/ za koristi delavnega ljudstva v Ameriki V slogi je moči GLASILO SVOBODOMISELNIH SLOVENCEV V AME'RIK.I Od boja do zmage! devoted to the interests of the laboring classes Štev. 20 Entered aa Second-Class Matter July 8th, 1903, at the Post-Office at Chicago, 111., under Act of March 3rd, 1879 Chicago, 111., 19. maja 1911. Kdor ne misli svobodno, se ne more boriti aa svobodo 1 Leto X ' 7 Razgled po svetu. Preganjanje judov. Kijev, Rusija, 15. maja. — Ker s0 judje tega mesta osumljeni, da so umorili iz sovraštva nekega ruskega lllethega dečka, je prebivalstvo mesta pripravljalo zadnji teden velikanski progrom in masakre nad judi, kateri so posebno v tem mestu jako sovraženi od ruskega prebivalstva. Vladi se je komaj posrečilo, da je progrom proti judom prestrigla z vojaštvom in policijo. Papež dela razpor. Lisa bo n, 1(1. maja. — Lisabon-•ški napredni republikanski časopisi poročajo, da je papež, ko so mu dali v pregled zakon ločitve cerkve od države na Portugalskem vzkliknil, da ga on ne bo nikoli potrdil in poživljal je takoj vso portugalsko duhovščino, posebno pa vse škofe, da deluje na to. da ljudstvu povejo razlece,, kako “poguben” je ta zakon • za cerkev; (verjamemo!) Ker pa zakon stopi v veljavo 1. junija t. 1., se je papežu svetovalo, da naj • deluje bolj trezno in naj raje gleda, da bi se vsaj zakon malo omililo, posebno v tistih točkah, kjer se daje državi pravico, da se sme v cerkvene zadeve umešavati, če se zapazi nered. Toda ne, papež le vstraja pri svojem; naj raje bi videl, da bi škofje ljudstvo nahujskali proti republiki; znamenje rimskega papeža. Rusi se pripravljajo. Peterburg, 13. maja. — Ruska vojna mornarica se pripravlja, da dostojno sprejme oddelek ameriškega vojnega brodovja, ki obišče od 11 do 18. junija Rusijo in sicer bodo vojne ladje Amerike stale v K-tv za par let zopet v prisilno delavnico. Kapitalizmus je daleč privedel socialno zlo ; bolj ga sploh ne more. kot je sedaj. Pri svoji veliki kulturi je vstvaril zločinstvo socialnih razmer. Nekaj pesti se valja v preobilici in najvišji kulturi. na drugi strani pa jih tisoče drugih burna po deželi lačnih in razstrganih, kot volkovi. In obla-stva imajo “polpe roke dela”, da spravijo pod ključ in temno zidovje “vagabunde iu postopače” da s tem prihranijo bogatim pogled na te reveže, da lažje in z večjo slastjo žive življenje. Daleč nas je pripeljal ta sistem. POLOŽAJ V MEKSIKI. Madero je izvojeval veliko zmago nad Diazom. P0 zavzetju mesta Juárez zahtevajo rebeli, da Diaz odstopi, šele potem da se mislijo pogajati. Diaz je dokončal. V koliko se bo pa položaj ljudstva z novim, gospodstvom izboljšal, se bo videlo. Ameriški kapitalisti so z rezultatom jako nezadovoljni. Preveč počasi jim gredo stvari in bi radi videli zopet kakega Diaza na prestolu meksikanske republike. Iz dolgočasja. Iz Londona se poroča o “boju” med neko krščansko “baronico” in neko bogato judinjo. — Prva si je dala v svoji krasni palači narediti srebrno banjo, in ta senzacionelna vest je1 bila popisana v londonskih dnevnikih. Ko je to prebrala goreča judinja, milio-narka, je “dala vedeti” reporterjem, da si je ona ukazala narediti zlato banjo. Nek delavski londonski list pristavlja, da stotiso-ee londonskih otrok nima niti sklede, ne čiste vode za vrniti se. Izraža tudi željo, da. bo “premagana” krščanka sedaj si gotovo nabavila kopališče iz dijamanta. Iz preužitja in dolgočasja ne vejo bogati že več kaj delati. “Socialistični sanjači.” Gornji stavek boš večkrat slišal med ljudmi, ki neverujejo v ideje socializma. Kar socialisti pridigujejo,‘je, ali “vse za nič”, ali pa, “prazne sanje”. “Socialistični sanjači” so delavcem povedali, da bi delavci lahko polovico manj delali, pa bi boljše zaslužili in se lepše imeli, kot je to sedaj slučaj. Sedaj pa je kongres-man E. P. Simson predložil zbornici plan dela, in sicer je izvršil po ‘gospodarsko-znanstvenili tal’ in pravi, da bi 4 delavni ure popolnoma zadostovale, da bi se ljudje dobro preživeli in živeli v blagostanju vsi. Simson pravi, da pri današnji razevitajoči se ma-šinarij», zadostuje 4 urno dnevno delo in, (če ne bi drugi (kapitalisti) vzeli dobička, bi lahko dobili delavci še enkrat večjo plačo! Torej, tukaj je prišel učen in bogat, mož,;naobražen v gospodarstvu in današnjih življenskih razmerah, in ki ni gotovo noben babji jeziček, pa pove tisto, kot “socialistični sanjači”, in kar je za nas najpoglavitneje, vsi, ki Simso novo poročilo čitajo, tudi v isto verujejo. Pa saj to ni nič novega. Taka naziranja je imel pred 25timi leti že socialist dr. Hertzka, Sinzhei-mer, kot danes inženir Simson, sam0 da so bi]a prva dva — socialista, ker Sinzheimer je celo zatrjeval, da tri ure zadostuje človeku na dan delati. To je pokazalo, da so socialisti trdi v svojih idejah in da iz teh sanjančev še nekaj postane! Vendar nekaj. Ta dežela je v socialnih reformah jako zaostala. —- Vendar se zgodi v posameznih deželah vsak dan kak korak k napredku tudi v tem oziru. Sedaj se poroča da je legislatura New Jersey sprejela zakonsko predlogo. d;a se da starim onemoglim ljudem malo penzijo in. da se jim preskrbi dom, če ga nimajo. Sicer je zakon zaokrožen in razne ljudi izključuje, vendar je nekaj storjenega s tem. Lepo je od Amerike, da se je spomnila, da se starih ljudi ne more in ne sme pustiti od gladu umreti. Listnica uredništva. Gospodu John Čibej: Mi smo to poročali kot novico in kot fakt, da