Ko so podrejena društva počela pokati ju revizor, po dr. Šušteršlčevem ukazu, sumljive terjatve postavljal med aktiva, ter tako začasno rešil do-tlčno društvo konkurza.
Kljub temu, da Je revizor dr. Sušter-fllflu zatrjoval neposta vnost takih ma nlpulaclj, Jo vendar slednji odločno za-ukazal, da se Ima na tak način bilanca HCHtnvltl.
V svoji Izjavi trdi Seliškar, da je na ukaz svojega — "učitelja" — pri gospodarskem društvu v Ternovem, izvršil sleparsko manipulacijo. To društvo je bilo za 60.000 kron pasivno a ta pasivnost so pokrili z polico 120.000 krnn, katnra (Milica nI bita niti kraj-cerja vredna. Tudi sta podpisala dva duhovnika, zadolžnlco za 60.000 kron. ko vender ta dva nimata nobenega premoženja kajti ta dva niti zavarovalne premijo po moreta odrujtovatl, kako bi še plačatu 00.000 kron.
Tudi po drugih zavodih so se vršile take stvari s katerimi sn hoteli "Šušteršlč et Co. zavrniti konkurz. Dobro Jim je šlo do sedaj.
A sedaj?
4ladovednl smo če gospod državni pravdnlk tudi poseže s svojo "krvavo rlhto" med posvečene može, kakor Je posegel na ubogega Sellškarja?
Znablti ga plaši iuipozantna postava dr. Šustcršlča, ali bo mu celo smili pri tllkavl dr. Krek? ali pa bode znablti čislal debelotrebušne duhovnike?
Z zanimanjem bodemo gledali tudi ml Amerlkancl kaki konec bode to — vzelo.
Pa saj vemo — Pri nas v -Ameriki imajo sleparaki kapitalisti zaščitnike pred sodiščem a v stari domovini pa ščiti pravica "Črno sodrgo in nje privržence.
Za oglase in njih vsebine ni od govorno ne uredništvo ne uprav nlštvo.
— Na milijone steklenic, katere izdelujejo lastniki sami—vporabl-jajo se vsako leto za razpošiljanje Anehor Pain Expeller-ju, zdravilo proti revmutiznm in vzneinir-jenim živcem. Resnica govori sama za se. 25. in 50c.
ROJAKU
Naše podjetje, parobrodno društvo ''Frank Zotti Co", namerava vkupiti vže drugi parnik.s katerim hi prevažal ljudi in blago v staro domovino in obratno.
Naročila za prevažanje je tolika, da si more omisliti že drugi par-nik, a potnikov je toliko, du moramo povečati našo podjetje.
Priporočamo dragi in rojakom nase delnice po kateri naj jih nakupijo, dokler bo še v zalogi.
Frank Zolti a Co. 10« Greenwich St, New York.
NAZNANILO.
Rojakom priporočamo našega zastopnika Frank Budno, ki Be mudi na potovanju. Dotionik ima pravico nabirati naročnino za "GLAS SVOBODE", iprejemati naročila za knjigo iu oglase.
UpravniŠtvo "QLAS SVOBODE".
DRUŠTVO 'NAŠ DOM ŠT. 33 V AMBRIDGE, PA.
priredi dno 24. februarja t. I. veselico, katera člstl dobiček Jo, namenjen društvu.	r
| Knjiga"OPATOV PRAPORŠČAK |
katero je spisal J, R. bode kmalo pošla. Isti, kateri si jo hoče nabaviti, naj to kmalo stori. Knjiga stane samo 50 centov, ter je poštnina v tem te vra-čunjena.
Knjiga stane 50c.
STARA IN IZKUŠENA
tUNARl) LINE
ustanovljena leto 1840.
prevaža ljudi in blago čez ocean
GIBELALTAR. GEHOVA,.NflEPEL ITD.
LEPI, VELIKI IN NOVI __
PARNIKI NA DVA VIJAKA "CARPATHIA"	13,600 ton.
"SLAVONIA"	10,600 ton.
"PANNONIA"	10,000 ton.
••ULTONIA"	10,400 ton.
Iz New Vorka od plujejo NARAVNOST V ITALIJO.
Obrnite bo do naših zastopnikov kateri Vam dajo potrebna navodila o cenah in času kedaj parniki odplujejo.
