cetxUk in
vrH ali
čaM Ma htT«n hig■■*■»!>«
"	sepcSje
, Steven-v Ma-Korsška cesta 5. dk>|»©?ilja de ojpo-B®crina se plačuje v naprej, itlerurban št. 113.
■y «yoUrvitaf.
§1 5. RokopM
GOSPODAR
LIST LJUDSTVU V POUK IN ZABAVO.
Uprai
nil M*»čnim»,
rekUniMfa,
Cait iiMfriNi F» vorm. Za primeren p ay nit. NaMptiS rekhiwdje so
Č«k»»ni wWi
icMm tnterBbia it. IIS,
S1
■tevftto«»*». a® i O nvguata tasa

KATOLIŠKI SHOD V MARIBORU
se vrši
p nedeljo, dne 20. avgusta 1922, na vrtu Dijaškega ■emenišča, nasproti gimnazije v Koroščevi ulici 12. SPORED:
1.	Ob pol 8. uri se zberejo udeleženci na Slomškovem trgu pri stolni cerkvi, od koder ob 8. uri skupno odkorakajo na zborovališče.
2.	Ob pol 9. uri pridiga: Kanonik dr. M. Vraber. — Po pridigi pontifikalna sv. maša.
3.	Po sv. maši zborovanje o sledečih predmetih:
a)	Položaj katoliške Cerkve: dr. A. Korošec, narodni poslanec;
b)	Katoliški tisk: J. Kremžar izLjubljane;
c)	Vera v praktičnem življenju: dr. J. Leskovar; č) Katoliška vzgoja v šoli: prof. Ivan Vesenjak. Po zborovanju litanije presv. Srca Jezusovega,
posvetitev božjemu Srcu, zahvalna pesem in sv. blago-ilov. — Katoličanil Na branik za naše verske svetinje!
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Višja oblasti proti občinam«
(Iz govora poslanca g. Stanovnika na 106. sejinar. skupščine.)
Vsaka država, ki je pravno urejena, ima podrejene oblasti in to je tudi pri nas. Prva taka oblast, ki dela red in mir v državi, je občina. Od občine gre naprej na okrajno glavarstvo, potem na pokrajinsko vlado in nazadnje pride šele ministrstvo. Tudi naša država je tako urejena. Zato je naša dolžnost, da tudi mi pogledamo, kako se sedaj dela na podlagi ustave v naši državi. Občina, ki ima v prvi vrsti skrbeti za mir in red, je tista oblast, ki je podlaga javnega miru in reda. — Zato je pa tudi državna oblast dolžna, da občino podpira, da ji gre na roke, ji daje moč, da more svoje naloge točno in dobro izvrševati. Toda pri nas je baš nasprotno.
Poglejmo najprej, kako se postopa od strani državnih oblasti nasproti občinskim zastopom. Občinski za-stoi imajo dolžnost, da izpolnjujejo odredbe okrajnih glavarstev. Okrajna glavarstva izdajejo različne koncesije in pravice državljanom. Vsako tozadevno vlogo poš Ijejo na dotično občino v svrho sklepanja in poročanja. Župan skliče občinski odbor, če je občina večja, po 36, najmanj pa 16 odbornikov. Ti odborniki z vso resnostjo premišljujejo, da bi dotično zadevo rešili pravično in nadrejenemu oblastvu objektivno poročali. Toda kaj se zgodi? Soglasni sklep občinskega odbora, opremljen z županovim potrdilom in občinskim pečatom, pošlje okrajno glavarstvo žandarmeriji, da ona razsodi, ali je imel občinski odbor prav ali ne. Ali ni sramotno, da pustimo, da se občinske avtonomne pravice na tak način zasramujejo? Žandarji naj poslujejo tam, kjer je potrebno, zasledujejo in love naj falote in hudodelce, ne kontrolirajo naj pa občinskih odbornikov, ki po svoji najboljši vesti in vednosti vršijo ukaze predpostavljene oblasti.
Kako se postopa z občinskim premoženjem, naj pokaže slučaj, ki je tako kričeč, da je treba, da ga sliši gospod minister in da prepove, da se kaj takega ne bo več ponavljaj lo.
V neki občini na slovenskem je kupil občinski za-stop zemljišče za regulacijo okrajne ceste. Napravil je pravilno kupno pogodbo, zemljišče odkupil ter napravil cesto, ostalo zemljišče je pa rabil za občinsko sejmišče. V času preobrata, ko je prešla občina v druge roke, in dotični odbor ni bil več na krmilu, je vsa stvar zastala in se to zemljišče ni prepisalo v zemljiški knji-gL Prav to leto pa, ni še dolgo časa tega, je okrajni sodnik dotično zemljišče, o katerem je dobro vedel, da Se občinsko, prepisal na izjavo neke ženske na ime nekega društva. In sedaj mora občina pri sodniji iskati svoje pravice, da dobi to zemljišče nazaj. Ali ni čudno, če okrajni sodnik, ki dobro ve, da je zemljišče občinska last, to prepiše samo na izjavo neke ženske, da se mora potem občina tožiti in pri sodišču iskati stoje pravice?
Vzemimo drug slučaj, da vidimo, kako se postopa s krajnimi šolskimi sveti. Pred vojsko, okrog leta 1912 ali 1913 je deželni odbor kranjski vzel v najem neko staro šolo v Sloveniji, katero je imel potem za bolelni urad in za stanovanje vodje boletnega urada. Dotična najemnina se je določila tako, da je bilo odmerjeno 200 kron za stanovanje, 300 kron pa zi vzdrževanje hiše in vrta. Toda kaj se je zgodilo? Po preobratu, ko smo se ujedinili v skupno državo, so prenehali tudi buletni uradi in je prešlo pobiranje užitnine v roke nnančne kontrole ozir. finančnih stražnikov. V dotično šolo se je finančna kontrola vselila, ne da bi vprašala krajni šolski svet ali sme ali ne, in ne da bi vprašala če in koliko bo morala plačevati stanarine. To je trajalo nekaj mesecev, ne da bi se kdo kaj zmenil za plačilo. Zato je krajni šolski svet sklenil v svoji seji, da o tem poroča preustojništvu urada, ker nikakor ne gre, da bi se kdo brez vsega nadaljnega nasta-
nil v poslopju, ki je občinska last. Toda kaj se je zgodilo? Dotični gospodje so se obrnili na okrajno glavarstvo in okrajno glavarstvo je dotično šolo enostavno rekviriralo in določilo za vse šolske prostore z vrtom vred 600 kron letne najemnine. Dotični krajni šolski svet bi moral dobiti najmanj še enkrat toliko podpore od občine, da bi mogel plačati davke, dimnikarja. in drugo. Ali ni krivično, da se tako posicpa, da Sc na lak način kršijo obstoječi zakoni?
Ko se je krajni šolski svet proti temu pritožil, je dobil odgovor, da je pritožba prekasno vložena in da ji radi tega ni mogoče ugoditi.
Ali je potem čudno, če se razširja nezadovoljstvo med ljudstvom, ko ljudje vidijo, da državna oblast tako zlorablja svojo oblast, da tako postopajo s svojimi podrejenimi organi. Ali je potem čudno, če pravimo, da nismo enakovredni v svoji državi. Če bi bila naša država urejena tako, da bi bili državljani zadovoljni in da bi se ščitile njihove pravice, pa bi bilo vse drugače v naši lepi Jugoslaviji. Mi bi imeli zadovoljne in srečne državljane, mi bi imeli ljudi, ki bi šli radevolje v boj za nas. Tako pa slišimo povsod samo zabavljanje in to samo radi tega, ker nečete dati ljudstvu njegovih pravic.
V	Sloveniji se je ustanovila pred daljšim časom Slovenska županska zveza» Ta zveza ima namen, da podučuje župane v njihovem poslovanju, da jih spodbuja k pridnemu delovanju, da jim pa tudi daje poduk in navodila, kako naj čuvajo avtonomne pravice svojih občin. Zveza je priredila preteklo leto in tudi letos več poučnih tečajev in iz tega mesta naj bo izrečena javna zahvala deželni vladi za Slovenijo, ki je šla zvezi vsaj toliko časa na roko, dokler se ni čutilo, da hoče Županska zveza tudi varovati pravice občin. Ko je neka podružnica. Županske zveze protestirala proti krivicam, ki so se godile, ker so hoteli nekatere ob čine razkosati, ozir., ker so hoteli neki občini vzeti pravice, je odposlala Županska zveza resolucijo na notranje ministrstvo. Notranje ministrstvo je odločilo, da je to protipostavno, da se občine ne smejo pritoževati proti takim stvarem, in je poslalo pokrajinski vladi v Ljubljano nalogo," da se izreče ukor predsedniku Slovenske županske zveze. Rv i tega torej, ker je varoval interese občin, je dobil ukor! To ni lepo, tako se ne dela za edinstvo in za ljubezen v naši državi. Zato bi jaz mislil, da je zadnji čas, da postanemo res ujedinjeni, da se pričnemo ljubiti med seboj in da pričnemo nepristransko postopati drug proti drugemu. Če se bo tako delalo, ne bo več toliko vika in krika in toliko nezadovoljnosti, ne bo več toliko vpitja, da se nam godi krivica in ne toliko pristranosti, radi katerih trpe naši državljani dostikrat veliko škodo.
Zaslombo bo pa imela država na državljanih le tedaj, če bo spoštovala pravico, če bo spoštovala na podlagi ustave postavljene zakone in če bo slišala glas tistih, ki se pritožujejo, da se jim godi krivica.
Če bo naša vlada tako delala, da bo upoštevala pravico, da bo ščitila revnega pred bogatejšim in gledala na to, da dobijo vsi enako pravico, potem lahko pričakujemo boljšo bodočnost in imamo lahko zavest, da bo naša država močna in da bodo njeni državljani srečni, kar je želja moja in vseh dobro mislečih državljanov.	'
Iz naše davčne politike.
(Besede g. poslanca V. Pušenjaka v narodni skupščini).
Če si nekoliko ogledamo posamezne vrste davkov, ki so zapopadeni v državnem proračunu dohodkov, moramo naglasiti ,da je splošna želja vseh gospodarskih krogov, da se vendar enkrat že izvede izenačenje davkov na način, da se bremena enakomerno razdele na vso državo in da se vsi sloji enakomerno obremene po svoji davčni moči.
Osebna dohodnina.
I adaljna zahteva je, da se zlasti glede dohodnine
nekoliko obzirneje postopa proti davkoplačevalcem. —
Osebna dohodnina se plačuje samo v prečanskih krajih. Pred prevratom se je plačevala od lastnih dohodkov 1600 K dalje. Leta 1919 se je ta stopnja zvišala na 4800 kron, letos smo pa s težavo dosegli, da se je ta
stopnja zvišala na 10.000 kron. Pa tudi ta stopnja je dosti prenizka; kajti danes 10.000 kron ne pomeni tega, kar je pred svetovno vojno pomenilo 1.600 kron. Danes za 10.000 kron ne morete kupiti toliko blaga, kolikor ste ga dobili pred vojno za 1.600 kron. Treba bo torej v bodoče, ako še ostane osebna dohodnina — ker ni videti, da bi se preveč žurili z novim davčnim zakonom — gledati na to, da se eksistenčni minimum znatno zviša.
V	letošnjem finančnem zakonu se je glede osebne dohodnine marsikaka stvar poslabšala. Odpravili so osebni pozivi za davčno napoved, odpravili so se davčni plačilni nalogi in skrajšal se je prizivni rok od 30 na 15 dni. Vse te novotarije, ki niso v prid ne davčni oblasti in ne davkoplačevalcem, naj se zopet odpravijo in naj ostane v tem oziru vse pri starem.
Davek na poslovni promet.
Davek na poslovni promet povzroča v krogih naših kmetov, malih obrtnikov in trogovcev največjo ne-voljo. V mnogih krajih se kmetje ne pečajo samo z obdelovanjem zemlje, ampak so tudi obrtniki in trgovci. Poglejmo na primer razmere v okrajih Gornji grad, Šoštanj, Slovenjgradec in Marenberg. Tam vsak kmet več ali manj baranta z lesom. Ni treba, da bi bil lesni trgovec. Tam je stara navada, ki se je razvila radi tega, ker kmetje ne pridelujejo žita toliko, kolikor ga potrebujejo za svojo potrebo. Nekateri ga pridelujejo zelo malo, drugi pa skoro nič. Ti kmetje niso lesni trgovci, ampak so po svojem pravem poklicu mali ali srednji posestniki, ki si ohranijo svojo življensko možnost na ta način, da se nekoliko pečajo z lesno trgovino. Ti ljudje morajo tudi plačata davek na poslovni promet, kakor mali obrtniki in drugi mali ljudje, ki nimajo bogve kakih dohodkov. Ta zakon bo treba tako spremeniti, da vsaj taki ljudje, ki se ne pečajo stalno s trgovino, ampak napravijo tu in tam tudi kako malo kupčijico, ne bodo prisiljeni plačevati davka na poslovni promet.
Davek na vojne dobičke.
Dalje je potrebno, da se izpremeni naredba glede davka na vojne dobičke. Tudi tu vidimo, da je ta davek za naše razmere težko breme, in to zlasti za naše kraje, kjer se je ta davek itak že pobiral. Mi vidimo, da je to breme tem bolj težavno sedaj, ker se zahteva, da se plača davek nazaj za leto 1920, ko je takorekoč minilo že skoro dve leti. Težko je sedaj ta davek plačevati za nazaj, ker se s tem onemogoči vsako gospodarsko preračunanje in se razdirajoče vpliva na gospodarsko življenje ter ovira vsaka trgovska in industri-jalna podjetnost. Treba bi bilo ta davek za nazaj odpraviti in v bodoče opustiti vse davke, ki se odmerjajo za nazaj, ker je s tem onemogočeno vsako delovanje trgovcev in obrtnikov.
Invalidski davek.
Nadaljni davek, ki se od leta do leta povišuje, je invalidski davek. Letos se je ta davek povišal na ta način, da se je reklo, da je treba ta davek odločiti v višini 4 dinarjev na vsakega prebivalca, tako, da znaša samo za Slovenijo 4 milijone dinarjev. Drugo, kar moram tudi grajati, je to, da se mora invalidski davek plačevati tudi od osebne dohodnine, kakor se je to letos določilo. Ko se je v prvi sekciji finančnega odbora razpravljalo o raznih davkih in poklicalo finančne delegate iz vseh pokrajin k tej razpravi ter poslušalo njihova poročila, je bilo zadnje vprašanje, ki ga je stavil predsednik finančnega odbora: «Gospod delegat, blagovolite povedati, ali je mogoče še kak davek povišati?« Resnici na ljubo moramo povdariti, da je delegat za Slovenijo odgovoril: «Pri nas ni mogoče osebne dohodnine več povišati, ker smo pri osebni dohodnini davčni vijak tako navili, da ga bolj ne moremo«.
Kljub tej izjavi finančnega delegata se je sklenilo, da se bo invalidski davek odmerjal kot doklada k osebni dohodnini. Na ta način se bo dohodnina za bodoče leto znatno zvišala.
Potreba davčne reforme.
Znano je, da pride največ nezadovoljnosti v naši državi od tega, ker imamo v vsaki pokrajini celo vrsto različnih davkov, ki si v posameznih pokrajinah niso enaki. Radi tega je potrebno, da se napravi veliko-optezna davčna reforma. Način pobiranja davkov, ki vlada v Sloveniji, je zastarel in je j ako krut za davkoplačevalce. Kadar se bo sklepal nov davčni zakpn, moramo zahtevati, da se ne bodo upoštevale samo potrebe države, ampak da se bodo tudi uvaževale opravičene zahtve davkoplačevalcev: Davčni zakon naj tvori kompromis med potrebami države in med zahtevami davka plačevalcev.
Mi vidimo, da so razne države, na primer Italija in Nemčija, že izvedle davčno reformo. Italija ima nov davčni zakon z dne 24. novembra 1919, Nemčija pa od 29. marca 1920. Tudi pri nas je treba to čimprej izvršiti.
Na podlagi načel, ki jih vidimo izražene v naši usta vi, je treba izdelati nov davčni zakon.
Mi bi mislili, da bo naše finančno ministrstvo uva-ževalo te določbe ustave in da se bo oziralo na zgled Italije in Nemčije, kjer so sklenili davčni zakon, ki odgovarja tem načelom, ki pa obenem tudi napravi vso davčno zakonodajo enostavno. Toda naše finančno ministrstvo je sicer sklicalo posvetovanje in se je ob tej priliki izvolila komisija, ki izdeluje nov davčni zakon; a ta davčni zakon bo jako podoben bivšemu madžarskemu davčnemu zakonu. Zopet hočejo uvesti tri vrste davka, in sicer prvič davek od prinosa raznih gospodarskih panog: zemlje, hišne najemnine, obrti itd. Zanimivo je, da hočejo določiti, da bi se od zemlje plačalo kot davek 20 odstot. čistega donosa, od hišne najemnine 12 odstot., od obrti in trgovine pa samo 10 odstot. Torej hočejo zemljo najbolj obdačiti.
Kot drugo vrsto davka hočejo uvesti dohodninski davek po celi državi. Tretjo vrsto davka pa tvori pre-
moženjski davek ali davek na imetje. Imeli bi torej tri vrste davka, ki bi bile najtežje breme zlasti za nižje sloje.
Naše zahteve glede davčne reforme.