je bil edino Feehan od glavnega urada potrjen, predsednikom ; isto je bilo tudi v uradnem glasilu W. F. of M. Na katerega se pa naj držimo? Ali ne na tistega, ki je pripoznan od unije? Za druge stvari pa nismo odgovorni in je torej tista klavzula nepotrebna. Tisti dopisi, ki niso prišli v to izdajo, pridejo prihodnjo. Pišite na nov naslov! NOV NASLOV! Opozarjamo vse naročnike, da smo se iz dosedanjih prostorov preselili na 2020 BLUE ISLAND AVE. Nadalje opozarjamo uprav-ništva raznih listov tukaj, kakor tudi ona v stari domovini, ki nam pošiljajo svoje liste, da naslove premene. Vsi listi, dopisi, pošiljatve in denarne nakaznice NAJ SE od sedaj naprej NA-SLOVLJAJO na GLAS SVOBODE, 2020 BLUE ISLAND AVE., CHICAGO, ILL. Kaj še vse. Nekaterim moralnežen metodi-ske eerkve je posebno na srcu ženska. Nič kaj jim ne prija, ko berejo vsak dan, koliko se greši na tem lepem svetu. Posebno jih jezi, da se že omožene žene, dajo “zapeljati”. Sedaj predlagajo ti navidezni moralneži, da bi se o-možene ženske na vidnem mestu tetoviralo, in tako bi vsak poznal, katera ženska je že omožena in katera je še “ledig in frej”. Seveda bo to^zaznamovanje veljalo samo za uboge sloje, ker bogatašev hčerke in žene si ne bodo pustile na čelu utisniti znak sramote, pač bi rade videle, da bi se to znamenje pritiskalo ‘nižjim’ slojem. Kaj še vse se ne bodo razni ljudje menda iz ljubezni do bližnjega izmislili. Trust je nevtralen. Oglej se po svetu in povsod najdeš, da je trust nevtralen in zvezan popolnoma. Kapitalisti vseli dežela se vedno bolj zbližujejo in pri tem se ne ozirajo ne na zakone in ne na ljudstvo, katerega. z druženim močmi izsesavajo. ' -isti'. Sedaj je znano, da imajo združene trustovske banke 1100 mili-onov dolarjev. Če pomislimo, da imajo vlagatelji samo 3% od svojega denarja, si moremo odšteti 40% čistih, ki pripadajo trustu. •Vse je danes vladano od trnsta ali velekapitala. Tudi vojske se še danes ustvarjajo samo zaradi dobička nekaterih. — Ljudstvo je pa opeharjeno na obe strani; vodili ga bodo toliko časa še v klavnico, dokler se bo pustilo. Cvet republike. Bogataši v Ameriki so tudi cvet republike, zakaj, ni težko u-ganiti. Svojo demokratično stran so pa cvetovi pokazali ob kronanju angleškega kralja Georga V. Nič manj kot 120.000 “Amerikan-cev” je šlo v London zjala prodajat in štefažo delat znorelemu angleškemu dvoru. Tukaj se pa tovarne zapirajo in delavec pride in prosi dela, pa mu kapitalist je odgovore, da ga ni in da imajo že preveč blaga izdelanega. Priporočajo mu, ee nima kruha, ubožno hišo, samem se mudi h kronanju . . . Sl. uredništvo: — V Kansas City, Kans., se je mudil newyorski župnik pater An-zelm Murn in tamkaj preiskoval svinjarsko zadevo proti nekemu patru Engelbertmpo imenu. Zaslišani ljudje da So vsi izpovedali jako obtežilno za patra Engelber-ta, Ta sam je bil v New Yorku in prosil, naj bi se na kak način storilo. da ne bi prišla zadeva v list Glas Svobode. Govori se, da je obtežilna glavna priča proti imenovanemu patru neki Ivan Špehar. Pripomba uredništva: Imeno- vani pater nam je že bil po svojih lepili dejanjih znan že iz stare domovine in pozneje iz Forest City. Uredništvo lista se bo potrudilo dobiti natanke podatke o celi umazani zadevi, ki obstoji v pregrešku čez mladino. Za Kranjc Janeza pa zopet en lep eksenplar iz vrta “sv.” Ligurija. Za zunanje oglase m odgovorno uredništvo ne. npravništvo. Bolniška Jednota. RAVENSDALE, WASHINGTON. Zahodna Podporna .v 1908 r Vitanovljena 25 aprila in ink irporirana 24. decembra 1908. GLAVNI ODBOR: Predsednik: FRANK JERAS, Box 44, Taylor, Wash. Podpredsednik: PAVEL KOS, Box 10, Ravensdale. Wash. Tajnik: FRANK TOSTOVRŠNIK, Ravensdale, Wash. Zapisnikar: IVAN ŠKUFCA, Ravensdale, Wash. Blagajnik: BLAŽ FELICIAN, Box 80, Enumclaw-Krain, Wash. NADZORNI ODBOR: JOS. BURGAR, Box 107, Cie Elum, Waph. ANTON LUČIČ, Box 499, Cie Elum, Wash. J. PETKOVŠEK, Box 499, Cie Elum. Wash. POROTNI ODBOR: FRANK PUSTOSLEMŠEK, Box 1, Ravensdale, Wash. PAUL KOLAR, Box 337, Cie Elum, Wash. CIRIL ERMENC, Box 142, Taylor, Wash. VRHOVNI ZDRAVNIK: Dr. J. J. Mustard Seja s1- odbora se vrši vsako zadnjo nedeljo v mesecu v Frank Markuša d vorani v Georg-etown Uradno glasilo je Glas Svobodi-:. Groga in drugi. SPISAL RADO MURNIK. I VII. “Planthar s’ Mino po domazhe”. Vodnik. Ko je bil včeraj padel Grogi listek i/ rok, ga je takoj odnesla v svojo sobo. Niti trenotek ni dvomila, da ji je pisal — adjunkt Go-vedek. Saj je nekoč izrekel, da ga veseli dopisovanje z damami, zlasti v slovenskem jeziku. “II n’en est rien ! Tega ga moram odvaditi.” Podpis je imel samo črko G. — Monsieur Govedek, il n’y a pas dpu-ter! — Da, ta hitra, površna .pisava je njegova. Sestanek v utiri, — razumem. — G! Ah, kaj bi dala, da bi stalo mesto te začetne črke ime Vojnikovo ! — Toda — Govedek je tudi mož! V gotovih letih si je treba preskrbeti gotovih “reservistov”. Sedeč na leseni klopici ob o-krogli kameniti mizi, je pričakovala odgojiteljiea v svežem, sanjavem, vonjavem somraku podjetnega pristava. Dvoril ji je sicer že dolgo. Toda njegov tempo je ostal vedno jednak. Zato se ji je dozdevala ta nenadna hitrica njegova zelo zanimljiva. .Poleg tega se je domislila, da njen položaj ni brez vsake romantike. Prijetno je bilo tukaj v hladu. Znočilo se je bilo. Resna, temna, stara drevesa v parku so mirovala. Muzikalni kavčki in cvrčki so pevali. Od vasi sem se je izgubil tu in tam zategel glas, pesmica, smeh, klic . . . Večerni veter je razgibal za trenotke rahlo svoja krila, zazibal peresa in vzbujal njih pozornost, da je taj-nopolno zašumevalo in se treslo po lopici. Nočni metulj je priletel tiho noter, za njim vršeč in brneč hrošč. Iz daljave je prihajal, naraščal in pojemal mogočni šum ponosne Save . . . Dolgo ni bilo nikogar; Naposled je zaslišala korake. Tam izza ogla grajskega poslopja se je odtrnila črna senca, krenila po ovinkih kraj zidu oko-lo in okolo po parku in se obrnila potem naravnost proti utici. Guvernanti je jelo srce urneje utripati. 