S* ličtjo agent Je!
F. G. WHITING, ravnatelj. 07 Dearborn Str.	chicago.
PODPISANA Matija Kirar ln Frank Oregorlč
—gostilničaija«
v Waukegan, III. 7011 Market S
-so dragim rojakom priporočata.-
C
Postrežba ločna in solidna. Izbrana vina in likerje, domače in importirane smodke.
Rojaki dob« čedna prenočišča.
Importlran tobak iz stare domovine. V zalogi imam po 7, 8, 1H in 17 kr., kakor sport, sultan in dam-ske cigarete. J. V0K0UN,
544 Blue Inlud Ave.
Vaclav Donat
Izdeluje neopojne pijače — Nodovleo in mineralno vodo.
516 19. St. Telefon, Canal 62%
Raznovrstni godbeni instrumenti po nizki ceni.
JOS. J Kit AN, 459 W. 18. St. Chicago, se priporoča za popravljen je god. instrumentov
H/mraJ	Hura!
VELIKI
MAŠKERADNI PLES,
KATEREGA PRIREDI
Društvo Slovenija, 44, Č.S.B.P.J.
VRŠIL SE BODE
V SflBOTO, DNE 3. FEBRUARJA, 1906.
V NARODNI DVORANI
HA CENTRE AVENUE IN 18 ULICI.
LIEBICK Slovenski fotograf
poznat mej Slovenci že mnogo let izdeluje najlepše velike in male slike po najnižjih cenah,
SO—80 Euclid Ave.
CLEVELAND, O.
Vsem rojakom priporočam svojo fino urejeno
OSTILNO-na 163 Reed St., Milwaukee, Wis.
Postrežba točna in solidna. Vsak p<»tu joči Slovenec dobro doseli	C. HOFBAUER.
E. Pauch
gostilničar
ZNAŠA ZA VSAKO	/} rrf
POSAMEZNO OSEBO Z^T
Vstopnina
Začctekfiob S uri zvečer
Maikeradnl plea bode jako zanimiv, kajti <><lbor se trudi na to, da bode vse potrebno ukrenil.
Tudi »e bodo med pomembne maske razdelile častna darila.
DruStvo Slovenija vabi In poživlja cenjene rojake in rojakinje, da se za ta dan skrbno pripravijo, ter mnogoštevilno udeleže.
ODHOK.
Slovencem in bratom Hrvatom v Chlcagi naznanjam, da sem svojo gostilno opremil z modernim kegljiščem in tako svojim cc. gostom pripravil najboljše zabavišče.
Vsem bratskim društvan" priporočam tudi moje dvorane za društvene soje, svatbe, zabavne večere itd. — veliko dvorano pa za narodne in ljudske veselice.
Cc. gostom so vedno na razpolago najboljše pijače, unijske smodke In prost prigrizek.
19* Potujoči rojaki redno dobro dodll!
Priporočam se vsem v obilen poset.
Frank Mladič,
587 8. Centre Ave.	Chicago, 111.

i Slovenci pozor! §
i---- &
(9 Ako potrebujete odeje, klobuke. Brajce, kravate ali druge is)
i
i i
Ako potrebujete odeje, klobuke. Brajce, kravate ali druge važno reči za možke — za delavnik ali praznik, tedaj se oglasite pri svojem rojaku, ker lahko govorite v materinščini.
Čistim stare obleke in Izdelujem nove po=
j* najnovejši modi in nizki ceni, jt,
JURIJ MAMEK, 681 8. Centre Ave.
hllzo 18. ulice Chicago, 111.
Ci^vTCV^
<2
Dr. M. A. Weisskopf
Ashland Ave. Telefon Canal 476
Uradne ure: do 9. zjutraj od I. do 2. in od 5.-6. popoldne
Urad 631 Center Ave: od 10-12 dopoldne ln od 2-4 popoldne Telefon 157 Canal.
DR. WEISSKOPF je Ceh. in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist.
e
i
Se priporoča za obilen obisk.
|emu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati sve'e, mo-oče še popolnoma zdrave zobe? 'usti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi
Dr. B. K. Simonek
Zobozdraynit.
544 BLUE INLAND AVE. CHICAGO, ILL.
Telefon Morgan 433.


. „.,< . . ...... ,