Mi zahtevamo — in to je zahteva moderne davčne zakonodaje, da se uvede samo ena in edina oblika davka. Ako pridemo do tega, da dobimo nov davčni zakon, moramo to zahtevati prvič na podlagi načel, katere določa naša ustava. Drugič pa moramo to zahtevati, da ukinemo vse dosedanje davke po prinosu, ker niso so-cijalni in pravični, ker ni mogoče natanko ugotoviti osebne ekonomske moči posameznih davkoplačevalcev. Tretjič pa zahtevamo to, ker je potrebno, da se uve de davčni način, ki bo po svojem ustroju kolikor mogoče enostaven in se bo lahko uvedel, ne da bi zahteval velikega upravnega aparata. Novi davčni sistem mora biti tak, da bo mogoče zmanjšati število davčnega uradništva, tako da pobiranje davkov ne bo zahtevalo velikih stroškov in bo odgovarjalo načelom dobrega državnega gospodarstva.
Ako uvedemo samo eno vrsto davka, moramo zahte vati k večjemu še to, da bi se za ljudi z visokimi dohodki uvedel kot popravek še neki popravljeni premoženjski davek. A za splošno je dovolj, če imamo samo eno vrsto davka za vse sloje v vsej državi.
Če si sedaj na koncu še nekoliko ogledamo davčno politiko, ki naj bi se vodila v bodoče, moramo grajati to, da se pri nas skoro vsako četrtletje uvedejo kaki novi posredni ali neposredni davki. Obstoječi dav ki se vsak trenutek povečujejo. Posledica tega je, da pri nas od dne do dne raste draginja in da naša valuta od mesca do mesca pada. Načela, katerih naj se v bodoče drži naše finančno ministrstvo, naj bi bila sledeča:
Davčna obremenitev naj se potom davčne reforme uredi tako, da jo bodo mogli prenesti vsi sloji naroda!
Davčna bremena naj se v vseh pokrajinah in v vseh panogah izenačijo! Dobiti moramo enotno zako-nodajstvo, ki bo odgovarjalo modernim, pravičnim zahtevam davčne zakonodaje.
Vsako pristransko postopanje glede pobiranja davkov v posameznih pokrajinah naj se v bodoče opusti! V odbore, oziroma v komisije, ki se bodo pečali z davčno reformo, naj se pritegnejo poleg finančnih strokovnjakov tudi zastopniki gospodarskih krogov!
——...... I« I ■ !!■ III laga^iggMtara^rgJES^
NAŠI POSLANCI ZA ŽIVINOREJCE!
V Sloveniji vlada silna suša, ki preti uničiti vse poljske pridelke. Posebno hudo vpliva na travnike. Sena je bilo letos komaj eno četrtino normalnega pridelka, otavo je pa suša popolnoma uničila ih je ne bo nič. Travniki in deteljišča so popolnoma izžgana, vsled česar preti naši živinoreji pogubonosna nevarnost. Tudi paša, zlasti v goratih krajih, je docela uničena. — Ljudje morajo že sedaj živino prodajati in prišlo bo tako daleč, da jo bodo morali prodajati za vsako ceno. Ako pa kmetje ne bodo imeli živine, tudi ne bodo mogli gnojiti svojega polja, vsled česar se ^o poslabšal pridelek živil. Zlasti občutno bo to, ker se ne more dobiti nadomestka umetnih gnojil.
Nadalje bo tudi nastalo veliko pomanjkanje mleka, kar bo občutilo še prebivalstvo mest, trgov in industrijskih krajev.
Iz navedenih razlogov je nastala nujna potreba, da se nemudoma prične pomožna akcija in s tem prepreči katastrofa, ki nam preti.
Iz teh razlogov so poslanci Jugoslovanskega kluba, Kranjc, Hohnjec, Pušenjak, Žebot in Stanovnik pred-lci.ni ministrskemu svetu sledečo nujno prošnjo:
Ministrski svet naj sklene, da se takoj prepove izvoz vseh vrst živinske krme, kot sena, slame ali močnih krmil. Vlada naj nemudoma odredi, da se še sedaj nakupi poceni krma za živino v krajih, kjer je iste dovolj ter se pošlje v pasivne kraje.
Da se dovoli prosti prevoz nakupljenih krmil po železnici ali vsaj po znižanih cenah.
Da se nabavi dovoljno količino živinske soli.
Vlada naj dovoli carine prost uvoz krmil iz sosednih krajev.
Končno naj ministrski svet dovoli znaten kredit, da se ta pomožna akcija nemudoma uvede in otme živinoreja v naših krajih.
Naši poslanci so torej storili vse, kar je bilo v njihovih močeh, da se prepreči katastrofa, ki grozi naši ži -vinoreji, toda žalibog se mora pribiti, da poslanci samo stojneži niso ganili z mezincem, da bi priskočili na pomoč našemu ljudstvu. Slovensko ljudstvo, zapomni si to dobro ter ob priliki prihodnjih volitev obračunaj temeljito s tvojimi največjimi škodljivci — samostoj-neži!
»i— iw »hh1 ■!'> iiii.i
Iz poglavja o narodnem gospodarstvu.
Vinogradništvo.
Splošno stanje vinogradov v naši državi je zelo povolj-no. Malenkostno deževje v zadnjih dneh je vplivalo zelo ugodno na razvoj grozdja. V vinskih skladiščih in kleteh je še več kot polovica lanskega vinskega pridelka. Treba pa o-meniti, da zelo nazadujejo vinske cene po južnih krajih naše države. Francozi so pokupili iz južnih krajev dokaj rdečega vina, a ga ne morejo odpraviti v Francijo radi pomanjkanja vagonov. Železniški promet od Siska naprej je za tovore malodane ustavljen. Naše vinogradnike bo tudi zanimalo, ako jim sporočimo, da je sklicala Zagrebška Irgovsko obrtna komora 2. t. m. v Zagrebu posebno posvetovanje vinskih trgovcev. V Zagrebu zbrane vinske trgovce je vprašalo ministrstvo trgovine, naj mu naznani, koliko vina bi se lahko izvozilo iz naše države v Češkoslovaško in Čehi bi nam potem dali kot protiuslugo za naše vino — pivo. Nekateri
vinski trgovci so svetovali, naj komora sploh ne odgovori trgovinskemu ministrstvu na stavljeno vprašenje, ampak mora vlada predvsem najprej urediti neznosno slabe razmere na železnicah, znižati tovormno na polovico in dokler se temu ne ugodi, sploh ni govoriti o kakem vinskem izvozu večjega obsega. Tako dolgo, dokler rabi en vagon vina iz Vršca v Zagreb 40 dni in dokler se mora plačati za tovor-nino tega vinskega vagona (80 hektov) 4o.000 K, je še misel na izvoz naravnost smešna. Ne smemo pa pozabiti, da slane prevoz enega vinskega vagona iz Vršeča v Brno na Moravsko 70.000 K. Iz ravnokar navedenih vzgledov pač lahko uvidimo, da je pri tako visoki železniški tovornini izvoz naših vin v Češkoslovaško naravnost izključen.
Tedenski reglcd žitnega trga.
Visoka češkoslovaška valuta, živahno povraševanje po naši pšenici ter moki od strani Avstrije, malenkostne žitne zaloge pri naših velikih domačih mlinih, zastonj tovornega prometa od 13. julija naprej, zakasnitev žetve za cele tri tedne — vsi ti ravnokar omenjeni vzroki so zadnje dni znatno vplivali na povišanje cen vsem žitnim vrstam. Še pred enim dobrim tednom je bila pri nas pšenica po 1.450— 1.500 K, a danes je že po 1.550—1.600 K. Češka je kupovala pri nas pred kratkim pšenico po ČK 2.25—2.30, a danes, ker je povišana izvozna carina na 8.000 K pri vagonu, se naša pšenica sploh ne more več izvažati v Češkoslovaško. Madžarska pšenica stane danes 7.200—7.300 madž. kron, kar znaša v naši valutu 1.250—1.260 K. Češka plača za madžarsko pšenico ČK 230 in pride franko Bratislava na 2.000 in ako odbijemo od svote carino in prevoz, je madžarska pšenica za Čehe veliko cenejša kot pa naša. Edino nemška Avstrija bi kupovala našo pšenico in jo plačevala dražje kot Čehi, a ni v stanu, da plača naročila radi njene nič vredne valute. Koruza je v ceni poskočila na 1.350 K, ker so izgledi na novo koruzno žetev radi pomanjkanja dežja v Vojvodini zelo slabi. Vsekakor pa še lahko popravi povoljno mokro vreme slabo koruzno stanje v naši državi. Izvoz naše koruze je nemogoč, ker se trži romunska koruza po ČK 1.75 franko Dunaj, kar odgovarja 1.420— 1.430 našim kronam. Izvoz ovsa sploh ni dovoljen in doma se gibljejo cene ovsu med 1.150—1.250 K po kakovosti. Moke se veliko porabi doma, a tudi za inozemstvo, radi tega pa tudi rastejo cene moki. V Vojvodini že zahtevajo po 1.500 K za nularico. Madžarska zahteva 150—160 K franko Dunaj, kar odgovarja 2.700— 2.800 za nularico — toraj roma v Nemško Avstrijo po večini madžarska moka.
Trgovina s slivami.
Izgled na letošnjo slivno letino je žeto ugoden. V Po-savini povsod pripravljajo sušilnice za nove slive, ker se su-! šenje sliv bolje izplača kot pa žganje slivovke. 2e sedaj po-| nujajo tujci 35 K za 1 kg suhih sliv. Angleži in Švicarji so že razposlali po Bački svoje ljudi, ki zaključujejo trgovske I pogodbe za izvoz naših suhih sliv v ogromnih množinah. ; Pekmeza se bo letos iz naših sliv veliko manje napravilo kot druga leta, ker tirja proizvod pekmeza velike denarne investicije in bi se proizvod pri vednem padanju naše valute niti ne izplačal. Po krajih krog Broda, Požege, Nove Gra-diške in v brdovitih delih Bosne pa že delajo predpriprave za žganje sliv, ker v ravnokar omenjenih slivorodnih krajih ne poznajo sušilnic.
XIII. poročilo Hmeljarskega društva za Slovenijo o stanju hmeljskih nasadov.
Žatec, ČSB, dne 1. avg. 1922. Celih osem dni smo imeli mrzlo vreme in rastlina ni le zaostajala, nego zelo obstala v razvoju; zadnji teden smo pa imeli lepo, toplo vreme, ka-; tero ji je veliko koristilo pa tem bolj, ker je vmes tudi de-I zevalo. Škoda, povzročena po nevihti dne 16. in 17. m. m. se I polagoma popravlja. Samo ob sebi je pa razumljivo, da se ; sledovi nevihte ne dado popolnoma izbrisati. V mnogih, I normalno se razvijajočih nasadih se že vidijo na pol izgo-' tovljene kobule. Pri ugodnem vremenu bodemo dobili egalno i in popolnoma razvito, lepo zeleno blago najboljše kako-, O množini letošnjega pridelka govoriti bi bilo prezgodaj, j ko imamo do obiranja še skoro tri tedne. Na hmeljskem trgu postaja vedno bolj mirno in cene gredo polagoma nazaj. Povprečno se plačuje za 50 kg 1500—1700 č. K.
Spalt, Bavarsko, dne 25. jul. 1922. Po hudi vročini dne ; 16., 17. in 18. t. m. je silno deževalo in dva dni je razsajala I silna nevihta in burja, katera je povzročila po sadonosnikih \ in hmeljiščih obilo škode. Ker ima zemlja zadosti vlage, se bo prehod iz cveta v kobule hitro izvrševal. Pri ugodnem vremenu upamo rta ugodno letino.
Tettnang, Virtenberško, 26. 7. 1922. Neugodno, mokrotno mrzlo vreme zadnjih 14*dni s skoro neprenehanim deževjem in skrajno nizko dnevno in nočno temperaturo (navadno le 5 stop. C) je kaj neugodno vplivalo na hmeljsko rastlino, katera je po zunanji obliki še prerecej bujne rasti, vendar I pride natančen opazovalec do prepričanja, da imajo zgodnji i hmelji neko «koničasto» obliko in da se pri poznem hmelju | kobulski nasadi začeli sušiti in da odpadajo. Hmeljarji bodo | torej letos glede množine doživeli neko neprijetno presene-! čenje. Zgodnega in poznega hmelja bo morda toliko kot i lansko leto. Z obiranem se bo pričelo prve dni meseca av-j gusta.
KATOLIŠKI SHOD V SLOVENSKI BISTRICI
I
se vrsi
; v nedeljo, dne 27. avgusta 1922, na prostem pri župnijski cerkvi ob pol 9. uri dopoldne.
SPORED:
1.	Ob pol 9. uri se zberejo udeleženci pri klošterski cer-j kvi, odkoder bo procesija z Najsvetejšim na zboro-
vališče k župnijski cerkvi.
2.	Takoj po procesiji pridiga: P. n. g. Pavel.Živortnik iz Maribora. — Po pridigi sv. maša.
3.	Po sv. maši zborovanje o sledečih predmetih:
a) Položaj katoliške Cerkve: dr. Josip Hohnjec, narodni poslanec; b) Katoliški tisk: Franjo Žebot, narodni poslanec; c) Vera v praktičnem življenju: dr. Josip Leskovar; č) Katoliška vzgoja v šoli: urednik Fr. Smodej iz Ljubljane.
4.	Po zborovanju litanije presv. Srca Jezusovega, posvetitev božjemu Srcu, zahvalna pesem in sv. blagoslov.
KATOLIČANI!
Na branik za naše verske svetinje!
PRIPRAVLJALNI ODBOR.
Katoliški shod v Ptuju.
Blagodejen dež, ki je v soboto ponoči orosil izsu, šeno zemljo, je znatno ohladil ozračje v nedeljo zjutraj ! in kopičenje grozečih oblakov ni obetalo lepega dnev8i i Kljub temu so se že v zgodnjih jutranjih urah začelj zbirati množice ljudstva na minoritskem trgu v Ptuju okrog spomenika Matere Božje, ki je bil dostojno okra» šen z venci in mlaji. Pod spomenikom je bil postavljen ličen oltar. Toda kmalu po 8. uri je začelo rositi in pri, pravljalni odbor je sklenil, da se vrši slovesna služba božja v župni cerkvi. Sv. mašo je v nabito polni cerkvj služil ob asistenci domačih čč. gg. duhovnikov mil. gl prošt ptujski. Cerkveni govornik je v jasnih izvajanji osvetlil boj med vero in nevero ter njihov vpliv na živ, ljenje. Po končani božji službi se je nebo zvedrilo in shod se je mogel neuoteno vršiti na minoritskem trgu,
Shod je otvoril v imenu pripravljalnega odbora g, prof. Kolarič ter po kratkem nagovoru pozdravil zbra, no osemtisočglavo množico in govornike ter predlagal y predsedstvo gg. Mihael Brenčiča, župana Turka iz Sv, Trojice v Halozah in g. prof. Mlakarja.
G. Brenčič se zahvali na zaupanju in podeli besedo g. poslancu Sušniku.
G. poslanec prof. Sušnik uvodoma omenja kulturni boj, čegar obstoj je potrdil tudi Pribičevič. V tem znamenju stoji pri nas tudi šolsko vprašanje, katero re-šiti, v versko in narodnostno mešani državi kot je naša, ni lahka stvar. Vlada pa se niti ne zmeni za pravic-no rešitev tega vprašanja, ampak enostransko uvaja y naše šole svobodomiselstvo in protiverski sokolski duh. Napram temu mi ne moremo ostiti ravnodušni, ker gre za bodočnost naših otrok, gre za izveličanje njihovij duš, gre za narod. Mi hočemo šolo, v kateri bodo imeli stariši prvo besedo in po njih Cerkev kot njihova zastopnica. (Odobravanje.) Država pa hoče uvesti monopol na izobrazbo in vzgojo. Zato se pripravlja zakon, po katerem bodo morale biti vse šole državne. V teli šolah se v višjih razredih odpravlja verouk, v ljudski šoli pa naj bi poučevali vero v Boga posvetni učitelji, Kakšni so ti učitelji, okušamo na žalost vsak dan. Svobodomiselstvo in liberalizem je omračl zaradi ljubega kruhka mnogo poštene učitelje. Da, treba je pravega poguma, biti danes član Slomškove zveze. Toda še ta peščica krščanskih učiteljev je preganjana in zapostav-ljana. Klobuk z glave pred temi učitelji!) Živelo naše krščansko učiteljstvo!) Če je torej večina učiteljstva pro tiverska in sokolska, kako naj torej vzgaja šolsko mladino v verskem duhu in jo uči verovati v Boga, če pa učitelj sam ne veruje? Država pa gre še dalje in ne priznava niti spričeval zasebnih šol. Kdor ni hodil v državne protiverske šole, ta nima pravice do javnih služb. Celo največji nasprotniki vere odobravajo versko vzgojo kol nekaj nenadomestnega. Ni vzgoje brez vere in bres Boga. (Tako je!) Kristus sam je dal Cerkvi nalogo in dolžnost vzgajati j. besedami apostolom: Pojdite in učite vse narode; kajti, kdor vas posluša, mene posluša, Država pa hoče proti temu evangeliju postaviti svoj e-vangelij, čegar plod je kapitalizem, militarizem .absolutizem, pauperizem in drugi protiljudski izrodki. Zato odklanjamo sokolstvo in svobodomiselstvo. (Tako jel Proč ž njimi!) Hočemo pa vzgojo srca in spodbudo za stremljenje k božji podobnosti, k Bogu. Za tako vzgojo pa imajo vse poklicne sposobnosti starši. Njim pripada oblast nad šolo, učitelji pa so namestniki staršev. (Tako je!) Pošten učitelj, če ne more zadostiti zahtevam staršev, rajše zapusti šolo. Mi ne kratimo državi pravice so-odločevanja, toda monopola ji ne priznamo. Monopol pomenja suženjstvo, suženjstvo pa je izdajstvo. Mi p» nočemo biti «ropske duše« nikomur in torej niti izdajalci. Svobodo hočemo za vse veroizpovedi. Ker smo Slovenci in ker smo katoličani, zahtevamo slovensko katoliško šolo. Ne smemo pozabiti, da je država zaradi ljudstva in ne ljudstvo zaradi države. (Živijo! Živahno odobravanje.)