1 VII. Fant, zda j-le bo nekaj ! To pa rečem. ’ ’ Tako je vzdihnil Groga, imenovan “gosposka žalost”, prihajajoč temni utici bližje in bližje ... “Da bi se le kaj zoprnega ne izcimilo!” ga je zaskrbelo. “Ženska je vrag, pravijo naš gospod major! Sam Bog ve, ali je to po pravici ali ne?” Neznan, inak, čuden čut je pre vzel vasovalca. Tukaj je stal prav blizu lopiee, le še par korakov od nje, od dekleta, od -brhke Katrine ! Da ga ona že notri čaka, to je dobro vedel. Stražeč za oglom, jo je bil namreč videl, hitečo na kraj sestanka. Premagali so jo bili torej trdni občutki, ki so stali lepo zapisani v pismu gospoda korporala Godrpjavčka { Kdor zna, pa zna! — Kaj bi se tedaj še obotavljali? Kar noter, naj že bo. kakor hoče ! Komaj je bil Groga v utici, že mu je skočila mademoiselle Netty s široko razprostrtimi rokami burno nasproti, ga potegnila k sebi na klop in mu položila svo jo ^javo na prsi . . . Nato se je udala blaženim čustvom, natanko po naročilih in pravilih, katera najdemo v vsakem boljšem romanu. Groga, takih prizorov nevajen, je bil v strašni zadregi. Komaj si je upal dihati! Trd in lesen, kakor štor, je tiho sedel na klopici in se kar ni ganil; zakaj hudo se je bal, da bi s kako neprevidnostjo Katrice ne razjezil ali kar si že bodi ... “Heutano je vzraslo dekle ta dan,” si je mislil, “ali pa ima tako visoke črevlje obute.” Potem pa je čutil ob ustih nekaj mehkega, toplega ! — Zablis-nilo se mu je ! In spomnil se je, kaj so mu pravili včasih tovariši o dekletih in poljubih . . . “Taki so torej ti poljubi!” si je dejal. “Nič hudega ne! Še na robe, bi se reklo. — Le glejte si, kakšne so ženske ! Včeraj taka, kakor živ satan, danes pa sam med! Toda to so občutki!” Ko sta takodlje časa vsaki po svoje zamaknjena sedela v lopi, ona tesn0 ob njem, naslonjena mu na prsi in objemajoč ga z desno roko, je začutil naposled Groga, čigar oči se še vedno niso do cela privadile temi, venderle pQtrebo, da zine kake dve, tri v začetek neprisiljene, proste zabave. Zakaj tega ni maral, da bi mu Katriea morebiti kdaj očitala, kako je pust in dolgočasen. Preudaril je torej še jedenkrat svoj položaj do dobra in spustil “krilate” besede v ta-le ogovor: “O ti preljuba moja Katriea, ki me imaš zdaj-le tako rada — da si ne bi bil nikdar mislil kaj takega — dober večer bi ti voščil in te prosil, bodi tako dobra in prijazna in povej mi, zakaj si me pa vender včeraj popoldne — kaj že vstajaš, ostani, — kaj si me tako neusmiljeno spodila iz kuhinje, in pa tista mokra krtača — i, kam se ti pa tako mudi? —- No, no — Katriea! Počakaj no, glej. glej!” ' * Že uvodne besede Grogovega govora so pahnile guvernanto iz sladkih romantičnih sanj v kruto realnost vsakdanjega življenja. Kolikor tudi je bila kratkovidna, vender je spoznala, da tukaj ne govori pričakovani adjunkt Govedek, ampak Groga. “O mon ¡dieu! Quel abominable scandale !” Tiho in naglo je odšumela. Tako tiho in naglo. da Kozol še prav vedel ni, kdaj in kako in zakaj ? i “Katriea! Katriea! Počakaj no še malo! Saj nisi voda! Stoj!” je klical za njo, moleč glavo iz vhoda v lopico. Katričino vedenje se mu je zdelo res prav čudno! “Potolažiti jo moraš!” je ugibal. “Zakaj si jo pa spomnil kuhinje, vode in, krtače ! — Zdaj pa imaš figo fresko! — Kaj pa, ko bi ji bilo njeno včerajšnje vedenje tako žal, da jo je popihala kar od samega kesanja? — Na vsaki način je treba hitro za njo, da se ji spet malo približaš!” Lepa Katriea je tačas, zvrševa-la svoj važni poklic in se veselila neomejene oblasti nad lonci in skledami, piskri in ponvami, ko se je primajal zaljubljeni “biser svojega stanu” črez mejo njenega kraljestva v dišeči laboratorij. Stoječ ob ognjišču, še z očesom ni trenila, dasi je Kozol markiral svojo navzočnost s prijaznim kašljem. Ravnodušno je vihtela svoje žezlo, leseno kuhalnico v desnici in delala obraz, kakor da ne bi bilo nobenega Groge nikjer na svetu . . . “Le kako je urna!” jo je občudoval on. “Teh par hipov, pa je že spet preoblečena!” Spoštljivo je stopil .bližje . . . “O ti preljuba moja Katri-ca —-” Pogledala ga je srdito od strani ! “— verjemi ti meni, da ti tvoje mokre krtače od včeraj nisem prav nič zameril, prav nič, no, kar se reče, nič ne.” Odgovora mu ni privoščila nobenega. “Katriea? — Ali bi ti ne imela nič opomniti k temu?” “Nič!” je ¡dejala osorno in zmajala z rameni.