G. poslanec Gostinca r, burno pozdravljen, je govoril o krščanskih organizacijah. Pojasnil je veliko socialno delo katoliške Cerkve in uveljavljanje katoliških načel v socializmu. Omenil je društva za zanemarjeno mladino, redovniške kongregacije za postrežbo bol nikov, družbe za podpiranje revežev ter gospodarske organizacije na katoliški podlagi. Vse te organizacije temelje na ljubezni do bližnjega, do Boga in zaradi Boga-
Samo na katoliških načelih je torej mogoče pravilno rešiti socialno vprašanje. Vsak stan se po svoji sorodni stroki organiziraj v skupino. V teh skupinah treba gojiti čut krščanske ljubezni in vpoštevanja, da f vsak posameznik in vsak stan odvisen od družbe. U tako bo mogoče enakopravno razdeliti pravice in dolžnosti, ker pred Bogom smo vsi enaki. Kjer ni Boga, d« more biti zadovoljstva in enakosti. Zadovoljstvo pa dosežemo le s podpiranjem eden drugega. Krivi smo sami, če se nam slabo godi, ker vsak gleda in išče le sel# in svoj trebuh, njegov bližnji pa naj pogine in propade. To je pa zato, ker manjka ljubezni do bližnjega. -1 Brez katoliških organizacij c ne bo rešilo socialno vprašanje. Končno govornik pozi\ vse navzoče na k rep ko organizacijo vse hstanov na katoliški podlagi.
G. dr. J e r o v š e k v temperamentnem, mestoma 1 zdravo šalo zabeljenim ovorom pobija drzno trdite* protialkoholiških listov, . š, da so za čistost in v koris' vere in Cerkve. Njihova pisava, odnosno molk, ko v ^ ločilnih trenutkih ne povzdignejo svojega glasu v hrambo vere in Cerkve, pa dokazuje da se njihovo prof alkoholištvo malo ali celo nič ne razlikuje o i najhuj' ših framazonskih časopisov. Da, še več! Ti prikriti sovražniki vere, posebno v domačem tisku, s kapljo z» kapljo zastrupljajo srca našega ljudstva. Kako škodljJ'
«
vo je slabo časopisje, dokazujejo tudi poslanice svetih Očetov in sklep belgijskih škofov, da se vsakega, ki čita brezversko časopisje, izobči iz Cerkve. Ta strašna kazen je popolnoma upravičena, če se pomisli, kako škoduje slab tisk človeštvu sploh in posamezniku še posebej. Židje so z denarjem in tiskom preplavili svet in zastrupili katoličanstvo s svojim vplivom, ki nosi žalostno zaslugo, da so mnogi katoličani postali mlačni, ali celo odpadli ali bili izobčeni iz Cerkve. Proti temu tisku se moramo boriti s katoliškim časopisjem, (živijo!) List pa, ki se ne poteguje za krščanska načela, ni krščanski list! (Tako je!) Ven iz naših družin s proti-verskim časopisjem! Ljudje božji! Pojdite od hiše do hiše, zlasti mladina, in pridno priporočaj katoliški tisk, protiversko časopisje pa pomagajte izpodrivati. Delovati za razširjenje in podporo dobrega časopisja je a-ostolsko delo in kot tako zaslužno za nebesa. Ako bo-dete podpirali katoliško časopisje, tedaj ni daleč čas naše popolne zmage. (Burno odobravanje.)
G. poslanec Žebot je viharno pozdravljen govoril o katoliških načelih v javnem življenju. Ž njemu la stno živahnostjo je očrlal sedanjo protikatoliško vlado, ki se naravnost norčuje iz svetih stvari. S stvarnimi dokazi je govornik pojasnil potrebo odločno katoliških poslancev in politikov. Nekatoliški in brezverski politiki nimajo ne srca, ne- vere in zato tudi ne cesti. Davki nimajo nobenega božjega blagoslova v rokah teb brez vercev. Bolnike iz bolnic mečejo na cesto, dočim se sip-Ijejo milijoni za sokolstvo, za fašiste, da potem ubijajo in pretepajo ljudi drugačnega mišljenja. Samo enakopravnost in avtonomija bo rešilo državo iz težke krize. Zato moramo katoličani uveljaviti naša pravična načela in zahteve v politiki, da dosežemo enakopravnost, « svobodo in avtonomijo, (živela avtonomija!) Usoda združene Slovenije in vere naših očetov je v vaših rokah,o volilci, je v volilnih krogljicah, v krščanskem časopisju in organizacijah. Katoliška misel povsod zmaguje! (Živijo. Odobravanje.)
Končno se oglasi k besedi še g. Meško, posestnik iz Polenšaka. V imenu zborovalcev se je zahvalil go-vorniKom in v primerih pokazal, da je sreča in blagostanje le v tisti hiši, kjer družinski oče zbira svojo družino zjutraj, opoldne in zvečer pred razpelom, domačim oltarjem v svoji hiši! Pomnite možje besede, govornikov in odločno zastavite besedo in pest za pravice slovenskega ljudstva in svete katoliške vere! Svoji rod-[ ni grudi in rimskemu poglavarju, Kristusovemu naraest niku, sveti katoliški Cerkvi se ne bomo izneverili! Naj živi verno slovensko ljudstvo! Naj živi njegova narodna duhovščina! Naj živi avtonomija združene Slovenije! (Gromoviti živio-klici.)
G. prof. K o 1 a r i č je prečital več zadevnih resolucij, katerih vsebina se krije z že objavljenimi resolu-, cijami, ki so bile sprejete na drugih katoliških shodih.
Predsednik g. B r e n č i č se jc z bodrilnimi besedami zahvalil za obilno udeležbo in zaključil shod, ki se je potem mirno razšel.
Za naše cestarje.
' (Iz govora g. poslanca ž e b o t a v narodni skupščini.)
Dober gospodar, ki hoče svoje posestvo ohraniti, da mu bo donašalo dobiček, mora pred vsem skrbeti za dobre ceste. Občina, ki hoče, da bodo občani zadovoljni da bodo lahko izvažali blago, ki ga proizvajajo, rabi do bre ceste. Mi opažamo, da naš proračun za naše pre-canske kraje ne predvideva možnosti, da bi mi mogli ohraniti one ceste in druga prometna sredstva, katera smo vsaj do sedaj imeli; nikakor pa ne vidimo v našem proračunu možnosti, da bi si zgradili nova prometna sredstva, da bi dobili nove cestne zj,eze, katerih potrebo vidimo na vsakem oglu.
Mi vidimo, da znaša proračun ministrstva za javna dela 268,762.320 dinarjev. Na Slovenijo odpade od te svote samo 10,416.905 dinarjev. Res gre srbijanskim o-krajem nekoliko več, ker so neprečanski kraji mnogo trpeli radi svetovne vojne. Toda, da se naši kraji glede j javnih del tako zapostavljajo, tega pa nismo pričakovali in tudi ne zaslužili. '
Predvsem pa se moramo ozreti v naše cestarje, katere so tako neusmiljeno reducirali, da je to brez primere! Mi smo videli, da se redukcija cestarjev v pre-čanskih krajih, posebno v Sloveniji, ni izvršila toliko radi dejanske potrebe ali potrebe proračuna ali dva-najstin, kakor radi potrebe strankarstva. Strankarstvo ije igralo pri zmanjšanju števila cestarjev tako veliko vlogo, lahko bi navedli slučaje, da so bili n. pr. v delokrogu mariborske gradbene sekcije odstavljeni cestarji, ki se niso klanjali gospodu direktorju, gospodu inže-• nirju, ki je hud demokrat.
Isto se je godilo v delokrogu gradbene sekcije ljubljanske. Kdor ni bil demokrat, kdor ni prisegal na de mokratsko zastavo, hajdi kamor hočeš!
Sedaj pa hočemo čisto na kratko še pokazati, kako so plačevali te uboge ljudi, ki so jih vrgli na cesto. Pred redukcijo je imel cestar, ki je oskrboval 5 ali 6 km ceste, 55 K mesečne plače. Poleg tega je imel 50 K dnevne doklade, za družino pa 12 K, naj je štela toliko ali toliko članov. Računajmo, kako je mogel s to borno plačo izhajati človek, ki je opravljal od jutra do večera službo ne za-se, ampak za dobrobit države in ljudi, ki bivajo v državi!
In še nekaj drugega! Sedaj, ko so vrgli te ljudi na I cesto, kaj so jim dali? Ni se jim dala možnost, da bi ' lahko živeli, kakor se spodobi, ampak dali so jim samo 80 K dnevno in to za družino 12 članov. To je sramota, 9a država, ki se šteje za moderno, daje 12članski družini na dan samo 80 K.
Ministrstvo za javna dela kakor tudi gradbene direkcije niso imele nobene pravne in proračunske podlage, da bi bile vrgle naše cestarje na cesto, preden je
bil proračun sprejet. Kajti po starem proračunu — po dvanajstinah — so imele toliko in toliko cestarjev plače vati. Kar izide nekega lepega dne, preden je bil novi proračun v razpravi, naredba pri ministrstvu za javna flela: hajdi, vrzimo one uboge pare na cesto, naj živijo s svojimi rodbinami kakor hočejo! Ministrstvo za javna dela je tu gazilo zakon in je postopalo protizakonito.
Proračun ministrstva za javna dela za prečanske kraje, predvsem pa za Slovenijo, je tako malenkosten, da je nemogoče vzdrževati ceste s temi malimi krediti na dosedanji višini, bodisi da so državne ali okrajne, katere bi morala država po svoji obljubi sprejeti med državne ceste. Dosedaj smo vzdrževali potom svojih o-krajnih zastopov in potom deželnih doklad, ki smo jih dobivali, vsaj stare ceste. Kakor hitro so vrgli toliko cestarjev na cesto, da morajo ostali oskrbovati 18 km na dan, so spravili naše cestarje v tak položaj, da ne morejo zadostiti svoji dolžnosti in bodo čisto propadle tudi naše stare ceste.
Še enkrat ceslarj.. Finančni odbor narodne skupščine je de 5. maja iv^s na predlog poslancev Jugoslov. kluba zavrgel vsak odpust cestarjev v Sloveniji. Narodna skupščina je dne 28. julija izglasala državni prora-; čun za leto 1922-23. Po tem proračunu ostanejo vsi cestarji, tudi odpuščeni, v službi. Ae enega cestarja se ne sme odpustiti. Oni, ki so bili s 1. majem odpuščeni in se jim je plačalo od tega časa samo dnevnice, morajo dobiti sedaj razliko povrnjeno. Poroča se mi, da neka-| teri cestni mojstri, h. pr. slovenjebistriški g. Rovšek, na : stopajo silno čudno napram začasno odpuščenim cestarjem. Prizadete prosim, da mi takoj poročajo o vsakem posameznem slučaju sekatur in mi tudi javijo, ali so že dobili zopelne nastavilne dekrete. — Posl. Franjo Žebot.
Uporaba mlinov in žag ob Muri dovo-
ljena.
Naši poslanci so se dolgo časa borili za to, da smejo naši ljudje iz Slovenskih goric voziti svoje žito v mline ob Muri (Nemška Avstrija) in hlode na tamoš-nje žage. Poslanca Roškar in žebot sta meseca marca izročila generalni direkciji carine in trgovinskemu ministrstvu obširno spomenico v imenu obmejnih občin. Obrazložila sta vladi, da v ozemlju med Muro in Dravo ni na našem ozemlju ne dovolj mlinov in ne žag. Obstoječim malim mlinom in žagam pa primanjkuje vodne sile. Generalna direkcija carine in trgovsko ministrstvo je bilo uvodoma takoj naklonjeno naši zahtevi. Na licu mesta si je meseca aprila komisija ogledala obmejne razmere in uvidela potrebo, cla se dovoli'ljudstvu u-poraba mlinov in žag ob Muri. Vse je bilo urejeno tako, da se že s 15. majem izda dovoljenje. A kaj se je zgodilo?
Glasilo liberalne Ivukovčeve siranke mariborski«Ta bor« je priobčil obširen dopis, naperjen proti naši upravičeni zahtevi. Dopisnik je bil komandant Wranglov-cev, znani kapetan iz Št. llja. Značilo je, da je za ta dopis v «Taboru« znal že prej nego je bil tiskan, tajnik Samostojne kmetijske stranke. V dopisu se je ostudno doižilo obmejne župane in kmetske može, ki so prišli komisijo prosit za dovoljenje uporabe mlinov, da so hoteli Wranglovce pobiti in pregnati. Uspeh tega izmišljenega in lažnjivega dopisa je bil, da je vojno ministrstvo uvedlo veliko «preiskavo« o protidržavnih namerah klerikalcev ob severni meji.
A to še ni bilo vse. Neka oseba — katere ime pa še danes zamolčimo — je očrnila pri vladi naše obmejno ljudstvo, da so po večini «švercari« (tihotapci) in da je v ozemlju med Muro in Dravo itak dovolj mlinov in žag. Kaj se je zgodilo? Beograd ni maral dali dovoljenja za uporabo mlinov in žag onstran meje. To ovadušt-vo je izvršila znana oseba samo iz gole hudobije, da ne bi naša poslanca dosegla uspeha za naše trpeče ljudi Tako daleč gre strankarska strast vodilnih oseb iz tabora SKS!
A poslanci Slovenske ljudske stranke niso izgubili korajže. Niso mirovali. V zakon o dvanajstinah za mesec julij se jim je posrečilo spraviti v razpravi o.pogodbi z Nemško Avstrijo izvršilne točke glede obmejnega prometa .Sprejet je bil takozvani «Dopunski sporazum u pogledu regulisanja pograničnog prometa.« (Dopolnilo sporazuma z ozirom na uravnavo obmejnega prometa.)
Najvažnejša določila tega sporazuma so:
1.	Deset kilometrov tostran in deset kilometrov ono-slran državne meje je promet za tamošnje prebivaltsvo prost. Prevažati se sme vse ono blago, katero je potrebno za gospodarstvo in za živež. N. pr. seno, slama, listje, sadje, mleko, drva, oglje, kamen, gramoz, pesek, ilovica, gnoj, kruh in moka (do 5 kg za osebo), meso in sir (do 2 kg), zdravila, poljedelsko orodje in orodje za vsakdanje potrebe, žito, semena in hlode, ki jih prebivalci prenašajo (vozijo) iz ene cone v drugo v svrho, da jih tam zmeljejo in nazaj. Za prenos ali prevoz se smejo uporabljati vozovi, vreče in živina ter vsa potrebna pripre-ga. Vse to je popolnoma prosto izvozne in uvozne carine.
2.	Prebivalci obojestranskih obmejnih con potrebujejo za prehod meje samo navadno legitimacijo, s katero se lahko svobodno gibljejo v obmejni coni (10 km) druge države. Legitimacija mora biti opremljena s fotografijo, ki jo bo izdala politična oblast, odnosno obmejni komisarijat, vidirati pa jo mora pristojna ob-vlast druge države. Legitimacije veljajo šest mesecev in se lahko podaljšajo. Otroci izpod 12 let, ki so v spremst vu odraslih in so vpisani v legitimaciji teh, so prosti. — Zdravniki, živinozdravniki in babice, kakor tudi obrtniki, nastavljeni v obmejni coni, imajo prost prehod
preko meje, ako izvršujejo svoj poklic v obmejni coni druge države.
3. Ta zakonska naredba je stopila v veljavo dne 5. ; avgusta 1922.
To so v glavnem določila obmejnega prometa. V Tajništvu SLS v Mariboru je na razpolago izvirno besedilo naredbe.
Naš beograjski centralistični uradni šimelj še do danes ni pripeljal te naredbe v Slovenijo. Okrajna glavarstva še niso dobila navodil. Radi tega je poslanec Žebot brzojavno zahteval pri ministrstvu, da se začne omejni promet takoj izvrševati.
Ako bodo obmejne oblasti ali Wranglovci našim ljudem delali pri obmejnem prometu neprilike, svetujemo, da se vsak prizadeti takoj obrne do svojega poslanca ali pa na Tajništvo SLS v Mariboru.
Politični ogled.
DRŽAVA SHS.
Pretečeni petek je bila zadnja skupščinska seja, ki pa ni bila sklepčna, ker se tudi mnogim vladnim poslancem ni več poljubilo priti v skupščino. Prihodnja seja je določena za mesec september in tako je po lenobi vladne večine odložen tudi težko pričakovani uradniški zakon, kar vzbuja veliko ogorčenje v uradniških krogih.
Vprašanje podtajnikov v raznih ministrstvih se sicer rešuje, rešeno pa ne bo nikdar. Radikalci so sicer dopustili, da pride za tajnika v finančno ministrstvo demokrat Popovič, zahtevajo pa svojega tajnika v notranjem ministrstvu, demokrati pa zato rinejo svojega človeka v prometno ministrstvo, ki ima radikala za ministra, in tako bode šlo od ministrskega stolčka do stolčka, ker vladinovci drug drugemu ne zaupajo.
Kraljevič Jurij je nenadoma prišel v Beograd ter se nastanil pri nekem svojem prijatelju. Ko je potoval skozi Zagreb, je bil tam tudi njegov brat kralj Aleksander, pa se nista videla. Princ Jurjeva zadeva in njegova pisma, katera je vlada prej toliko zatajevala, se obravnavajo sedaj v interpelaciji poslanca Andjeliča na predsednika vlade in na vojnega ministra in vsi listi so o tem polni. Princ Jurij odlaga vojaško čast rezervnega majorja, od vlade pa zahteva, na j že vendar enkrat reši njegove premoženjske in druge zadeve. Kraljevič odločno povclar ja, da noče živeti na narodov račun, ki je itak že dovolj obložen, ter naj se ga izplača iz kraljevske civilne liste, ki je zato dovolj visoka.
V zunanjem ministrstvu se je vršila seja komisije za konkordat. Za predsednika jc izvoljen Gjuričič, za podpredsednika dr. Angjelinovič, za tajnika pa Anič. Komisija bo proučila ves materijah ki je na razpolago, nato pa bo stopila v direktna pogajanja z Vatikanom. Sklenilo se je, da se zahteva, da se uvede v celi Jugoslaviji slovanska liturgija. Kakor znano, je bila v konkor-datu s Srbijo iz leta 1914 slovanska liturgija dovoljena za srbsko ozemlje.
Ministrski predsednik iašič odpotuje v Marijine Lažne na Češkem, kjer se sestane z dr. Benešem. Med njima se bodo vršili dogovori o podaljšanju češkoslo-vaške-jugoslovanske pogodbe, ki poteče dne 20. t. m.
Posebno značila za današnji režim in za razmere v vladnih strankah je tale izjava nekega poslanca iz črne gore. ki je v najboljših nadah in namenih stopil v demokratski klub: «Mi poslanci iz Srbije in Črnegore smo zelo nezadovoljni z dosedanjim početjem vladnih strank. Mi smo se večinoma pridružili demokratom, ker smo pričakovali od njih nekaj dobrega, toda varali smo se. Oni so ravno taki vlastoljubci in srebroljubci kot radikali. Spoznali smo sposobnosti enih in drugih, rezultate pa vidimo danes v Južni Srbiji in v Črni gori. Mi se bomo dvignili proti temu zlu in se bomo pridružili poštenim elementom, ki stoje danes v opoziciji.«
ITALIJA.
Nova italijanska vlada je sicer obljubila «močno roko« za red in mir v državi, ob času delavskega štraj-ka je bila pa zelo popustljiva napram fašistom, ki še danes spreminjajo cela mesta in pokrajine z nasiljem proti delavstvu v prava bojna polja.
. AVSTRIJA.
Razni listi pišejo, da je avstrijska vlada dne 5. t. m. poslala londonski konferenci noto, v kateri slika obupen položaj, v katerem se nahaja Avstrija in povdarja nujnost kreditne pomoči. V slučaju, če londonska konferenca ne bi hotela pomagati Avstriji v njeni stiski, bosta vlada in parlament izročila vse posle velevlasteni. — Na Dunaju se te vesti sicer oporekajo v tej obliki, a vendar ne taji vlada, da se je obrnila na londonsko kon ferenco za nujno pomoč.
FRANCIJA.
je nepopustljiva napram Nemčiji ter je že začela izvajali svoj pritisk v izlirjatev vojnih odškodnin z nastopom vojaške sile in z grožnjo raznovrtsnih zapleni-tev. Angleži so proti takemu nastopu in Lloyd George je svaril francoskega ministrskega predsednika pred po sledicami, ki vodijo tudi do preloma med Francijo in Anglijo.
RUSIJA.
Kar Evropa po francoskih željah ni hotela, to je spoznala Japonska in Kina za polrebno. Pripravlja se z Rusijo sporazumna seja, ki naj bi obravnavala: 1. odstranitev ruskih čet iz Mongolije, 2. razne ugodnosti Ru sije na daljnem vzhodu in kontrola Rusije nad kitajskimi železnicami, 3. Dovolitev Rusiji, da trguje na Kitajskem. Poroča se, da je Japonska že pristala na te predloge in bo s svoje strani dala sledeče ugodnosti: 1.
odstranitev njenih čet iz Sibirije in drugih ruskih pokrajin ,2. denarna pomoč Rusiji, za kar dobi Japonska posebne trgovske predpravice .Za sedaj se ne more kontrolirati, v koliko so te vesti resnične, vendar pa je jasno, da ho med temi državami prišlo prej ali slej do popolnega sporazuma na škodo Evrope, ki se uikdar ne bo mogla gospodarsko urediti brez krepkega sodelovanja z Rusijo.
Naša zborovanja.
KATOLIŠKI SHOD OB NAŠI SEVERNI MEJI.
Opozarjamo že danes na katoliški shod, ki se bo vršil na Malo Gospojnico, dne 8. septembra 1922, na prijaznem holmcu znane božje poti Sv. Križa nad Dravogradom za dekanije: Dravograd, Marenberk, Staritrg in Vuzenica.
Obmejni Slovenci! Ta dan boste na glas izjavili, da si ne daste krajšali svojih katoliških pravic, ampak da jih hočete vsigdar uveljavljati! To mora biti sijajna manifestacija katoliške misli. Zato vsi na delo za čim častnejšo udeležbo!
Natančnejši spored še objavimo, v glavnem velja to: zjutraj od 7. do 8. ure sprejem došlih gostov na postaji Dravograd. Ob 8. uri tiha sv. maša v proštijski cerkvi v Dravogradu, nato slovesni sprevod katoliških društev in udeležencev z godbo skozi trg k Sv. Križu, tam ob pol 10. uri pridiga, slovesna sv. maša. nato javni katoliški shod pod milim nebom, na katerem poročajo naši znani katoliški voditelji in prvoboritelji. Železniška zveza za Mislinjsko dolino bo ugodna: vlak, ki prihaja sicer ob 8. uri le do Slovenjgradca, bo vozil do postaje Dravograd. Za Dravsko in Mežiško dolino se bo treba poslužiti navadnih poštnih vlakov. Za vrnitev iz shoda bo preskrbljeno, da bodo popoldanski vlaki na vse strani imeli zadostno število vozov!
Somišljeniki, na veselo svidenje!
Sv. Marko niže Ptuja. V nedeljo, dne 13. avgusta, po rani maši bo pri nas na prostoru pred cerkvijo političen shod, na katerem bo poročal poslanec Žebot.
Sv. Lovrenc v Slov. gor. V nedeljo, dne 20 .avgusta po rani maši priredi poslanec Žebot političen shod. Somišljeniki vabljeni!
Spuhlja. Kmetska zveza sklicuje za nedeljo, 13. t. m. popoldne ob treh shod na vrtu g. Miha Brenčič. Na shod smo povabili našega poslanca.
Zavrč. Pri podružnici M. Device se vrši dne 15. avgusta po rani maši veliki shod Slovenske ljudsek stran ke. Govorita prof. Žebot in poslanec žebot. Po shodu sestanek viničarjev iz Haloz.
V Lučali in Solčavi se vršita na praznik, dne 15. t. m. shoda SKZ in sicer v Lučah po rani službi božji, v Solčavi pa po drugi maši. Pričakuje se obilna udeležba. Na shodih govori poslanec Pušenjak.
Gornjigrad. V nedeljo, dne 6. avgusta, se je vršil pri nas zelo dobro obiskan shod SKZ, katerega so se udeležili pristaši iz domače in sosednjih župnij. Shod je spretno vodil predsednik krajevne organizacije SKZ Poslanec Pušenjak je v nad poldrugo uro trajajočem govoru orisal naš politični in gospodarski položaj, govoril o državnem proračunu ter o delu naših poslancev za ljudstvo. Zborovalci so z navdušenjem odobravali iz vajanja govornika in stavili nanj vprašanja radi pašnikov, škandaloznih poštnih razmer, obdačenja zadrug i. t. d.
Ljubno. Naša župnija je kar oživela. Marljivo deluje Kmetska zveza, kmetijska zadruga in bralno društvo. V nedeljo, dne 6. avgusta, se je pokazal uspeh tega dela. Vršil se je političen shod, občni zbor kmetijske zadruge in prireditev bralnega društva. Na političnem shodu in na občnem zboru zadruge je govoril poslanec Pušenjak. Na političnem shodu je orisal delo vladnih strank, osobito slabo državno gospodarstvo ter razpravljal o delu naših poslancev za ljudstvo, na občnem zbo ru zadruge je na podlagi računskega zaključka, katerega je razložil, dokazal velike uspehe zadruge in bodril k nadaljnjemu zadružnemu delu. Ogromna udeležba pri prireditvi je pokazala, kako privlačno silo tvorijo gledališke predstave in kako si društva s takimi prireditvami pridobe potrebna denarna sredstva. Igralo se je na ličnem, novem odru, katerega si je društvo nabavilo.
Tedenske novice.
Veliki dan katoliŠKe veličastne manifestacije v Mariboru se približuje. Samo še dober teden nas loči do nedelje, dne 20. avgusta. Ob zvokih godbe bomo korakali v dolgem pestrem sprevodu od stolne cerkve na širno zborovališče na vrtu dijaškega semenišča. Možje in fantje, žene in dekleta, Marijini sinovi in hčere in naša za vse dobro in plemenito vneta mladina v slikovitih svojih krojih pod orlovskimi zastavami — vsi se bodo ta dan zbrali v Mariboru, da v tisočih in tisocm gromo-glasno povdarijo svojo udanost in zvestobo Kristusovi zastavi križa v okrilju sv. katoliške Cerkve in da dajo duška svetemu ogorčenju proti preganjanju in zapostavljanju sv. vere naše in naših očetov. Pripravite se in prihitite na mobilizacijo navdušenih bojevnikov za krščanska načela! Mariborski katoliški shod bodi krepak odmev vseh naših sijajnih zborovanj širom naše domovine! Za Boga in domovino! Bog živi!
BRATOM ORLOM IN SESTRAM ORLICAM!
Pomnite, da je dne 20. t. m. katoliški shod v Mariboru! Kot vitezi in disciplinirani branitelji krščanskih načel ste v prvi vrsti poklicani stopiti na čelo bojevnikov v boju za svobodo zlato in križ častni! Dolžnost vseh odsekov in vsakega brata in restre v mariborskem okrožju je, da se udeleži članstvo polnoštevilno v krojih
z znaki in zastavami sprevoda in zborovanja v Mariboru! Stroga disciplina, požrtvovalnost in plemeniti cilji zahtevajo ,da se brezpogojno odzovete pozivu! To pa "tembolj, ker bodo tudi sosedna orlovska okrožja storila svojo dolžnost s častnim zastopstvom na katoliškem shodu. Za polovično vožnjo na železnici je preskrbljeno in izkaznice so razposlane. Brez izgovorov vsak na svoje mesto!
Dr. Josip J e r a j 1. r., predsednik mariborskega okrožja.
Fran Radešček 1. r., predsednik mariborskega odseka.
Sv. birma v naši škofiji se bo delila od 25. avgusta naprej v dekanijah: Laško, Škale, Dravsko polje in Lju tomer. Dnevi sv. birme in župnije^ v katerih bo sv. birma, se naznanijo pravočasno.
Duhovniške vesti. Č. g. Jožef Krančič, bivši župnik v Repentaboru na Goriškem, sedaj kaplan v Gor-njemgradu, je inštaliran za župnika v Ljubnem, č. g. Jožef Uekorti, župnik v Ljubnem, je stopil v pokoj in se nahaja pri Sv. Frančišku. Č. g. Alojzij Pirš, kaplan v Žalcu, je premeščen v Gornjigrad. C. g. Alojzij Zdol-šek, novomašnik, je imenovan za kaplana v Žalcu.
Sramota! Poslanec Samostojne Josip Drofenig je pri vladi v Beogradu posredoval ustmeno in pismeno, da se posestva nemškega Schulvereina v Sloveniji zopet povrnejo temu društvu. Zahteval je, da se kupne pogodbe razveljavijo. To se pravi: Slovenskim občinam, ki so sedaj lastnice šulvereinskih šolskih poslopij, se naj ta posestva odvzamejo, llazun Samostojne so si v tem vprašanju vse slovenske stranke edine, da je tako početje izdajstvo, grdo narodno izdajstvo. Drofenig se je hotel s tem črnim činom prikupiti par obmejnim zagri-zencem in jih pridobiti za SKS. Na njem ostane pečat izdajstva in sramotno nemškutarslvo zopet prihaja na dan!
Samostojni — stranka ovaduhov in denuncijantov.
Zgodovina kaže, da so vsi narodi vseh časov najbolje zaničevali denuncijante. Ljudje so imeli ovaduhe za ničvredne izrodke človeštva, brez časti in poštenja, izogibali so se jih kakor gobovih. Tako je bilo vedno. Le sedaj delajo samostojneži izjemo. Iz njihovih vrst nastopajo ovaduhi hujše, nego so to delali leta 1914 nemš-kutarji, ki so z ovadbami tirali pošteno duhovščino in slovenske rodoljube v ječo. Zadela jih je zaslužena kazen ob prevratu. Samostojni denuncirajo, kjer je le mogoče, zlasti duhovnike, ter jim skušajo s pomočjo današnjega policajdemokratskega režima škodovati. Lep slučaj take denuncijacije se je pripetil v Zavodnjem pri Šoštanju. Č. g. župnika Rožmana, ki je daleč naookli znan kot vesten, vnet in vzoren duhovnik ter slavi v celem okraju kot izvrsten gospodar in kmetovalec, so naznanili samostojni sodni j i, ozir. državnemu pravd-niku, češ, da hujska proti državi iz prižnice in so mu naprtili J 308. Ovadbo je podpisal neki žlebnik, p. d. Virtič iz Št. Vida; sestavil je gotovo ni on, pa tudi prav gotovo ne njegov pajdaš in oštarijaš Ročnik, p. d. Hro-vat, ker nista še študirala pra va, da bi se tako dobro raz umela na paragrafe. Vodja samostojnežev Ročnik iz ! Zavodenj ima za svojega brata sodnika in predstojnika sodnije v Šoštanju, ki se piše tudi Ročnik. Posledica o-vadbe je bilo dolgotrajno preiskovanje po orožnikih, ki so iskali šele priče za obravnavo. Vršili sta se dve obravnavi, kateri je vodil vodji sodnije Ročniku podrejeni sodnik dr. Šmid. Poskušali so na vse načine spraviti uglednega župnika «v kajlio«, toda ni šlo; govoril je le resnico v cerkvi, zastopal jo je nevstrašeno pred sodnikom, ki je moral izreči oprostilno sodbo. Denuncijanti so zopet bogatejši za velik nos, č. g. župnik pa stoji ne-omadeževan pred Bogom in pri ljudeh. Pravično bi le bilo, da bi take podle ovaduhe zaprli, ker delajo sodni-jam nepotrebno delo, strankam pa stroške in jim kradejo čas. Ljudstvo bo že izprevidelo sčasom krivico in se izogibalo nečastnih ovaduhov. Č. g. župniku Rožma-nu pa čestitamo k zmagi nad kancelparagrafom in mu kličemo: Le pogumno naprej!
»Kmetovalec» kot agitator samostojnih poslancev! Kmetijska družba je prišla pod predsedstvom samostojneža Pirca do prepada, kakor smo že to večkrat dokazali in kakor tudi čutijo člani družbe sami, ki nimajo nobenih ugodnosti več pri družbi. Namesto, da bi predsedstvo skrbelo, da si pridobi novih članov, jih odbija s tem, da se je postavilo na strankarsko stališče in izrablja družbo v politično-strankarske namene. Največja drznost bivšega ravnatelja Pirca, ki slovi med strokovnjaki kot starokopitnež in ne pripusti nobenega modernega duha v društveno delovanje, je pa, da pripusti objaviti v Kmetovalcu članke, ki hvali-sajo samostojne in njih poslance. «Kmetovalec» od 31. julija namreč hvali samostojne kmetske poslance zaradi zloglasnega državnega posojila 100 milijonov dolarjev in podaje še celo neresnične podatke o veliki važnosti tega posojila. Pozivamo odbornike centralnega odbora, da izvajajo iz tega postopanja predsedstva posledice in poučijo predsednika, dasi dve tretjini članov kmetijske družbe odločno prepove tako strankarsko izzivanje, kar si svojčas niso upali najstrupenejši štajerski nemškutarji. Najboljše bo, da vsi člani zapustimo, družbo, da nadalje vodi slavni mož Pire s svojim Lahom kmetijski konzorcij najmodernešega kova.