■ “Veš, ali si mi kaj zameril ali ne, to je meni kgj malo mari!” “Nikar ne kuhaj več jeze, ljuba moja, in povej mi rajše, zakaj si mi pa zdaj-le tako naglo, kar meni nič, tebi nič, ušla iz utice? Ali si se morebiti bala, da se ti kaj ne prismodi po loncih?” Ona ga je osuplo pogledala. “Iz utice?” Podbočila si je roke ! “Iz utice, kaj pa!” je potrdil Groga, ves vesel; da bo imel venderle še nekoliko govorjenja z njo. “Iz utice! — Kdaj pa?” ' “Prav zdaj-le, ravnokar, ako ti IVidel je, da njeni sreči ni potreben, videl je, da njemu ni prisojeno, motiti in kaliti brhkemu dekletu dušni mir in provzročiti, da bi ji srce kdaj hitreje utripalo radi njega . . . “Saj že grem, prijateljica, ako ni drugače,” je dejal žalostno in mahnil z roko. “Nikar mi nič ne zameri — moje misli so bile poštene! — Bog ne daj, žaliti(te nisem hotel! — Pa z Janezom srečna bodi! — Adijo, Katriea!” t. V "'V';. . Katriea je spustila smetiščnico na tla. Iz Grogovih besedij je zvenelo toliko odkritosrčne žalosti, da se ji je v srce zasmilil — ta nerodni, dobri f^lnt. Podala mu je roko . . . “Saj sva spet prijatelja in prijatelja ostaneva!” mu je rekla sprijaznjena. “Prijatelja!” je dejal počasi Kozol. “Prijatelja! To je malo in za žlahto prav nič ne šteje, to pa rečem — ali, če ni drugače, pa ni drugače! Ne?” — Ponosen na svojo tajno žalost, je povzdigal sijajno odstavljeni Groga po večerji v svojem budoarju zopet Bakha na prestol. Mučno razmotrivanje, trdni u-krepi in drugi plodovi notranjega njegovega boja so se zrcalili v tem-le izvirnem samogovoru: Dalje prihodnjič. Listnica upravništva. V pojasnilo onim rojakom v Rock Spring, Wyo., ki so nam poslali neke cente, češ listu v podporo, da poslanega besedila ne-moremo priobčiti; isto je razžalji-vo in drugič ni to več listu v podporo ampak oglas in še to ceneje' kot so oglasi v listu. To ne gre! List ni zato tukaj, da bo zdražbe delal med ondotnimi .naseljenci. — Zopet drugi nam pošilja 30 centov, a ne da bi vedeli kdo jih pošilja. — Pošljite nam kratko besedilo, pametno pa jedrnato in priobčili bomo, a tako kot sedaj pa ne. pravim “Jaz iz utice? Groga!” Dihala je kratko. Njen glas je postajal vedno bolj preteč. , “I kako pa, ljuba Katriea!” je odgovarjal Groga mirno. “Ali se ti blede? — Mene ni bilo tam! Ne bodi neumen!” “Kaj boš tisto! Pa si le bila!” “Kaj te je hudoba obsedla, ti bridka kislica ti! — Tukaj v kuhinji kuham in delam in ne postopam po vrtu okolo, kakor morebiti ti! —- Človek! Povej vender, kaj te nikjer ne potrebujejo, da nima"š nič dela! Ali nisi prav za nobeno rabo?” “O tem se zdaj ne menimo!” se je branil Kozol. “Samo to rečem in po pravici jo bom izpeljal: V utici si bila in bila si, in nič ti ne pomaga! In še objela si me —’ “Kaj praviš, kaj!” je kriknila togotno. Kar streslo jo je! “In pa tudi poljubila si me, dvakrat ali večkrat, za jedenkrat pa prav natanko vem in prise žem, če je treba! — In lepo so mi dišali tvoji lasje, prav po gosposki! Potem si si jo pa kar naenkrat izmislila in si zletela, kakor sam lintvern!” Solze svete jeze, solze obreko vane nedolžnosti so se zasvetile v njenih modrih očeh. Toda s hitrim odlokom, je skočila v kot po smetiščnico, d'a bi z njo ,uspešno zavrnila Grogovo strašno natol cevanje! “Čakaj me no, ti uboga voda ti! Jaz ti že pokažem objeme in poljube in gosposke dišave in tista prismojena pisma! Alo, kar ven se poberi! Tvoje pismo, da veš, sem vrgla v ogenj pod pis-kre, tebe pa vrže moj -Janez je moj fant! Po tebi se mi prav nič ne kolče, ki si grši kakor izkuš-njava! Alo, le ven s svojo rdečo kumaro za pet grošev, pa nikoli več te ni treba nazaj, ti gosposka žalost, alo! —” Groga je gledal, kakor zabo- den. V -— Katričin ljubček, kočijaž gospe pl. -Jeličeve, je bil torej za sedel tukaj mesto, za katero se je poganjal Groga tak0 marno! On Janez, je “stanoval” pri vrtnarju javoriškem, ona, Katriea, pa v “hiši”. “Toda kaj so hribi in do line, morja in puščave ljubečim srcem,” zlasti, ako je jeden teh zaljubljencev spreten kočijaž Da, Janez je bil voznik, Katriea pa kuharica —- in vender sta se ljubila! Prečudna je moč prave ljubezni! Srce ne pozna nobene razlike stanu . . . —- Z neomejenim zanimanjem je sledil nesrečni Groga njeni živahni razlagi in razpravi. Vzvišena dikcija resnih besedij, jas nost idej in naravna točnost izrazov, stroga arhitektonika mi slij, vizijonarski glas in estetična ekonomija v slogu, polnem prelepih podob, zlasti pa degradacija in profahacija njegovega nosu — vse to je seglo Grogi na dno srca in mu razdejalo hipoma celo piramido lepih osnov in nad . . . mmm SVOJi K SVOJIM) Važno za vsacega rojaka! Kadar pošiljate » denarje v staro domovino J ali kadar nameravate potovati v staro domovino, ali vzeti sorodnike, ali prijatelje iz stare domovine v to deželo, obrnite se za parobrodni in železniški listek s popolnim zaupanjem na FRANK SAKSER CO.s S2 Cortlandt Street, New York City, ali na podružnico 6104 Sl. Clair A ve., N. E., Cleveland, O. Tisoče in tisoče rojakov in rojakinj se je že cbrnilo v teh zadevah na to tvrdko, a nikdo ni zgubil centa, in vsakdo je bil uljudno in pošteno postrežen. Kdor Vara drugače svetuje ni Vaš prijatelj in neee Vam dobro. ^ SVOJI K SVOJIM! VPRAŠAJTE Z POLNIM ZAUPANJEM ZA SVET IN v * POJASNILA. NA VSAKO VPRAŠANJE DOBITE ODGOVOR POVSEM ZASTONJ!!! I IZREŽITE TO IN ODGOVORITE NA VSA VPRAŠANJA Ali imate dober tek (apetit)?....... Ali ste nervozni in slabotni? ...... Ali hujšate?....................:... Ali ste zaprti?...................... Ali se debelite?..................... Ali so Vam nosnice čiste ?........... Ali ste hitro utrujeni?.............. Ali ste raztreseni ?................ Ali so Vaše oči slabotne in težke?.... Ali imate bolečine v obljižju srca?... Ali imate kilo (bruh) ?............. Ali so Vaši otroci zdravi?.......... Ali imate prehlajen je v plečih? ... Ali so Vaše roke in noge vnete ?..... Ali so Vaši členi trdi in otečeni?. ... Ali slabo slišite ?................. Ali ste slabovidni?.................. Ali imate bolečine v nesu?.......... Ali je Vaš jezik nečist?............. Ali težko dihate ?.................. Ali je Vaša koža sulia in vroča?.... Ali je Vaše grlo suho in kedaj?..... Ali je Vaša voda motna ali gosta?... Ali je Vaša slina gosta?............. Ali slabo prebavljate?............... Ali kašljate, suho in na kratko?.... Ali kašljate po noči?................ Ali imate slab okus V ustih?........ Ali ste vrtoglavi?.................. Ali Vam teče iz ušes?............... Ali pljuvate rumene ali sive izmečke? Ali dobro spite?.................... Vas spanje okrepča?.................. Ali pijete mnogo vode?.............. Ali pijete mnogo opojnih pijač?..... Ali pušite mnogo tobaka?............ Ali opažate, da izgubljate moč?..... Ali yam je slabo po jedi ?.......... Ali so Vam noge in roke težke? ..... Ali čutite bolečine v hrbtu in križcih? Ali ste hripavi po kašlju?.......... Ali imate črne kolobarje pod očmi?.. Ali Vam srce močno in prehitro bije? Ali imate bolečine, praskanje v grlu? Ali imate glavoboli?. . . . kedaj?... Ali Vas glava boli na čelu?, .sencih?. Ali velikokrat vodo puščute?......... Ali imate hemorhoide (Zlato žilo) Ali imate bolečine v sapniku?.... Ali imate kake rane na telesu?.... Ali imate katar v nosu?, .vratu?.. Ali imate reumatizem?............. Ali imate slabosti v želodcu?.... Ali imate kake notranje bolečine?Kje? Ali Vas boli temem, vrh glave?... Ali Vas ledice bolijo ?.......... Ali ste otečeni pod očmi?........ Ali Vam kedaj kri iz nosa teče?.. Ali imate bolečine v trebuhu? Ali imate kako spolno bolezen?... Triper—Sifilis ali kake druge bolezni brez raziike,kolikoje bolezen stara? Zakaj bolezen prenašati ? Tisočerim rojakom je bilo poma-gano do čvrstega zdravja , ker so se obrnili z polnim zaupanjem do tega slavnega profesorja. Pridite osebno ali pa pišite v ta slavni zavod v slovenskem jeziku. Potožite in opišite Vašo bolezen temu iskušenemu zdravniku dokler ne bode prepozno. Stavite mu najsi bode kakor-šno hoče vprašanje glede bolezni — vprašajte ga za svet. On Vam bode odgovoril in svetoval povsem brezplačno. IZREŽITE TO Vrhovnemu Zdravnuku Collins N ,Y.Med. Instituta 140 W. 34th Str. N. Y. Pošiljam Vam odgovor na vprašanja , tieoča se moje bolezni. Prosim da mi odgovorite, kaj da je z menoj. Naznamite mi, ako me za-morete ozdraviti in ako je še kaj upanja me ozdraviti. Prosim obdržite to tajno in pošljite mi odgovor zastonj. /me......................... Naslov. . Dr. E. C. COLLINS. Slavni profesor, ustanovitelj naj-večjega zdravniškega zavoda v Ameriki, The Collins New York Medical Institute. C,Vo 1 1 «su«*156 - by ‘dtCClUNS -- ■ J/ Vo C Co^S V)t- i * \ TA KNJIGA VAM ZAMORE REŠITI ŽIVLJENJE To je največja in najobširneja zdravstvena knjiga kar jih je bilo do sedaj ^pisanih,in ta knjiga'je učila mnogo drugih zdravnikov kako bolezni zdraviti. Pisana je v slovenskem jeziku in Vam pove, kako si zamorete zdravje ohraniti. Preskrbite si vse ostale zdravniške knjige, primerjajte njih vsebino z to knjigo, in sprevideli bodete razloček in vrednost te znamenite knjige. Pridite osebno ali pa pišite iu pošl.iite odgovorjena vprašanja na Dr. E. S Hyndmau-a Medikalnega direktorja od NEW YORK MEDICAL I NSTITUTE NEW YORK CITY. nedeljah in praznikih od 10-1 pp.Vsaki torek in petek od7-8 ure zvečer. Glavni urad na: 11250 Indiana Ave., Chicago, ill. GLAVNI ODBOR: ANTON MLADIČ, predsednik; 2348 Blue Island Ave., Chigago, 111. ANTON FISHER, podpredsednik; Box 291, Salida, Colo. JOSEPH BENKO, tajnik; 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. WILLIAM RUS, zapisnikar; 11316 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN KALAN, blagajnik; 341-—6th St., Milwaukee, Wis. NADZORNIKI: 'FERDINAND GLOJEK, (pred.); 477 Virginia St. Milwaukee, Wis. ANTON DULLER, 238 — 136th St.. Chicago, 111. MARTIN V. KONDA, 1518 W. 20th St., Chicago, 111. POROTNIKI: AUGUST KUŽNIK, 8323 Connecticut Ave., S. E. Cleveland, Ohio. FRANK ČUK, Box 268, Moon Run, Pa. JOSIP CVETKOVIČ, Box 94 Hammond, Ind. POMOŽNI ODBOR: JOSIP IVANŠEK, 1517 So. 43rd Ave., Chicago, 111. IVAN MLADIČ, 2236 Wood St., Chicago, 111. JAKOB TISOL, 11355 Fulton Ave., Chicago, 111. JOHN LEVSTIK, 11316 Fulton Avenue, Chicago, 111. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. ALOIS M. ZAHORIK, 1846 So. Ashland Ave. Chicago, 111. Vsa pisma in vprašanja za pojasnila naj se izvolijo pošiljati na tajnika Jos. Benko, 11250 Indiana Ave., Chicago, 111. Denarne (odpošiljatve) pa na John Kalan, 341 -6th St. Milwaukee, Wis. Uradno glasilo je “Glas Svobode”. Seja vsako zadnjo sredo v mesecu. WESTMORELANDSKI ŠTRAJ-KARJI MORAJO ZMAGATI! Greensburg, Pa. John P. White, predsednik Mine Worker of America je rekel: “westmorelandski štrajk moramo mi zmagati. Danes je situacija' v strankarskem okraju precej na lepši stopinji in že par tednov sem se vidi, kaj pomeni organizacija in od organizacije peljan boj. Ravno tisti ukrepi, katere je rabil John Mitchel za v dosega zmage pri zadnjem premogarskem štrajku, ravno tisto metodo rabijo danes za zmago delaVstva v Westmoreland okraju. Pa sedaj stoji položaj za štrajkarje v boljših razmerah, kot par let nazaj. Vsi magazini in časopisi Amerike v vseh jezikih zahtevajo, da se štrajkarjem v njihovih pravičnih zahtevah ugodi. — Klic po miru je slišati ne samo v