«Kmetovalec« bi imel po svoji naslovni strani biti
gospodarski list in uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. Inžener Rado Lah, ki to uradno glasilo urejuje, je pa drugega mnenja. Prinaša članke, v katerih opravičuje družbeni predsednik g. Gustav Pire svoje kmetijsko žvižganje, nadalje «kmetijske novice«, v katerih se hvali in časti kmetijski minister g. Ivan Pu-celj in klub samostojnih poslancev, ki so pa enkrat samostojni kmetijski poslanci, drugikrat pa samostojni kmetski poslanci. Inžener g. Rado Lah je ali namenoma ali brez namena v dnevnih vprašanjih tako slabo pod-učen, da s svoji mimenom krije klobasarijo, ki trdi, da i
je odločen nastop samostojnih poslancev v zadevi železnic napravil povsod silen vtis. Silnost tega vtisa pa vidimo samo pri inženerju g. Rado Lahu, drugod ga nismo opazili. Silnost tega vtisa na inženerja g. Rado Laha je namreč najbrž povzročila pri njem misel, da urejuje «Kmetijski list« in ne «Kmetovalca«, ki nikakor ni uradno glasilo kmetijskega ministra g. Ivana Pucelj, ampak uradno glasilo Kmetijske družbe za Slovenijo. To bi lahko vedel tudi inžener g. Rado Lah!
Inžener g. Rado Lah je tajnik Kmetijske družbe za Slovenijo in kot tak urejuje tudi «Kmetovalca«, ki je uradno glasilo družbe. Čudne pojme mora imeti gospod inžener o uradnem glasilu Kmetijske družbe, ker spravlja v to uradno glasilo slavospeve na ministra Puclja in njegovo samostojno tovaršijo. «Kmet. listu« samostojnih nikdo ne verjame, naj pa «Kmetovalec« raznaša namišljene uspehe samostojnežev. Tako si misli najbrž gospod inžener Rado Lah. Naj ve ta gospod, da bo dajal odgovor za svoje delo pri družbi na občnem zboruf Še bolj čudni pa se nam zdijo zemljepisni pojmi gospoda inženerja o — Sloveniji. Dotična «kmetijska novica« v «Kmetovalcu« št. 14 namreč pravi, da se bo po železniških progah: Ormož—Murska Sobota, št. Janž— Sevnica in Kočevje—Črnomelj—Vrbovsko ljutomerski okraj zvezal s Slovenijo! Kaj misli g. Rado Lah, da je ljutomerski okraj ./ na Kitajskem in ne v Sloveniji!? In g. Rado Lah je inžener! Če že g. Rado Lah ne pozna ljutomerskega okraja, je morebiti že kaj slišal ali bral v «Kmetovalcu« o ljutomerskem — vinu. Če pa tudi tega ne pozna, naj naprosi svojega prijatelja Lovro Pe-tovarja, da mu ga prinese par steklenic na ljubljanski velesejm m ga spijela na dobro zdravje svetovnoznanih ljutomerskin goric in na slabo zdravje samostojne kme tijske stranke, katere tudi slavospevi v «Kmetovalcu« ne bodo rešili smrti na vodeniki. Ima pač ravno ta stranka ministra za kmetijstvo in — vode!
Iz Mežiške doline. Z nenaravno, rekel bi z bolezensko zlobnostjo obirajo in mlatijo Naprejevi poročevalci, poslužujoč se celo denuncijacij ugledne, spoštovane in za narodno stvar zaslužne osebe v Mežiški dolini ravnajoč se po starem pravilu: Krepko obrekovati, nekaj le zmirom obvisi. Kar so se naučili za časa plebiscita, tako odbijajo s tem tudi tukaj prebivalstvo, ki pravi: Kaj takega pa poprej nismo slišali in videli. Njihovo nizkotno mišljenje, objavljeno v Naprejevih člankih, nam kaže moralne propalice, do katerih narod na Koroškem umevno ni mogel imeti zaupanja, posebno, ko so se posluževali nasilnih sredstev--. Njihovo
delovanje začasa plebiscita vzbuja v nas tužne spomine. Iz osebnega sovraštva bruhajo laži in obrekovanja, pri tem pa znajo ptav po mojstrsko zavijati resnico.--. Ti gospodje socialistični poročevalci naj le ne pozabijo, da so se izobraževali edinole s pomočjo slovenskih koroških duhovnikov. Ako bi od tiste strani ne dobivali krepke pomoči, bi bili danes hlapci, ali pa bajtarji, ali pa tudi, — to je prav lahko mogoče — nemčurski agenti, kakor njihovi sorodniki na obeh straneh meje. Pa tudi delavstvo — o tem smo dobro poučeni — jih gleda po strani, ker so se socialistični stranki pridružili ne iz prepričanja, — saj imajo o socializmu toliko pojma, kakor medved o petju, sami trdijo, da so narodnjaki, medtem, ko so socialisti baje internacionalni — ampak iz namena, da v tej stranki, kakor drugi voditelji za se kaj dosežejo. Javna je tudi tajnost, da se vidi eden teh Naprejevih poročevalcev že na ministerskem stolcu. Delavci imenujejo te fino izobražene gospode dopisnike Napreja — o njih se lahko trdi: kakor je lump sam, tako misli tudi o drugih — oktobrske ali decemberske socialiste, to se pravi sodruge, ki so iz zasebnih špekulacij skočili v socialdemokratsko stranko. Torej vidimo, da jih delavec pravilno sodi in prišel bo čas, ko jih bo pravilno tudi obsodil, kakor n. pr. mariborski sodrugi, ki nočejo več prenašati terorja ljubljanskih voditeljev. Delavstvo se ne da dolgo farbati po nezrelih, duševno omejenih in zmešanih zapèljiv-cih, katerim je politika «kšeft» — ljudstvo pa «Stimmvieh». Ta duševna revščina, tesno zvezana z perverzno zlobnostjo, katera odmeva iz Naprejevih člankov, nam pa je še-le razumljiva, če poznamo žlahto. Sicer pa o Naprejevih poročevalcih nismo izgovorili še zadnje besede.
Tretji red sv. Krančiška. Večje število duhovnikov — voditeljev III. reda sv. Frančiška zbranih na sestankih 18» januarja in zopet 19. aprila t. 1. v Mariboru, je izreklo željo in prošnjo, da bi se ustanovila posebna Ill.redna skupščina duhovnikov v baziliki Matere Milosti v Mariboru, na grobu našega pokojnega nadpastirja dr. Mihaela Napotnika, kakor jo že imajo po nekaterih drugih škofijah in kakor je takim ustanovitvam dal pobudo zlasti zadnji 7001etni jubilej III. reda. — Č. gg. voditelji in drugi Ill.redni duhovniki, ki imajo zdaj domala že v vseh župnijah ustanovljene III-redne skupščine vernikov so začutili tudi potrebo ustanovitve posebne duhovniške skupščine v svrho lastne izpopolnitve in v vspešnejšo prenovitev vernega ljudstva. Sestanki naj bi nudili možnost posvetovanja vspešnejšega in enotnejšega vodstva skupščin po župnijah, budili in dajali iniciativo k obsežnejšemu in intenzivnejšemu delovanju za reveže in bolnike in vse dobro, kakor naroča vs. vodilo III. reda. V pondeljek, dne 21. avgusta ob 10. uri bo sv. maša za žive in pokojne duhovnike tretjerednike v baziliki Matere Milosti, na grobu pokojnega nadpastirja dr. Mihaela Napotnika. Po sv. maši kanonična ustanovitev skupščine duhovnikov tretje-rednikov v Mariboru. Na to v frančiškanskem samostanu zborovanje voditeljev in duhovnikov III. reda. Povabljeni vsi č. gg. duhovniki cele škofije, ki pridejo k duhovnim vajam.
Shod trafikantov Maribora in okolice se vrši dne 13-avgusta t. 1. ob 2. uri pop. v restavraciji >Maribor« na Grajskem trgu. Na ta shod sta tudi povabljena zastopnika finančnega ravnateljstva ter zastopnik glavne tobačne za* loge.
Požar v Razvanju. V noči, dne 27. jul. 1922 je izbruhni požor v gospodarskem poslopju Franca Rečnika. Kmalu je bilo poslopje v plamenu. Zgorelo je vse, krma, 6 vozov pše-niče z vozovi vred, kakor tudi mlatilnica. V kratki dobi j0 začelo goreti tudi na gospodarskem poslopju Ivana Cebe» Tudi temu je požar uničil vse. Škoda je pri obeh ogromna* ker sta bila zavarovana za neftnatno svoto. Domača p®" žarna bramba je nastopila takoj ter preprečila, da je obvarovala sosedna poslopja Pristovnika in Kmetiča. Prihitc'0 so na pomoč sosedne požarne brambe iz Hoč, Bobov«»

llaribora, Radvanja, Studencev, Pobrežja, Rač, Kamnice in peker. Bodi vsem tem, kakor tudi orožnikom iz Tezna, Rač in Hoč za to njihovo trudapolno in požrtvovalno delo izrečena tem potom najprisrčnejša zahvala! t V Slov. Bistrici je umrl 3. t. m. nadepolni mladenič in Orel Tonček Vehovar iz Spodnje Ložnice. Nakopal si je 0 priliki novemberskih vpoklicev zavratno bolezen, ki je strla njegovo mlado življenje. Na posledicah vpoklica sredi zime je umrl tudi njegov brat Lojzek. Dva udarca je zadela t ¡Zečevičeva naredba eni slovenski hiši. Bila sta vzorna fanta, žrtvi divjaškega militarizma in njegove brezobzirnosti. Tončeka so spremljali na zadnji poti bratje Orli z naraščajem, oddelek vojaštva in pevski zbor mu je zapel j dve turobni žalostinki. Br. č. g. Strinšek se je v imenu Orlov j poslovil od rajnega Tončeka z ganljivim govorom, katerega I so člani zaključili z orlovskim pozdravom «Bog živi!» Blagi i Tonček, počivaj v miru! Na svidenje nad zvezdami!
Umrl je dne 24. t. 1. pri Sv. Urbanu pri Ptuju v starosti 75 let tamošnji kmet Jožef Veršič iz Škrinjarjev. Splašil se mu je mlad konj in ker ga starček ni mogel obdržati, je prišel tako nesrečno pod voz, da je, previden s svetimi zakramenti nekaj ur pozneje izdahnil. Rajni je bil zvest naš somišljenik. Svetila mu večna luč!
Obrtna razstava v Celju. V dobi od 12. do 22. avgusta t. 1. se vrši v Celju obrtna razstava. Južna, kakor tudi državna železnica je dovolila vozne olajšave za blago in osebe na ta način, da se plača le polovica prevozne cene. Kupi se namreč celi vozni lislek do Celja, ki pa velja tudi za povratek. Ta velja za one posestnike ali obiskovalce, ki se izkažejo s tozadevnimi legitimacijami, katere se dobe pri odboru obrtne razstave v Celju. Te legitimacije se dobe brezplačno na vseh postajah južne železnice, kakor tudi pri raznih trgovskih in obrtnih organizacijah. Obiskovalci o-brtne razstave se na v svrho prenočevanja v Celju zglase takoj pri dohodu v Celje pri stanovanjski pisarni na peronu postaje. Konjski odsek pa priredi premiranje konj za celo okrajno glavarstvo celjsko.
Lepe so razmere v Zavodnjem. Odkar so zavladali v občini Zavodnje samostojneži, ni pravega reda in miru. Vsako soboto in ob nedeljah celi ljubi dan in pozno v noč slišiš v obeh Ročnikovih gostilnah popivanje, ki se konča navadno s pretepom. Župan Ročnik, pd. Hrvat, ki bi moral skrbeti za ponočni mir, ima sam gostilno. Zadnjo nedeljo so se tako napili korajže Ročnikovi gosti, da so po noči snovali dve nasprotni armadi in začeli medsebojno bitko. Do ranega jutra si slišal patrulje letat od enega ogla vasi do drugega. Padali so udarci po širokih plečali hrabrih junakov, vmes pa so zvenele daleč na okrog najgrše kletvice. JSIava in čast izobraženim samostojnim ljudem. Glavarstvo bo se vendar maralo pobrigati, da se tudi mogočni Reč ii-kovi iz Zavodnje drže policijske ure, ker župan ni v stanu, da bi samega sebe nadzoroval.
Sadovi centralizma. V Topolšici je posebno zdravilišče za jetične bolnike. Vodja tega zdravilišča je bil zdravnik dr. Drobnič. Proti temu zdravniku so začeli nekateri nahujskani življi, ki so v zvezi z Beogradom, politično gonjo. Neki profesor iz Srbije se je zelo neolikano vedel in izjavil, da rajše govori kitajsko kot slovenski. Neki dr. Savič je pripeljal iz Srbije celo vrsto sumljivih elementov, ki so izzivali in grozili. Tri glavne hujskače je morala uprava odpustiti iz zdravilišča. Kar naenkrat pa pride odlok iz beograjskega ministrstva, da se dr. Drobnič takoj odslovi iz službe, na njegovo mesto pa se postavlja največji hujskač dr. Savič, ki Slovenca niti videti ne more. Če se hoče napraviti v Topolšici zdravilišče za hajduke, potem vsekakor spada njim na čelo dr. Savič. Takemu balkanizmu gostoljubna Slovenija ne more dajati pristrešja, posebno pa, če se vsiljuje na tako podel, skrajno predrzen in žaljiv način. Odslej se bo treba ravnati po srbskem pregovoru: Nezvanom gostu je mesto izza vrata.
Strela je udarila 2. t. m. na Špičniku pri Sv. Juriju ob Pesnici v graščinsko viničarijo in ubila ženo viničarja Krajnc in njenega sina.
Mlinsko kolo je smrtno poškodovalo Valentina Divjaka iz Hrastja pri Gornji .Radgoni. Divjak je popravlal mlinsko kolo, ki ga je pa zgrabilo in tako dolgo sukalo na okrog, dokler ni odletel smrtno poškodovan in na to kmalu iz-dahnil.
V igri zažgali vas. Dne 1. avgusta okoli pete ure pop. so se igrali otroci v Stipu v Dalmaciji krog plev in jih užgali. Veter je raznašal iskra od gorečih plev krog po selu. Slamnate strehe so se užgale in cela vas je pogprela pi-av do tal.
Žalostna smrt starca. Zadnje dni je pral starec Mate Sarulj v Splitu sredi belega dne ob najbolj prometnem dplu morske obali. Med pranjem pa je starček padel v morje. Na drugi strani obali je bilo vse polno gledalcev, ki pa niso mogli priskočiti na pomoč potapljajočemu starčku. Ko so ga potegnili iz morja, je bil že mrtev.
Oskrunba groba. V Bunjanah pri sv. Križu (Hrvatska) so pokopali kmetico Jagico Cetina na njeno izrecno željo z zlatim in srebrnim nakitom (17 cekinov, 5 velikih srebr-njakov). Prihodnjo noč so neznani tatovi grob odprli ter odnesli nakit.
Dar Dijaški kuhinji v Mariboru. Na gostiji gospodične Minke Kunej z gospodom Krancetom Božičekom v Ped-sredi se je nabralo za Dijaško kuhinjo v Mariboru 177 K. Prisrčna hvala!
Zopet se je otvorila v povečanih prostorih v Mariboru na Glavnem trgu štev 16 vsem še dobro znana modna in manufakturna trgovina Franc Mastek, katera se cenj. občinstvu priporoča. Več o tem v inseratnem delu.
Gospodarstvo.
JUGOSLAVIJA BO UVAŽALA ŽITO?
V poročilu novosadske žitne borze čitamo:
«Cene se kljub slabemu prometu enakomerno dvigajo. Zahteva se od vseh strani, ponudba je vzdžljiva, kupci pa hitijo z licitacijo cen navzgor. Središče prometa je pšenica in moka. Moke ne ponuja skoro nihče. Krušno moko kupuje država. Ker pa ne more zadovoljiti svojih potreb (največ se porabi za armado; op. ur.), bo — kakor se govori — z uradno-prisilnimi merami povečala zaloge tržišča. Pšenice (iz Bačke) se je prodalo 17000 meterskih stotov; zahtevalo se je 440 din. Banats-ka pšenica (200 meterskih stotov) po 437.50 din.«
Evo, tako se glasi del poročila borze za poljedelske proizvode. Razvidno je, da raste cena pšenici kljub malemu prometu. Vzrok leži deloma v sorazmerno slabi žetvi. Banat, Bačka, Srem in Mačva niso dali ono, kar se je pričakovalo. Pšenica je poskočila v enem tednu od 13 kron na 17 kron za en kilogram! S tem se nam odpirajo žalostni pogledi na bodočnost tako pasivnih kakor tudi rodovitnejših krajev cele države. Lansko leto so ¿e na Hrvatskem čudili, ker se je žito takoj po žetvi prodajalo po 9 do 10 kron. To je bila za naše razmere bajeslovna cena; danes se zopet čudimo, ko čitamo borzna poročila, iz katerih je razvidno, da je začetna cena (ob žetvi) od lanske do letošnje žetve narasla za 60 do 80 odstotkov. Vsa poročila govore, da je žetev slaba. To je predznak slabe letine in obeta se nam drag vsakdanji kruh. Ker je kruh regulator vseh drugih cen, stojimo jired podraževanjem vseh življenjskih potrebščin. Kadarkoli naraščajo cene luksusnemu blagu, oslane ljud- j sivo mirno; če raste carina na tako blago, se nihče nad tem ne spodtika. Kadar pa raste cena pšenici, pride do štrajkov in podraževanja življenjskih potrebščin. Redno I gospodarsko življenje se prične razkrajati. Tam, kjer j je kruh po ceni, je tudi delo po ceni. To trditev nam potrjuje stanje v Avstriji in drugod. Socijalna gibanja — zahteve delavcev, stavke itd. — je treba umiriti z zadovoljitvijo širših plasti ljudstva. Rešiti je treba mnogoštevilna vprašanja, ki globoko segajo v socijalno in gospodarsko življenje posameznega človeka. Država se za to ne briga. Ona ne zadovoljava ljudstva. Ona ne vrši niti pritiska, ki bi omogočil zadovoljstvo. Ta država, ki ne stori ničesar v tem pogledu, je zakrivila naraščanje žitnih cen v dobi mlatve. Kako to? boste vprašli. [ Stvar je sledeča: Ministrstvo poljoprivrede (g. Pucelj) izdaja nekaka mesečna poročila o stanju usevin. Ta poročila so seveda službena. Do junija so bila ta poročila zelo povoljna, pričakovala se je izborna žetev. Poročila za julij že niso bila več tako povoljna, kljub dejstvu, da ni bilo nikjer večjih vremenskih nezgod, ki bi bile pokvarile žetev. Kakšne cilje zasleduje vlada s takim početjem? Zakaj se pošiljajo netočna poročila v svet? Posledica takega poročevanja je: 1 kg pšenice stane 17 kron!
V Osijeku, ki slovi kot središče naše žitne trgovine, so pred par dnevi plačevali 23 kron za 1 kilogram pše-ične moke! Tu imate posledice netočnega poročevanja! Še en razlog je, ki deluje na naglo dviagnje pšeničnih cen v Banatu, kjer se sploh določujejo cene za vso državo. Ta važen razlog je poleg netočnih poročil poljedelskega ministrstva — špekulacija. Bačko in Banat so preplavili, kakor nam poročajo iz Novega Sada, raznovrstni špekulanti, katerim so se priključili še domači mešetarji, in sedaj se kupuje pšenica za vsako ceno. Ti ljudje kupujejo pšenico protokoliranim trgovcem tik pred nosom .Špekulanti polnijo svoje shrambe in čakajo na visoke žitne cene. Oni ne kupujejo velikih količin. Zadovoljujejo se s 50 meterskimi stoti pšenice. Kadar bo narasla cena pšenici na 70—80 K, tedaj bodo polagoma oddajali svoje zaloge in natlačili svoje žepe. Na ta način je bil pokupljen dober del letošnje želve. Sel-jak ^;eda to špekulacijo in prične špekulirati sam: on kratkomalo pšenice noče prodati. Tudi on čaka na dviganje cen. Kakšne bodo posledice? Mlini, ki so imeli lani v tem času polne zaloge in so delali s polno paro, nimajo mnogo upanja, da bi se zamogli preskrbeti s pšenico. V trenutku pa, ko se bodo izčrpale stare zaloge moke, bomo občutili nemile posledice treh udarcev: slabe žetve, netočnega poročevanja o stanju usevin in brezobzirne špekulacije nepozvanih špekulantov. Današnje stanje bi se moglo popraviti samo z energičnim nastopom vlade, česar se pa od današnjega režima ne more pričakovati. Preostaja še ena možnost, katera se že uveljavlja: nabava velikih količin žita iz Rumunije. To žito nameravajo vreči na naše tržišče, s čemer bi se onemogočila špekulacija domačih pijavk, ki so pokvarile vso letošnjo žetev. Zaupniki naših velikih podjetij so baje že odpotovali (v svrho nakupa) v Rumunijo...
Jugoslavija, v kateri se nahaja del žitnice za celo Evropo, bo morala žito uvažati! Žalostna činjenica, ki nam nudi najboljši dokaz, kako nesolidno so organizirane naše gospodarske razmere.
NAŠIM SADJARJEM!
Pisec članka pod zgornjim naslovom v predzadnji številki ima — s Stališča sadjarskega strokovnjaka — prav, če zahteva: «Vzgojujmo drevesca iz pešk, v drevesnici itd.« Omenjeni način razmnožitve je sadjarstvu brez dvoma in v vsakem oziru potreben, saj ga naravnost tudi nihče ne taji. Presoja mnenja, da-li je res popolnoma napačno, če tu in tam v sadonosniku rastoče divjake (slive, črešnje itd.) pocepimo, pa prepuščam posestnikom, ki so na podlagi lastnega opazovanja dobro vedeli, kaj jim je storiti.
Mali posestnik počepi take divjake, navadno spomladi, v razkol in namen prvega članka je bil, obrazložiti, da se lahko take divjake z uspehom tudi okulira. Ta način cepljenja ima tudi to predost, da se, zlasti jeseni, lahko ugotovi rodovitnost dreves, od katerih režemo cepiče. Koliko novih sadonosnikov imamo, ki so izvirali iz najboljših drevesnic, in vendar je kljub vsem strokovnim žrtvam moral pričakovani uspeh izostati! Čestokrat hirajo drevesa radi malih pogreškov, n. pr.: Če ležijo iz drevesnice izkopana drevesca le nekaj časa na solncu ali v mrazu, sc lahko pripeti, da se lasne koreninice posuše ali zmrznejo. To škoduje drevesu v poznejši rasti. Kar se tiče drevesnih uši, je znana stvar, da so udomačene najbolj v drevesnicah in da se jih največ od tam eksportira. Sicer pa je vsaka polemika o tem predmetu nepotrebna. Na stari, dobri, domači korenini je zraslo mnogo dobrega sadja, čeprav drevesa
niso prišla iz modernih drevesnic in se ni delalo po no~ benih šablonah.
F. R.
Razvoj grozdja lani in letos. Državni kmetijski kemični preizkuševalni zavod v Mariboru nam o razvoju grozdja v lanskem in letošnjem letu poroča sledeče: V lanskem letu 1. avgusta je imel en grozd iz Kalvarije pri Mariboru (mala graševina na Portalis 902) 111 jagod, a letos jih je imela 1. avgusta 158. V lanskem letu dne 1. avgusta je tehtal en grozd 44 gramov, letos dne 1. avgusta je pa tehtal 69 gr. V lanskem letu 1. avgusta je znašala teža ene jagode ©3t> gramov, letos dne 1. avgusta pa 0.44 gramov. Množina kislin v odstotkih je znašala dne 1. avgusta lanskega leta 3 27, letos 4.9, v 100 delih soka lanskega lela 4.29, a letos 4.0 gramov kislin. Iz tega sledi verjetnost, da bomo pridelali letos 40 do 50 odstotkov več vina kakor v lanskem letu ter da tudi kakovost vina ne bo slabša nego je bila v lanskem letu;' dana je še celo možnost, da bomo letos pridelali še boljšo kapljico, nego smo jo pridelali v lanskem letu. Seveda je še vse v božjih rokah, ker se še ne ve, kake bodo vremenske razmere do trgatve.
Na živinski sejm v Maribor dne 8. avgusta 1922 se je pripeljalo 14 bikov, 240 volov, 386 krav, 10 telet, 12 konj in 1 osel. Cene za 1 kg žive teže so bile sledeče: Debeli voli 35—40 K, poldebeli 30—34, plemenski voli 30, biki za klanje 20—38, debela klavne krave 27—31, plemenske 20—24, krave za klobasarje 13—17, molzne krave 21—24, breje 21—24, mlada živina 24—30, teleta 32—38 kron.
Tržne cene v Mariboru. Dne 1. avgusta t. 1. so bile na mariborskem trgu sledeče tržne cene, ki se seveda razumejo v dinarjih: 1 kg govejega mesa drugovrstne kakovosti je stal 14—17 din,l kg govejega jezika svežega 15 D, vampov 5—6, pljuč 6, ledvic 15, možgan 15, parkljev 5, loja 5—15; 1 kg teletine 15—17, jeter 15, pljuč 15; 1 kg prašičjega mesa 22.50, pljuč 10, jeter 10, ledvic 15, glave 13, nog 7, svežega špeha 34, papriciranega 34, prekajenega 34, prekajenega mesa 31, prekajenih nog 7. jezika 31, glave 12; 1 kg krakovskih klobas 35, braunšvajger 19—21, 1 prekajena klobasa 4—5; 1 kg konjskega mesa I. kakovosti 8, II. kak. 7, 1 konjska koža 137.50, 1 kg goveje kože 11, telečje 18.75, svinjske 4, 1 kg govejega usnja 100—110, podplatov 80—85, 1 par piščancev 16, večjih 20, 1 kokoš 36, raca 25—28. gos 25—30, golob 5, kunec majhen 5, večji 17 dinarjev; 11 mleka 2.50 do
3,	1 kg surovega masla 35, masla za čaj 42, trapistovskega sira 60, ementalskega 115, polementalskega 60, parmezana 125 din.; 1 jajce 1.50; 11 novega vina 10—14, starega 10—12, 1 l žganja 25 din.; 1 kg belega kruha 6, črnega kruha 5, 1 kg jabolk 4—5, marelic 8, breskev 9, hrušek 4—5, mandeljnov 60 din.; 1 kg kave 35—50, pražene 50—60, riža 6—11, soli
4,	popra celega 30, zmletega 32.50, paprike 40, sladkorja v kristalu 19, v kockah 22.50 din.; 11 jesiha navadnega 1.50. vinskega 2.50, olja namiznega 28, bučnega 37, špirita de-naturiranega 15 din.; 1 kos mila 13—15 din.; 1 kg pšenice 4. rži 3.50, ječmena 3.75, ovsa 4, koruze 4, prosa 4, ajde 4. navadnega fižola 4, rajčjega fižola 4.50, leče 15 din.; 1 kg pše-nične moke štev. 0 6.75, štev. 1 6.50, štev. 6 6, 1 kg ješpr-;nja 6, otrobov 2.50, koruzne moke 4-50, koruznega zdroba 5.50 do 6, zdroba pšeničnega 7.50, ajdove moke 9.50; 1 kg salate indivje 1.50,1 glava zgodnjega zelja, 4—5, 1 kg paradižnikov 7—8, kumare .125—4, 1 kg zluščenega graha 4—5, 1 kg zgod-jega krompirja 2—2.25 din .
Cene za seno in slamo v Mariboru. 1 meterski stot sena je stal dne 1. avgusta 190—237.50, ovsene slame 125—13750; obojega se je pripeljalo le malo na trg.
Cene za drva v Mariboru. 1 kubični meter trdih drv je stal 112.50, mehkih 100, premoga trboveljskega 31.50, velenjskega 25, 1 kg oglja 1.25, koksa 1.50, 1 1 petroleja 6, bencina 20, 1 kg karbida 3.90, sveč 15 din.
Hmelj. Na hmeljskem trgu v Zatcu tudi v pretekli dobi ni bilo živahnega povpraševanja po hmelju. Nekaj malega se je poprodalo za ceno 1500—1800 č. K za 50 kg. Zunaj na deželi so bile hmeljske cene nekoliko višje in so se gibale med 1400—1500 K Stanje hmeljskih nasadov se je vsled ugodnega vremena zelo popravilo. Hmeljska letina bo srednje dobra. Tudi stanje hmeljskih nasadov v Savinjski dolini obeta izborno letino. V Savinjsko dolino je že prišlo precej hmeljskih prekupcev.
Hmeljarjem! Poverjeniki Hmeljarskega društva so se dne 6. t. m. sestali v ta namen v Žalcu, da se dogovorijo, koliko bodo letos plačevali za obiranje enega škafa hmelja; enoglasno se je sklenilo, da se bo plačevalo po 4 K s hrano in po 6 kron brez hrane za označeno delo; ta mezda se pa tudi lahko predrugači, ako to zahtevajo krajevne razmere ali pa kakovost hmelja. Obče obiranje golding hmelja se ne bo pričelo med 10. in 15. avgustom — kakor je bilo objavljeno, nego okoli 20. avgusta.
Vrednost denarja. Ameriški dolar stane 237 naših K, francoski frank stane 27.40 naših kron. Za 100 avstrijskih kron je plačaf 0.74 K, za 100 češkoslovaških kron je plačati 800 K, za 100 nemških mark 53—56 in za 100 laškin lir 1544 jugoslovanskih kron. V Curihu znaša vrednost naše krone 1 60 centima (1 centim je 1 vinar). Od zadnjega poročila je vrednost naše krone padla za dve točki.
Ooplsf.
Žetale. Samostojna koruza je zgrešila pot. V začetku letošnje spomladi je dal samostojni poslanec Drofenik tukaj razglasiti, da bo priskrbel svojim zvestim pristašem po ceni koruzo. Vsi župani so morali nato poslati na okrajno glavarstvo najprej do 20. maja sezname revnih samostoj-nežev in zraven še posebno izjavo, da bodo to koruzo vestno razdelili. Sedaj je že avgust, pa obljubljene koruze še ni od nikoder. Sedaj ne vemo, ali niso naše Žetale zadosti samostojne, ali se je ta koruza spremenila v kako nevidno reč.
Griže. Iz Griž nam piše bivši socialni demokrat: Bil sem dolgo let organiziran v socialdemokratični stranki. Kot tak sem poslušal govore raznih socialdemokratskih govornikov ter čital njihove časopise. Ker si nisem pustil iztrgati svojega verskega prepričanja in nisem izgubil zdrave pameti, sem končno po temeljitem razmišljevanju prišel do prepričanja, da je socialdemokratična stranka ena izmed najbolj lažnjivih, hinavskih strank in organizacij. Pred volitvami so prihajali med naše kmelsko delavsko ljudstvo in so delali tako, kot d; bi bili verni, pobožni, z eno besedo, kot da bi bili sami svetniki. Takoj po volitvah so pa že začeli zabavljati čez duhovnike in vero. Zahtevali so odpravo krščanskega nauka iz šol in znani voditelj EtLjn Kristan je.
«OTLE P.
10. avgusta 1922.
večkrat zahteval ločitev Cerkve od države in Se več drugih. PrKVili so, da je vera prazna fraza in zasebna reč. Pred -volitvami so se delali vsi resnično pobožne, a kmalu po volitvah so se pa pokazali v pravi luči. Moral sem priti do prepričanja, da je ta stranka najbolj propadla stranka, o a";emer se bo vsakdo lahko prepričal ob prihodnjih volitvah. Nasprotno sem prišel do prepričanja, da sloni Slovenska ljudska stranka na zdravih in krščanskih temeljih, da ni razredna stranka, da združuje pod svojim okriljem vse stanove, ter da je najmočnejša stranka v Sloveniji. Socialna demokracija se nahaja na mrtvaškem pohodu, kajti ona je tista, ki je s samostojneži in z demokrati vred glasovala v Beogradu za cemtralizem in je pomagala nas oropati samouprave. Na dan volitve bomo pa s kroglicami v rokah obračunali z našimi škodljivci in izdajalci!
Št Janž na Vinski gori. Na dan zlate sv. maše, katero daruje naš bivši, a sedaj vpokojeni gosp. župnik Mihael Strašek, dne 13. t. m., priredi tukajšnje Slovensko katoliško izobraževalno društvo točno ob 3. uri popoldne pod gospodarskim poslopjem gospoda župana Jakoba Lešnik dve igri: «Tri sestre» in «Trije ptički». Prireditev se vrši ob vsakem vremenu. Vsi, kateri se udeležijo zlate svete maše, .kakor prijatelji društvenega življenja in poštene zabave so orav prijazno vabljeni. Cisti dobiček je namenjen za nabavo aovih društvenih knjig, odnosno novega odra.
Šmihel nacl Mozirjem. V župniji šmihelski je nekaj «naprednih», ki kažejo svojo oliko s tem, da širijo okoli pisma brez podpisov, v katerih se grdo sramoti Marijina družba, se napadajo naši vrli somišljeniki ter se na najpodlejši aačin obrekujejo pošteni fantje in dekleta. Tako podlih in sramotnih sredstev so še zmožni posluževati samo ljudje, ki so vsled čitanja slabih časopisov versko in nravno docela izprijeni ter prepojeni s sovraštvom do vsega, kar je katoliško. Napadeni pa se naj ne vznemirjajo. Ker so aapadeni po krivici, jim je to le v čast; bila bi pa zanje sra-jaaota, ako bi jih taki ljudje hvalili. Dotični zlobneži bodo pa s svojimi lažmi dosegli le zaničevanje poštenomisle-Žega ljudstva, ki se bo s studom obrnilo od takih propalic. Staršem kličemo: Pomislite, kam pustite svoje otroke, pomislite, kam bomo prišli, če bo šlo tako naprej! Fantje irv
dekleta, ki niste še pokvarjeni, pustite za vselej tako to-varšijo!
Mozirje. Že dalj časa priobčujejo liberalni listi grde napade na naše voditelje, naše duhovnike v okraju in na somišljenike, ki delujejo v prid naše stranke. Vsi ti napadi so izliv onemogle jeze radi krasnega uspeha katoliškega shoda in Orlovskega tabora. Duša in voditelj te gnusne gouje je «slavni» župan trga Mozirje, ki je pred leti priro-mal brez posvetnega blaga v naš trg, ki pa se mora le «klerikalcem» zahvaliti, da je danes tako mogočen gospod, večkratni milijonar, ki smatra za potrebno, da blati vse, kar ne trobi v liberalni rog. Ako ne bo kmalu konec teh laž-njivih napadov, bomo priobčili o Pevcu stvari, da še ga bodo zapustili tisti, ki mu sedaj še delajo štafažo. Pevec naj pusti našo stranko pri miru in naj napne vse svoje so-kolske sile in naj naredi red v lastni liberalni stranki, da ne bodo liberalni obč. odborniki pri sejah občinskega cd-bora med seboj se prepirali in grizli ko največji sovražniki, kar ni v čast našemu trgu. Dobro bo, da Pevec v Narodnem listu in Novi dobi opiše one velike kozle, katere strelja kot — — veleslavni župan. Najbolj se pa Pevec osmeši s tem, da se postavlja kol zastopnik trgovcev,' ko je splošno znano, da ga trgovci ne marajo in si prepovejo, da bi on v njihovem imenu hujskal in odbijal krščansko ljudstvo, katero vzdržuje trgovce. Sicer je pa mnenje vseh Mozirčanov-domačinov, da Pevec nam dolgo županil ne bo in vroča želja njegovih liberalnih soodbornikov, da kmalu s svoiimi milijoni zapusti Mozirje, da more v našem trgu nastopiti tolipotrebna sloga in mir.