okraju štrajka in po pennsylva-niškem časopisju, temveč tudi v New Yorku, Boston, Philadelphiji Cleveland in Chicagi. Z drugimi besedami, vse ameriško časopisje in vsi zavedni ljudje danes z štrajkarji v Westmoreland okraju simpatizujejo in jim žele zmage. Časopisje z pisavo in slikami in originalnimi fotografijami govori o štrajku in moraličen uspeh je velik. V zgodovini Amerike je bilo že dosti štrajkov; znan in nepozaben je še velik štrajk v Colorado par let nazaj, ampak tacega boja kot je sedaj v Westmoreland, tacega konflikta bi rekli, še ni bilo. Oči vseh so danes obrnjene v ta boj med delom in kapitalom. Lepo dejstvo je, da se lahko poroča, da se štrajkarje, njih družine in otroke tudi lepo podpira in to od unije kqAzasebno od rojakov in društev. Angleški listi poročajo tudi, da je štrajkarjem, posebno ameriškega pdko-ljenja prišlo mnogo obleke. S takim taktom in maniro je bil še malokateri štrajk podpiran kot ravno westmorelandski. Uradništvo in\odje velike “U-nited Mine Workers of Amerika’ organizacije, si posebno prizadevajo. da-se ta gigantični štrajk tudi konča z zmago delavcev. Vsi večji vodje so danes zbrani v Westmoreland okraju. — Tam je sam predsednik imenovane organizacije, White, podpredsednik Hayes, Feehan, Bittner in Haggerty, zadnji posebno znan iz velikega štrajka premogokopov v W. Virginiji, kateri se je boril, ker je “stari maršal” vojeval, kot neustrašen in neutrudljiv delavski vodja. Ta mož je zapisan v stoterih, tisočerih srcih, mož, žen in otrok, nekdanjih štrajkarjev v W. Virginiji, z zlatimi črkami, v§i ga še danes ljubijo. Predsednik White je rekel, “da dolžnost, moč in želja vsega urad-ništva in delavstva in članov IT. M. W. of A. organizacije je in mora biti, da se doseže popolno zmago za štrajkarje; nič polovičarskega. temveč edino le pravo delavsko zmago. To je eden tistih štrajkov, na katere gleda cela dr-j žava in odločilno bo za vse rudarje Amerike, če delavci Ta štrajk izgube”. Velike kempe so se postavile za dva tisoč mož in poskušalo se bo, da popolnoma prestrižejo jame z drugim svetom. Operatorji stražijo z svojo policijo skabske delavce, bolj kot kedaj poprej; več sto takih delavcev, ki so bili izpeljani v to sramotno delo, bi sedaj, ko so razmere sprevideli, radi delo pustili, pa ne morejo. Kompa-nisti imajo velikanske (milion-ske) zgube. Sedaj oni jočejo in prosijo za premirje, ti premogovi baroni, seveda z mislijo in upanjem, ,da se le na pol ugodi delavcem! Ampak naleteli bodo,slabo, kajti U. M. W. of A. organizacija ni zastonj 14 mesecev podpirala svoje ljudi, kateri so se vsi tako lepo bojevali in zadržali v dolgem težkem boju. ki ga je obdajalo pomanjkanje in strah in malo upa. 14 mesecev teptanja se ne bo tako pozabilo kot si predstavljajo baroni sami, delavska organizacija bo' dokazala tudi to grožnjo ! RAZNE NOVICE. Ed. Ricliardson. eden najboljših odvetnikov na zapadu se je u-bil pri katastrofi z automobilom pri mestu Denverju v Coloradi. Sodnik Ricliardson je bil oni odvetnik na zapadu, ki je vodil 1 jut boj za Western Federation of Miners in v prid nje preganjanim uradnikom pred par leti v Boise, Idaho. Dvajset tisoč premogarjev počiva v državi Illinois, kakor povzemamo iz njih uradnega glasila, in nekterih družine trpijo že pomanjkanja. To je gotovo glori-ozni sistem, kjer ljudje, ki bi radi delali pa morajo križem roke držati in gledati žene in otroke stradati. Kako dolgo bo še ljudstvo vzdržalo industrielni sistem pod katerim človeštvo gladu u-mira? Njuvorško višje sodišče je zavrglo v deželnem zboru sprejeto in od guvernerja podpisano postavo po kateri je pohabljeni delavec lahko svojega delodajalca za toliko in toliko tožil v kolikor je bil poškodovan: “The court holds that the common law assumption is, that the worker assumes the risk of his employment.” To se pravi — kakor stvari industrielno danes stojijo — da kdor dela za plače/ mora sam s svojem življenjem riskira-ti za svoj obstoj ali naj pa gladu in mrazu crkne. — Sedaj se pa tudi še lahko vprašamo, zakaj so deželne in državne postavodaje, če njih delo sodnik lahko razveljavi? “Great Scott!” Kam plo-vemo ? Dedië $50,000,000. 28. aprila se je Gsorgu Westinghouse ml. v Pittsburg, Pa. rodil sin in dedië zgoraj navedenih milionov, kateri bodo pod današnjim kapitalističnim sistemom do časa ko bo dedič polnoleten, narasli na bili-on. Ob istem času rodili so se v Pittsburgu tudi drugi otroci.' — Westinghousov otrok je lepo iu skrbno zavit v tančice, ležeč v dragoceni zibelki okoli katere se vrstijo pesterne in strežnice, da mu strežejo. Ta otrok bo vzrastel v milem in zdravem podnebju, v obilnosti in brez vsake skrbi; med tem ko bodo oni drugi otroci v delavskih hišah trpeli pomanjkanje. Vzrastli bodo v pomanjkanju, in ko vzrastejo morali bodo iti v tovarne kjer 'bodo producirali še več milionov svojemu sovrstniku. Ta je rojen ekonomičen gospodar; oni drugi so rojeni delavski sužnji. Otroci bogatinov nimajo nobenih naravnih pravic do tolikega posestva, njegova pravica pride od postave narejene od ljudi in ko bo ta postava odpadla bodo tudi njih otroci brez moči si zasužnjiti druge. — To so dejstva, ki upijejo do neba po osveti. Vsa ta pereča vprašanja vi delavci lahko razrešite z volilnico. Ako Vam vaši “dušni pastirji” ala chikaški Tone in South Chicaški Janez poreko, kakor je to njih navada, da je bog tako hotel, in da je taka njegova volja, in da boste šli