Mozirje. Pride neko nedeljo naš vrl somišljenik do glavnih cerkvenih vrat ter hoče notri. Ker se pa «bogabo-ječi» kristjani pri nas kakor po drugod preveč držijo vrat, ni bilo mogoče priti v cerkev. Naš mož si misli: Jaz ne morem noter, vi pa ne boste mogli ven! Obrne ključ, ki je tičal v vratih ter ga vtakne v žep. Ljudje so morali pri treh drugih izhodih iz cerkve. Škode ni trpel nihče. Ne bomo preiskavali, ali je bila to zaslužena kazen, ali pa nepremišljenost, kar je storil naš somišljenik. Zaslužil je kvečjemu, da ga kdo malo pokrega. Iz napredne ljubezni do bližnjega so pa nekateri delali tako dolgo, da je bil tožen. Pomislili
niso nič, da s trdim delom svojih rok služi kruh sebi, ženi in šesterim dobrim otrokom, in da je včasih naravnost v obupnem položaju. Naprednjaki bi ga pa bili radi še bolj potlačili. Stvar se je sicer dobro iztekla, res je pa le, <ja če bi škodoželjnost gorela, bi nastal tudi v Mozirju velifc požar.
Mozirje. Sliši se, da nameravajo prirediti Samostoj, ni dne 20. avgusta pri Šmihelju nad Mozirjem velike reč. Imeli bodo petje, godbo in tudi govornik pride k Celja. Ce je vse to res, upamo, da noben zaveden kmtt ali delavec ne bo šel zraven. Saj so nas razni samostoj, ni in liberalni «dobrotniki« menda že dosti opeharili.
Mozirje. Naš somišljenik g. kipar Ivan Cesar se poročil dne 7. avgusta z gdč. Marijo Prislan iz Bras, lovč. Bilo srečno!
Marija Reka. Pod vodstvom č. g. misijonarja iz Celja bomo obhajali tridnevnico v čast Mat. božje v dneh 13., 14. in 15. avgusta. V nedeljo in na sam praznik tri pridige, v ponedeljek ena. Blagi častilci Marijini pri. jazno vabljeni od blizu in daleč! Po Mariji k Jezusu!
Rečica ob Savinji. Naš vrli somišljenik g. Anton Turnšek že dalje časa boleha na težki bolezni. Ugledci .rodbini naše sočustvovanje in g. Turnšeku skorajšnje okrevanje!
št. IIj vSlov. gor. Naročnik s začetnimi črkami B. C. na poli 253 iz Št. Ilja v Slov. gor. se prosi, da napise celo ime, ker mu drugače ne moremo poslati lista. — Upravništvo «Slov. Gospodarja.«
Sv. Marjeta pri Moškanjcih. Na katoliškem shodi so bili vsi naši župani in njihovi zastopniki. Bilo ji tudi posebno veliko naših odraslih mož. Mladina — Or li. Dekliška zveza in pevci —je seveda bila polnoštevi]. na. Nastopili smo tudi s skupino osmih okrašenih v zov. Tako nismo zadnji v boju za naša krščanska na čela in za slovenske ljudske pravice.
IIJXo enoafcistropsa t Mari-HiStt bora v bliüni koroškega kolodvora te prod». Naslov v upravi liste.	1—1 645
Vahilft »* veselico, katero » «JSJllU priredi Bralno in pefiko društvo na Z g. Ponikvi v nedeljo, do 13. avgnita ob 8. nrl pop. v inpnijski ntl. S» «poredn «s S »fcnmive igre ia v odmorih godba, Ob pot 10. nrl se vri! cerkveno opravilo, procesija s N»j-»Tetejitm. K obilni ndeltibl nale ilavacstl prijazno rabi odbor.
¥nnim PK,! t»koji«}«mu
Iktlpilfl pj,5! n ,U TIIXen
r sajam gostilno, restavracijo, fcotel ali iago. Dopisi a ni ti nin m V opisom iu ceno na Gornik, Li-beliče, Koroško. 1—8 618
ITollil/i 08 X 7. redni obisl * <iMUU rtoT Hran<lnice in posojilnice v Selni.l ob Dravi, kateri w vrli ▼ prsoj lniiklk prostorih v šopnišiudie 27. avgust» t. I. popoldan ob S. ari. Dnevni red: 1. Čitsnje in odobrenje sa* panika o sadnjtm občnem sbero.
Poročilo načelstva in nadzorstva. S. Potrjenje računskega zskljačka ta L 1921. 4. Volit«» nsčelatva in cadsontv*. 5. Slučajnost!. Odbor vabi, da se o d je polno Hevilao c delale ob Snega zbora. Pripomni •e pa, da ako ob ¿oločenem 5»sn m se adslešl sadostno število «do*, ss vrli nai ob"nl «ber eno ura pozneje pri riatem števila nlov.	640
TSíXmii b!bž!"> 18 oskrbnika ISLrill aii prvega vinlčarja. Vprašanje na nprivo lista, i—3 637
Vinicar
a najmanj 4 otebsui ss aprejae, predstavi naj h pr:
Voller & sin
poiejtnlk vinogradov
Lajteršperg pri Mariboru.
Tlvo trgovska očeaca s pri-5-fVdi m-mo iolsko liobraibo, motna In «diaia, 16 let stara ls poltena kmeike htie spre me take] Att.-n Vslinčsk, »r oves v Velsojn.	1-2 «41
Trgov, pomočnika
mlajSega, pridnega In poštenega, islezoinske ln špecerijska stroke ter pridno prodaja ko sprejme trge«ina Jos. Jsgodii, Celje 16 1-8	«51
1-2
6;6
Novo kovačijo
a posestvom proda Frana Karoer, Kaalža, poft» Pesalea.	649
Noy mlin
na tri {are, s ?el«sniml transml-. sijimi, blia s gospsdarikim p»-j slopjeaa In 8 orale zemlje prod» F/ar c Kovičec, VltomarcI, p. Sv. Andtai v Slov. gor. 1—2 660
Prazne sode
transportne }D za aaloge proda t vsaki velikosti tvrdka
Pugel & Russman,
Maribor, Trg Svobode 3. i »	847
KnraimA »•P»«»k°jSnie'n Opiej Uit? naitopa rnhar ca
ki je veli» todi vsakega drngega
hišnega opravila, mesejna plaSa
K 600 do 700. Ponudbe na naslov:
Trgo.iaa Fijavž, 8t. Juri o!) Jai.
žel.	1-8 «>1
Sprejme vino z mišania
bhgam, predno t im»j 11s is boljše kmečke hiše in ka»eri so šolo s dobrim sprič valom dorriili, po-nndbe piuneae na tigivino fraao Fijavi Št. J tri ob jni. žel. 652 1-8
Na prodaj
harmonika a 86 basi, fi 1 Izdelek.
£«£¿¥¡2i 10«000 kfon nagradi
dotičnemu, kateri izsledi vlomilca ali ukradeno blag!
iz trgovine urarja Sfoieca v Nariboru.
Pred nakupom vsakovrstnih ur, zlatih in srebrnih pred metov se občinstvo svari ia naproša, da vsak slučaj takoj naznani bližnji oblasti. i—2 64:
GOSTILNA
z večjim prvovrstnim posestvom v industrijskem ktajs ob državni cesti blizu kolodvora se proda. Cena pc dogovoru. Ozira se le na resae reflektante, posredovalci izključeni. Cenjene ponudbe na Zastopstvo jngoslov. novin IVO SITŠNTK, Maribor, Slovenska ulica št. 15. 1-2 641
Samostojen
spremo, istota-n se sprejmejo zidarji ia aelavjl v traiso delo tiri sta»bsni tvrdkl Karel Roja v Or-*oin.	1—2 63 J
Sodarske
pomočnike sprejme pri dobi i plači, prosti hrani, stanovanja tn perilu v hiH Fran Beptč, sodarski mojster, Ljnbl;ana,Trnovo. Ponadbe direktno na natlov. 624 1-2
Enpim vinograd
v dob' en staaja. Ce ijeae ponudbi na opravo »lov. Gospodarja. 664
Prostovoljno gasilno društvo v
B zvinjn priredi, dne 13. avgn-sta 1932 zraven gostilne Peršon.k ▼ gosda gospe Baekern veliko g» «dno veselico z <azntml ljudskimi zabavami. Ker je Stati dobiček namenjen sa sabavo novlk cevi in gaiilnega orodja, so vsi prijatelji In dobrotniki drnštva povabljeni na ob len obisk.
Proda se
dobro gospedarsko poslopja, 46 oralov zemlje, 8 četrt oralm lepega «oada za teksti, cena pe dogovora. Naslov pove oprava
lista	1—2 600
Minil T,c ris kilogramov, eve-«CU tli&al prvovrstni fini pridelek, med t satovjn, frvonstd vosek, jamñeno &Is o ln zdravo blago razpošilja Ivan KraSovee, Sebelar, Orna pri Preraljak, Kor. 8-4	670
IŠČem slnžbo
. za vlničarakega oskrbnika ali prvega vinlč^rjs z dolgoletnim! jspričerali. Vprašanja na aprivo ' list».	1—2 609
ZAHVALA,
Za mnogobrojne izraze sočutja ob priliki prerane smrti nepozabne nam mamice oziroma stare mamice, gospe
Frančiške Zdolšek-Sučeve
posestnice y Okrogu pri Ponikvi ob juž. žel. ki je v petek, dne 4. avgusta 1922, v celjski javni bolnici nenadoma podlegla naporom bolezni, izrekamo vsem. ki so se nas in blage pokojnice v dnevih žalosti tolažilno spomnili, svojo prisrčno zahvalo.
Posebej pa se še moramo zahvaliti upravitelju celjske bolnice, g. Ivanu Prekoršek, za naklonjenost tolažbo in prijazne nasvete v prvih trenutkih po smrti pokojnice, čast. domači duhovščini, o. Odilu iz reda sv. Frančiška v Ljubljani, šolsfcemu vodstiu na Pjniivi ter vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za podarjene žalne vence in spremstvo pokojnici na poslednji poti pri prevozu iz Celja na pocikovško pokopališče k zadnjemu počitku, domačemu pevskemu zboru na Ponikvi pa še izrekamo prav izredno hvalo za s čustvom odpeta žj-kstinke v cerkvi in ob odprtem grobu pokojnice.
NA PONIKVI, dne 6. avgusta 1922.
Zdolšek- Anderburfl Št. Jur ob juž. žel. Zdolšek—Plnter, Ponikva. Dr. Josip Zdolšek, Brežice. Zdolšek—Šuc. Okrog. ZdolSek—Finžgar, Sv. Lovrenc Dr. p.

Zopetna otvoritev znane trgovine!
Cenjenemu občinstvu naznanjam uljudno, da sem svojo sedaj povečano in na novo urejeno trgovino vseh vrst manufakturnega in
modnega blaga
v Mariboru, Glavni trg št. 16
zopet oivopll; izbiro imam te prav veliko, nove množine blaga pa prihajajo dan za dnem.
Priporočam svojo že dobro znano trgovino kar najtopleje in ponovno zagotavljam svoje cenjene odjemalce kar najboljše postrežbe po
najnižjih cenah.
FRANC MASTEK, manufakturna in modna trgovina.
Celje. Glavni izpit na orgljarski šoli v Celju dne 12. jul. je napravilo z dobrim uspehom 6 tretjeletnikov — 2 sta se posebno odlikovala na orgijah. Kot komisarja je kn. šk. ordi-narijat v Mariboru poslal nadzorovat č. g. vikarja Juraka v Celju, kateri jim je podal v slovo lepe nauke ter podaril diplome. V prihodnjem letu bodo baje zastopani učenci iz petih škofij. Kot poslušalci so»bili navzoči č. g. mis. laz. Šavelj, g. Jošt ter gg. glasbeniki Klančnik, Petek, Suler.
Zibika. Pri nas v Zibiki so vse nasprotne stranke utihnile. Samo Slovenska ljudska stranka in K. Z. še živita. Pa nekaj nasprotnih listov še pride po pošti, pa to je brez vsakega pomena, ker nasprotne stranke se že tako bogate, da lahko liste zastonj pošiljajo. A mi Zibičani se ne zmenimo »ič za nje. Pred zadnjimi volitvami so samostojni hujskači kričali, da bodo klerikalci upeljali tlako, da so 'farji» za tlako. Z raznimi zaničljivimi lažmi so, blatili našo katoliško stranko samo, da so pri zadnjih volitvah pridobili naše uboge davkoplačevalce na svoj lim. Tako torej samostojni in rdeči nam bodo naprtili na naše žuljeve roke in rame nesrečno tlako, ako ne bomo mogli zmagati visokih davkov. Samostojni minister Pucelj, izprašaj si svojo vest, kaj delaš z nami.
Jurklošter. Zlato poroko sta obhajala 30. jul. 1922 po po preteku 52 let vzornega zakonskega življenja 771etni «zlati» ženin Kranc Gorišek in 721etna «zlata» nevesta Marjeta Gorišek. «Zlati» pražupanski par z visokega Veternika —Kozje.
Jurklošter. Pri srebrni poroki sta si 30. 7. 1922 med slovesno službo božjo ponovila ljubezen in zvestobo zakonsko čez 48 let srečnega zakonskega življenja "SOletni «srebrni» ženin in 761etna srebrna nevesta Laharner Martin in Marija iz Tolmina na Goriškem.
Razne novice.
Velika tvornica za ure v češkoslovaški republiki. Nedavno tega se je vršil v Schwarzwaldu na Nemškem shod urarjev, katerega se je udeležilo več urarskih podjetnikov iz Morave. Kakor je posneti iz zadevnih poročil, so oznanili bratje Jungham, lastniki znane velike tvornice za ure v Pforzheimu, da bodo prihodnje leto sezidali veliko tvornico za ure češkoslovaških dežel s svojim denarjem in z glavnico češkoslovaških urarjev.
Dobroten razbojnik. Te dni so ujeli v Siciliji nekega razbojnika po imenu Salvator Rapisarda, kateri uživa v svojem kraju izvanredno priljubljenost. Svojčas je bil obsojen na 20 let ječe radi nekega težkega zločina, ali ljudstvo ni dopustilo, da se sodba izvrši, ter je več kot 12.000 ljudi podpisalo prošnjo za pomilostitev, v kateri so želeli podpisani, da se razprava še enkrat pregleda. Cela vojska je bila pripravljena da ujame razbojnika, na katerega glavo je bila razpisana nagrada 10.000 lir. Kljub temu se je Rapisardo malo brigal za odredbe oblasti, ker ga je ljudstvo znalo varovati na vsakem njegovem koraku in je našel zavetišče v vsaki hiši. Jahal je vedno krasnega belega konja, a kot spremstvo mu je služilo 10 velikih psov. V vaseh je užival veliko moč in veljavo, storil vsem mnogo dobrega, preganjal samo tatove, ter silil dezerterje, da se vrnejo k svojim polkom. Razumljivo je torej, da je glas o njegovi aretaciji vzbudil veliko ogorčenje med sicilijanskim ljudstvom. Številne množice so ga prišle v ječo obiskat, da prosijo za njegovo oprostitev.
! «Učeni» otroci. Svetovnoznan je bil mali Kristijan Hei-nencken iz Belgije, ki je znal v drugem letu na pamet vse sv. pismo. S tremi leti pa je govoril francoski, nemški, latinski ter je odgovarjal na vsa vprašanja o zgodovini in zemlje-pisju. Umrl je v četrtem letu. Mozart je z dvemi leti igral na karfo, v petem letu pa je dirigiral svoje skladbe na solno-graški univerzi. Šestleten je šel na turnejo po vsej Nemčiji. Torquato Tasso je pisal s sedmimi leti lepe verze, Paskal pa je napisal z dvanajstimi leti razpravo o akustiki. Stuart Mili je študiral grščino s tremi leti, Ruskin pa je napisal knjigo v treh delih, predno je izpolnil svoje šesto leto.
Prebivalstvo New-Jorka. Od celokupnega nevjorškega prebivalstva je komaj 35 odstotkov pravih Amerikancev. Od 60.000 prodajalcev je komaj 6000 Američanov iz New-jorka, a vsi drugi so tujci. V mestu je 12.000 prodajalcev cvetlic, a skoro vsi so Grki, 2972 prodajalcev sadja, ki so po narodnosti deloma Grki,deloma Italijani, 17.311 mesarjev, ki so večinoma Nemci, Rusi in Italijani, 6639 slaščičarjev, ki so tudi po večini Grki, 440 mlekarjev in 332 kavarnarjev, katerih lastniki so sami tujci. Šest milijonov prebivalcev živi v 177.6000 hišah z eno rodbino, v 87.344 hišah za
dve rodbini in v 107.192 hišah z več stanovanji. Nemcev je v Newjorku 789.000, Ircev 720.000, Rusov 994.356, Italijanov 802.893 itd. Po tej Statistiki živi v Newjorku več Rusov nego v Petrogradu.
Zastrupila se je radi las. Američanka Miss Rooth Evans v Newjorku si je dala odrezati lase po vzorcu orleanske device, da postane lepša. Pa ker je bil učinek tega nasproten — postala je namreč še bolj grda, se je vsa obupana 24 letna devojka zastrupila s plinom.
Zavarovanje proti dežju. Taka stvar se seveda more dogoditi le v Ameriki, ker v delih sveta se ljudje navadno zavarujejo samo proti suši. Toda Američani, ki gredo na letovišče, si hočejo na vsak način zasigurati užitek. Ameri-kanec pa vsako, makar še tako malenkostno zgubo, noče na noben način kakega nadomestila. Zato so veliki ameriški zavodi prevzeli nalogo, da zasigurajo ameriške milijarderje proti zgubi užitka na letovišču. Plačilni obroki takšnega zavarovanja so seveda zelo veliki, prav amerikanski.
Ruska sovjetska vojska. Skandinavski listi poročajo, da je imela ruska sovjetska vojska 1. maja 1,5000.000 bajonetov, 2000 srednjih topov, 600 težkih topov in 10.000 strojnih pušk. Večina vojaštva je proti vsaki vojni. Število ubežnikov, zlasti pri obmejnih oddelkih znaša 40 odstotkov. Poleg rednih čet ima sovjetska vojska neke vrste orožnike, ki jih je okoli 250.000 in ki so menda edini zanesljivi vojaki.
Zanimiva razkritja iz življenja opic. V Berolinu v vse-učiliščni dvorani je imel neki učenjak, vseučiliščni profesor in ravnatelj berolinskega zverinjaka dr. Hecke približno sledeče znanstveno predavanje na podlagi večletnih vsestranskih znanstvenih opazovanj. Izjavil je iz življenja bistva in inteligentnosti opic sledeče: «V skupino človeku podobnih opic prištevamo črnodlakasto gorilo, črnodlakastega šim-panza, oba doma v tropični Afriki ter rjavodlakas-tega orang-utana iz tropične Azije. Vsem tem trem vrstam opic, kakor sploh vsem opicam, manjka v možganih zmožnost govoriti (Sprachcentrum) kot pri človeku. Iz tega vzroka ne bo prišlo nikdar tako daleč, da bi mogle govoriti tudi najbolj nadarjene in s človeškim razumom negovani? opice. Glasovi, katere izustijo tudi najbolj nadarjene takozvane človeku podobne opice, niso ničesar drugega, nego izraz — rekel bi hipnega — duševnega vshičenja ali čustvovanja in niso v prav nobeni zvezi z pojmom, kakor je dar človeški se pogovarjati s človekom. Domačini v tropičnih deželah, kjer živijo opice, so seveda drugačnega naziranja. Ti ljudje pravijo, da opice nočejo govoriti zaradi tega, ker bi se sicer izdale, da so človek in bi morale opravljati razna dela. Ako se malo opico primerno navaja ali bolje rečeno neguje in v-zgojuje kakor otroka, živi človeku podobna opica v ujetništvu 16—18 let. Na dejstvo, da se nekatere človeku podobne opice, prav dobro počutijo v ujetništvu ozir. v zverinjaku, je kot dokaz znana opica «Maja» v dunajskem zverinjaku. Kot nadaljni dokaz temu je v berolinskem zverinjaku se nahajajoča opica-šimpanzinja, ki je po šestmesečni nosečnosti skotila mladiča, kot prvega v evropskem ujetništvu, katerega je mati ves čas negovala z brezprimerno ljubeznijo in ta mladič še sedaj živi, dočim je njegova mati že pred leti podlegla griži. Na vprašanje: Ali je človeku podobna opica tudi inteligentna, je imenovani učenjak povedal sledeče: «O tem ni nobenega dvoma. Evo dokaze. Opica ženskega spola šimpanzinja «Misi» v Berolinu puši cigarete s slastjo, kakor kak človek. Po jedila si gre sama v shrambo za jedila, odklene si sama in shrambo vestno zaklene. Strastno ljubi kavo, katere popije kar po tri skledčice. Iz ponve si sama nalije kavo, kateri pridene potrebno množino mleka in sladkorja. Psiholog prof. dr. Koehler je znanstveno neizpodbitno dokazal, da se človeku podobne opice vedejo po prevdarku, kajti one si zbirajo in napravljajo kako orodje liki človek iz pradobe. Imenovani profesor je sad Dan.m privezal tako visoko, da bi ga nobena opica ne s skokom in ne s plezanjem mogla doseči. In kaj je storila opica, da je prišla do sadu? Nanosila je prazne skrinje, iste položila druga na drugo tako, da je mogla z roko utrgati sad. V drugem slučaju, ko ni bilo blizu nobenih praznih skrinj, je opica prinesla drog, ga postavila pokoncu nasproti visečemu sadu in s tako hitrostjo splezala po drogu, da je hipno z roko zgrabila za sad. Ko se je drog nagnil na stran, je opica s sadom v rokah odskočila v stran. Isti profesor je postavil v sredino železne ograje bananin sad. Opica šimpanza ni mogla na noben način priti do sadu. Profesor je pustil tamkaj neko kratko palico iz bambusa. S to palico ni mogla opica priti do sadu. Kako si pomagati? V kratko in debelo bambusovo palico je opica vtaknila dolgo in tanko palico in je tako pri-kotalila k sebi bananin sad, ki je bil v sredini železne ograje.

•aro»
ZAHVALA.
Podpisani izrekamo tem potom najiskrenejšo zahvalo za izkazalo sožalje povodom prebridke izgube moje drage, nepozabne žene, sestre, svakinje, tete in mnogim mnogim botre
Rozalije Kolar roj. Kapun
' H *	posestnice na Gornji-Polskavi
katero smo dne 29. julija 1922 izročili materi zemlji."
Zlasti se zahvaljujemo domačemu č. g. župniku in č. g. župniku iz Frama za sprevod od hiše žalosti na pokopališče. Posebno se še zahvaljujemo čast. domačemu gosp. župniku za ganljiv govor ob odprtem grobu ter tudi domačemu pevskemu društvu.
Končno bodi izrečena zahvala vsem sosedom ter sploh vsem, ki so tako mnogo-brojno od blizu in daleč prihiteli ter rajnici izkazali zadnjo čast. Nepozabno pokojnico priporočamo v molitev in blag spömin!	*> * "W > '	M
Na svidenje nad zvezdami, Bog ti plačaj ves trui Počivaj v miru, bodi ti žemljica lahka!
GORNJA POLSKAVA, dne 6. avgusta 1922.
Franc Kolar, moi. Franc Kapun in Miha Lunežiik, brata. Ivana Furman roj. Kapun in Elizabeta Schlosser roj. Kapnu, sestri. Marko Furman in Leopold Schlosser, svaka. Elizabeta Kapun roj. Grizold, Ana Lunežnik roj. Pleiko, svakinji.
	r-		u		
	1	"WM.*	•"'V' . ■ „V"*-'i 'iSi-..		. ••••".¿V i
Za zgradbo hiš
se prodaja: votla cementna opeka, cemintna strelca o^cka, masa ca Heraklitk-stene, gipsove dile in prvovrstn< portlandski cement
maoke .Split" v vsaki množini pri Hltrostda. Maribor, Veirlnjska ulica SO, Telefon 212. 2-3* 683
„Marija Zvezda"
pristen trapistovski sir
% prodaja
Matija Lah, Maribor.
na Glavnem trgu. a— s «a«
na prodaj. Dunajski jarek it. 161, Eorjpcik, Kam a ca pri Maribora. 2-2 «21
Trgovski učenec
ee sprejme v špioerijskl trgovini £iloi Oiet, Aleksandrova cesta it. 45, Maribor. 2—2 E2*
Proda se mlin5
oilroma naetni mlin, ki le ni popolnima lsgstorljen a vso mlinsko oprivo ter pecestTom viei s približno 8 erali. Navavadai mila s tremi pari in s prromtn'm kamenje)» je t pslsem obratu. — Mlin je na dobri vodi ter 2 min. od farno cerkve in okrajne cests oddaljen. Poslopja so v» zidana, v dobrem stana in na sovo krita. Tpraiatl je pri lastnika Ireno KlemenčiS, 8v. Bolfank v Slov. gor.	2—8 625
Priporoča se trgovina
z galanterijo in drobnarijo, velika zaloga špage, vrvi in gurt
na drobno in debelo
DRAGO ROSIKA
Maribor, Vetrinjska ul 26.
2-2	687
Lepo posestvo
meri 4 orale z enonaditopnim poslopjem, v Uil je tobačna trafika, v I. naditropjo se nahaja finančna straža, araren je tudi mesnica ln ledenloa, vse v dobrem stann se proda. Cena se live pri Ustnika pri Sv. Benedikta v Slov. gor. 11. «-8	6S5
Noben strup! Nobena kem. kisikova kislina, za zdravje zajamčen izbor en
namizni kis
prodaja na debelo in na drobno najmodernejša avtomatična tovarna sa kis (jesih)
FELIKS SCHNIDL
Marlaor, Koroške c. 18
Vsaka gospodinja, ki skrbi za zdravje svoje družine, naj povsod sahteva le pristen SCHMIDLOV kis. 1-1 o 231
Koramit
= škriljevec =
M
zMtopsivo In zalogi
8 -1
10 Maribor, Gregorčičeva ulica 17.
473
Kuhano maslo
kupim
množino po najvišji dnevni ceni skozi celo leto. Ponudbe na:
Karel Robaus, pekarna, Maribor,
Koroška cesta štev. 24. 633
OVES
2 * 6" kupuje po najboljši ceni
Matija Ziegler, Maribor, Slavni trg.
izjava.
Spodaj podpisani obžalujemo, da smo gosp. Jurija Zalokerja, posest, v Zvodnem št. 34, obč. Teharje z neresničnim obrekovanjem žalili ter se gosp. Zalokerju zahvaljujemo, da je pri posredovalnem uradu obč. Teharje sodnijsko tožbo umaknil in smo pripravljeni do danes vse narastle stroške poravnati, kakor tudi to izjavo.
Z vodno, 1. avgusta 1922. Rozman Anton, Rozman Frane, Rozman Antonija.
Zahvala*
Povodom nenadne, tragične smrti našega nepozabnega sina in nečaka
Ivana TomanK
oamoiclea ptujske gimnazije
ki nas je ostavil poln visokih idealov v trenutku, ko smo stavili vanj najlepše upe, se čutimo dolžni izreči tem potom najorisrčnejšo zahvalo vsem, ki so nas tolažili v tetkia urah, vsem, ki so kakorkoli sodelovali pri iskanju njegovega trupla in pri lepem pogrebu, dne 4. avgusta 1922. Posebno zahvalo izrekamo preč. duhovščini, predvsem č. g. župniku Doberšeku za obilo tolažbo v težkih urah, govornikoma g Vivod u in abit. Kozinc za v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu, vsem cenj. pevcem za pretresljive ialojtinke ter dragim tovarišem pokojnika, ki so ga nesi na zadnji poti- sploh vsem prijateljem in znancem trga Selnice, ki so nam z mnegobrojno udeležbo pri pogrebu olajšali našo težko bol. Hvala Vam prisrčna vsem. Ohranite dragega nam Ivana v blagem spominu!
Žalujoči rodbini: Ivan in Mar ja Tomaniž, Dra-ženci pri Ptuju. Jože in Anics Sever, Sevnica.




UlbnnA ■ ¿obrisa »jrlieT»-* OLIBpeC lom, kateri je ie «talil pri konjih n ra«ame delo
s» pitji Bt> i« takoj poDtdi (wt'lti A Pinter ft droga, bgoTins * {&•*. Blitrloi. 2—a 618
rita mM liste!
Iščem majerja. i
¡»©»1^»	Poundbe pod „fe.ten" e» npra»-
drva, premog J
upra»-
3 8 P 97
žito, krompir, sadje in druge j deželae pridelke kupuje in prodaja
GSETAHOREJ.miBOR
Odpadki «akna
. pUtua, onoje, ieltzo, ičetioe, ovčjo • (Ola» Mr viakomtae edpadte ku-
(pnje po s.ajaorejiik nam:.h c»-
Aleksandrova cesta 57, tel.88. j - 2*1 Aloj* j ArbeUer, Maribor, ..............m ........■■n— m i Drmka nlica 15, 6-10 47«
Velika izbora volnenih štefov za birmance cd 180 K naprej, enake tudi dr manufakturo se dobi
ji najceneje pri 28
3' »■« , i 3 %• — Uraduje vsak dan od 8, do 12, ure dopoldne
Maribor, Slavni trg i/ , 9 -10 357
Ormoška posojilnica v Ormožu
Doprej (dr. Geršakova) obrestuje hranilne vloge p0
do 4 in°/o
ier daje posojila na osebni kredk po 6 %, na vknjižbo ilraduje vsak dan od 8. do 12. ure dopoidn
Načelstvo.

Spodnještajerska ljudska posojilnica
f Marte«, Stolna yUca Ste». 6, r. z. z n z.
aapnj mte vioes f
LJUDSKA POSOJILNICA V CELJU
l>2?i ,tB©lem volu".
Sprejema hranilne vbge in jih obrestuje po
4 VI«, oziroma do'511 ®
2 10
od dneva vloge do dneva dviga. — Posojila daje na vknjižbo, poroštvo in zastavo. — Otvarja trgovske kredite pod zelo ugodnimi pogoji.
Vloge aad K 1.000,000.000-—.
Kapital in rezerve aad K 200,000.000 -v
SLAVENSKA BANKA D. D., PODRUŽNICA CELJE
Ljubljana-Zagpeb-Beogva t
*
Bjelovar, Brod e. S., Dubrovnik, Gornja Radgona, Kranj, Maribor, Monoštor, Murska Sobota,.jOsijek, Rogaška Slatina, Sombor, Sušak, Sabac, Sibenik, Škofja Loka, Velikovec, Vršac, Budapest (Balkan bank), Split (JugosL ind. banka), Wien (M. R. Alexander.
ObrisfMlt iloie ta hranilne Etvtiliice En *? fiekeiam računu 90
4 V |o	51	51|2°|o	6°|o
brez odpovedi	proti 30-dnevni odpovedi	proti 60-dnevni odpovedi	proti 90-dnevni odpovedi
od dneva vloge do dneva dviga ter piačnje rentni in invalidski davek, sama.	Poštne položnice brezplačno na r&zpoi&go.
IEDIC, RAKOVC & ZAKNL
d« x o. as. Ljubljana*]
1 ovama kemičnih in rudninskih barv ter lakov.
Brzojavi: Merakl, Ljubliana.
Tetefon 64.
[Maribor.
Šolska ulica,
Enajlni laki. Pravi firnež. Lak za pode.
Priznano najboljša in zanesljiva kakor: barve za obleke, vse vwte barv, suhe in oljnate, mavec (gips), mastenec (Federweiss), »tsojno olje, karbolinej, steklarski in mizarski klej, pleskarski, slikarski in mizarski čopiči, kakor tudi drugi v to stroko spadajoči predmeti.
Centrala: Ljubljana. SkSwBKe: Novi Sad.
i It
isspcska ulica.
E R
L
lak za pode. Emajlni lak Linoleum lak za pode. *-9 541	BronullneJ	_
Ceniki se zaissno n« raspoilllafc».
lpn@ iz Zagoria
kakor tudi fin poitland-cement
1-3 in vsakovrstne cementne izdelke priporoča 603
G.P1KL,Maribor
ELEKTRIČNI STROJI proizvod AEG električni števci proizvod AEG
žarnice Tungsram, vse elektrotehnične potrebščine v zalogi po —	ugodnih cenah. —
alektrotehnilna tvsrctea
Itarol FlorjaniK.Calie.
Proračuni brezplačno.
n»-5 531
ipsha banko t
M
Podružnica v Mariboru. -
Masno: isfsšia cista l/l — Telefon 311 — Erzojasi: SeipsU.
Centrala; LjiMjaaa. Podružnice: Bjatoo, Bapajevo, Bob&if,!
Šileelk. Ekspozitura: Bled.
taSsresua «kupm»sl s Svsopčo Zanatlijsko banko d. d. v Zagrebu in njeno podružnic» v j
in Gospodarsko banko d. d. v Novem Sadu.
lapital in ^zecie s^npno z afililacijami čez K SDJSO.OOO*—.
Ds$B fcgsvske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, kupuje hi prodaj
fe devize, «prejema vloge v tekočem rcčanu in na vtežae knjižicc to- preskrbul® ves bančne m borz« transakcije pod najugodnejšimi pogoji.
Pooblaščesi prodajalec srečk državne razredne loterija.

Semenska ajda, koruza
b«la^in rumtna,
1 PgLw
s« min, SfeNsSSSiS
Oves, pšenična moka
vseh vrst se dobi dobro in po ceni pri
Gospodarski Zvezi v Celju
6-6 13*
Razlagova ulica št. 1.
[Tlslt tiskarne st. Cirila j Mariboru.
Odgovorni urednik: Vlado Pušenjak.
Izdaja: Konzorcij «SIot. Gospodarja*