v pekel ee boste skušali ovreči ta sistem — pokažite jim figo in pljunite jim v obraz! Ne mislite, da je kje kak bog, ki bi bil zadovoljen z takimi krivicami. Ali si morate misliti boga, ki bi bil grozovitejši od sebe? Kako skrivno moč naj ima vendar kak pop, da bi res vedno vlekel za tvoj nos po krivih in nerazumljivih potih ter zastrupljal tvoje misli da se res nemoraš o-tresti njih staroveške sužnosti ? — Le korajžo pa šnajd fantje! KAJ SE VSE ZAHTEVA OD NAS. Vsak ameriški državljan je poklican spolnjevati in držati se po — 16,000 zakonih. Strpežljiv ameriški statistik je to za nas izračunil in števila ni pretiraval, ker je gotovo še večje. Advokatje delajo zakone. Za-konodajci jih prinesejo v legislature) od koder jih pošiljajo sodnikom in odvetnikom nazaj, malo ali nič popravljene in po katerih se morejo potem ljudje držati, ne da bi jih vedeli ali vsaj čitali. Advokatje obračajo in razlože zakone. Vsi sodniki so tudi v Ameriki advokatje i prej. Mnogo zakonov sami odvetniki poničijo ali jih pa le oni do veljave privedejo. Devetnajst od naših sedemindvajset prezklentov je bilo odvetnikov. Advokatje ne delajo samo zakone, temveč oni narede svoje življenje lepo s tem, da prelomu-jejo zakone — večkrat, ker So za to plačani v drugem slučaju pa iz svojega lastnega nagiba, ker jim donese največ dobička. (Večkrat ta advokat rabi zakon za pobijanje kake stvari, njegov tovariš pa isti zakon za zboljšanje položaja njegovega klienta. Treba je jezične doktorje samo razumeti prav! / ^ Advokatje, ki so tudi sodniki, so prišli do te stopinje, (za sodnike), le za to, ker so znali zakone na dva načina razložiti in jih uporabljati. Hiriade zakonov je v ameriških legislaturah, • ki pričakujejo potrditve. Sami leseni zakoni, ki se jih ne bo morebiti nikoli rabilo, ampak jih vseeno “delajo” za blagor ljudi menda. Da se pa zakoni tuji uveljavijo, so advokatje Amerike iznašli lepo tiransko prisvojico. Če se ozre(š po kaki justični zgradbi v Ameriki, boš zapazil po največkrat napis: “Ignorance of the law is no excuse”. Ali pa: “pripoznanje zakonov je svoboda”. Pomislimo pa sedaj, da ima vsak posamezen človek izpolnjevati šestnajst tisoč zakonov, in potem se “ignoriranje ne vzame kot opravičbo!” 16,000 zakonov ne smeš prelomiti?! In tisti, ki so jih postavili, tudi še nobenega od 16,000 zakonov niso prelomili? Imamo prav? Vidiš, kako nas so ujeli v past, sami pa pohodijo ustavne konstitucionelne zakone, nas pa zapirajo in obsojajo za let šene forme in izmišljotine. Zakonstvo vleče vedno ta kratko. Advokat ali pa broker, je v tej igri vedno tisti, ki dobi vedno. Grški modrijan in zakonodaje Plato je tudi to vprašanje študi- ral. Razrešil ga je po svoje in to ¡zapisal še par sto let pred Kristusom: “Kadar bo vsak sebe, vsak človek, sebe spoznal, bo vedno tako delal, da mu ho vedno dobro in njegov sočlovek bo ravno tako delal, kar ie prav. Kadar bodo torej vsi ljudje sebe sami spoznali, ne ho potreba ne sodišč in ne advokatov in tudi ne nobenih prisilnih zakonov.’’ Čas je, da se malo bolj spameti-mo in bodimo advokatje in sodniki in policaji — vsak zase sam..; ni tako? „ ^-- ’ M-l’ Primera* Dva sta umrla. Eden je šel v nebesa in drugi V pekel. Tone je vprašal dol z nebes Janeza, kako mm gre. “Jaz premetam premog”, m V je odgovoril Janez. “In ker imajino delo porazdeljeno, delam le tri ure na dan.” Nato vpraša Janez z pekla Toneta, kako njemu gre v nebesih. “Jaz pometam zlate stopnice.” “To je pač lahko delo,” mu odgovori Janez. “Je, zato pa moram delati celih osemnajst ur na dan, ker tukaj pre-manjkuje ljudi.” Amerika, odnosno Zjedinjene države, je ona obljubljena dežela, kjer za psom bogatinov veliko bolje in udobneje skrbi, kakor za otroke revežev. Revežev, oziroma kjer imajo delavci največ glasov in tudi glasujejo za to — bog jim grehe odpusti. V Tovarnah za puške in amu-naeijo v Zjed. državah se dela z vsemi močmi noč in dan, za obo-roženje en miljon vojakov. Drugo vojaštvo je na meji, komaj dober dan hoje od države Califor-nije, kjer se ima vršiti obravnava ugrabljenih bratov McNamara. — iYrag /naj. kaj vse po pomeni. Poštnim uradnikom, kadaf so od doma odsotni jim je dovoljeno poleg navadne plače še šest centov za vsako jed in sedem centov za vsako noč od svojega gospodarja — vlade. In ta skopu-harska vlada dovoljuje glavnemu poštarju poleg njegove kraljevske plače kadar je na potovanju še 50 do sto tolarjev na dan za hrano in stanovanje. Tudi jetnike v državni bastili v Leavenworth, Kansas se hrani različno. Za lepo pogrneno in z izbrano hrano o-bloženo mizo, v okrašeni jedilnici sedijo “višji” kaznjenci kakor n. pr. bankirji medtem ko se hrani druge s navadno slabo hrano. Po zatrdilu ravnatelja je ta razlika radi njih želodcev. — BREZ NASLOVA. Detektiv Burns je bil ob času “Times”, eksplozije v Los Angelesu tam; obdolženi McNemara Pa v Indiani. Iyako se potem ta kidnaparija ujema? Zad za kidnaparji je vsa moč organiziranega kapitala; postava, armada in mornarica. Pred njimi je pa vznemirjeno delavstvo — in vsa fizična moč. Svetovnoznani izdajalci: Judež Iška.rjot, Nero, kapitan Kidd, James McParland in William Burns. Tavlorja, ki je pobegnil iz države Kentucky radi umora je protektiral republikanski governor države Indiana med tem ko je demokratski guverner izdal državljane dektektivom, da so jih ugrabli in odtirali v drugo državo. — Hatfield, je ime chikaškemu kapitalistu, ki je imel svoje prste v umazai^ Lorimerjevi aferi. “Roka pravice” je posegla vmes in izdala nanj zaporno povelje. Ko je Hatfield cul o tem, in pred-no je bil aretiran, šel je k prijatelju sodniku, ki mu je izdal ta-koimenovani habeas corpus, in ko je potem prišel k njemu uradnik s zapornim poveljem, da ga a-retira mu je Hatfield z omenjenim habeas corpus, ki prepoveduje a-retacijo, pod nos posvetil. Habeas corpus je latinsko ime sodnijsko izdani listini za osvobojenje koga in sicer že potem ko je bil zaprt v bastilo. Tako izrabljajo zatone v svojo korist in v svobodni deželi kapitalisti, ter oprostijo eden druzega še predno je bil zaprt. — Kaka razlika od metode ugrabljenih NcNemara bratov. Lahko se toraj vprašamo, kdo lastuje vlado, in kdo jo v tem podpira f Ali ne svetovnoznani lenuharji reverenderji in drugi ala Tone in škrofulozni Janez v svojem katoliško “naprednem” glasilu ka-koršen je jolietski “Amerikane-zar”? Mark Twain o laži. Znani slavni angleški humorist Mark Twain je imel zadnjič v nekem klubu humoristično predavanje o laži. Skušal je dokazati, da je umetnost pošteno in uspešno lagati silno nazadovala. “Eaž sama na sebi” je dejal “ni impaka”. Napako napravi samo ta, kdor nerodno, t. j. o nepravem času laže. — Treba je torej, da skušamo lagati spretno. Mi vsi — priznajmo •da — smo primorani vsak treno-tek lagati. Znan prijatelj, ki nas ustavi z vprašanjem: “Kako se imate? Ali ste zdravi?” je lažnik, ker mu je popolnoma vseeno, ali smo zdravi ali ne, seveda Če ni slučajno posestnik pogrebnega zavoda. — Če pride kdo k nam na obisk in nas moti pri nujnem, ne-odložilnem delu, mu pravimo: “To me veseli, da ste zopet enkrat prišli!” in mu stiskama roko. In ko končno odhaja mu z obžalovanjem pravimo: “Kako! Vi že odhajate? To je škoda, da tako hitro!” in dostavimo prav iskreno “Na svidenje!” Na ta način se z nikomur ne skregamo, med tem ko bi se sprli prav kmalu s celim svetom, ko bi rekli vedno to, kar si mislimo. Resno rečeno : Treba. je premišljevati, katera laž nam je koristna in katere se imamo ogibati, kajti lagati moramo vsi in tudi vsi res laže-mo. Priporočam torej globok Študij umetnosti laganja tej visoko spoštovanih družbi, katere člani so — ne da bi jim laskal — vse-kako skušeni mojstri v tej u-metnosti.” I SVOJI K SVOJIM! Prva in edina slovenska trgovina te vrste v Zed. državah. Velika izbera ur, verižic, društvenih prstanov; razna izbira srebrnine in zlatnine. Pušk, koles, gramofonov in slovenskih plošč, peči, itd. Pišite po lep ilustrovan slovenski cenik, katerega pošljemo zastonj. (Pri naročilu omenite ta list.) A. J. Terbevec & Co, Nasledniki; Derganc, Widetič & Co, 1622 ArapahceSt, Denver, Colo. ODVETNIK PATENTI GABL STROVER (Sobe štev 1009) 140 WASHINGTON ST. CHICAGO, ILL Tel, 3689 MAIN Dobra Unijska Gostilna, k^b*e mriel in gorak prigri- |AC Q Ctactflir zek. : Pod vodstvom J« JtflSUIj 2005 Blue Island Ave. delikd Dvorana za društvene in unijske seje, in Vruga dvorana za koncerte, ženitve in zabave. Avg. W. Ranim pogrebnik in balzamovač, tapetnik in podobar 1129 S. I0H St SREB07EAH, Wit Zastopnik: FRANK PUNGERČER trgovina s novodobnim obuvalmo Vstanovljena leta 1883 Velika zaloga obuval najnovejše kakovosti po zmerno niških cenah. JOHN KLOFAT 631 Blue Island Ave-, Chicago. Druga vrata od Kasparjeve Ba-nk. VABILO * $ S t na majev venček, koterega priredi SLOV. DEL. PEV. ZBOR “OREL”, v soboto, dne ¿0 maja 1911 v Narodni dvorani, vogal Centre Ave., In 18 cesta. Začetek ob 8 uri zvečer. Vstopnina za osebo 25c; dame v spremstvu moških proste. Pri veselici bo sodelovalo več pevskih zborov, kokor tudi narodna društva in druga zabava. Za poset vabi ODBOR. 4* * * * * * * * * * * * * ❖ * * AMERIŠKI DRŽAVNA BANKA. (Pod državnem nadzorstvom. 1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomis St. Chicago, 111. Kapital in preostanek $350.000.00 Plačujemo po 3% od vloženega denarja Pošiljamo denar na vse dele sveta. Oddajamo hranilne predale. Uradne ure: Od 8:30 v jutro do 5:30 zvečer V s)boto: Od 8 30 “ *’9 ure zvečer V nedeljo Od 9 “ ’4 12 o poldne. JAN KAREL. J. F STEPINA, predsednik. blagajnik. 4* * * * * * * * * * * * * * * * X 4* 4* 4* 4* 4» 4^ 4* 4* 4* 4^ 4^*4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4* 4*4*3? ■AN /M|A Ml VAS SEZNANIMO Z NOVO «3 kamnov novo pristnih W vsebuiočo uro. pristnih ^ ■ W ■ ■ ^ W vsebujočo uro. Pravo zlato, ali z zlatom prevlečeno. Mi moramo prodati z a prvič 10,000 naših 23 pristnih kamnov vsebujočih ’’Accuratus” ur in sicer samo za $5.75 komad! Te vrste ure so jako pripravne in pokrovi so z najboljšimi slikami preskrbljeni in ’’gold filled”. Posebno so te ure poznane po svoji trdnosti Radi jih kupujejo ljudje ki se vozijo in ki opravljajo bolj težka fnniso“moS>e garantiramo za 20 let bre in trdne, ampak tudi krasne in se bodo vaši prijatelji čudili ko jim poveste.ceno, za katero ste jo kupili. Če torej rabiste, dobro in pripravno žepno uro, sedaj je čas da kupite. In prej ko kupite kako drugo, premislite, če pošljete nam vaš naslov, kar vas stane l cent, Vam pošljemo uro na ogled Če pa uro kupite, vas stane brez poštnine $5.75, Če jo pa’«e marate —jo ni potreba kupiti in U! rnolfiromn VOO Lepa uro pošljite na naše stroške nazaj, lili I Cohll d III U 10C • verižica pri vsaki uri. Pišite na naslov: £XCELSIOR WATCH CO., DEPT. 505, CHICAGO. ILL., U. 3. A. * NAZNANILO. in % b»-fr fr J. J. DVORAK' & Co. I fr fr fr fr fr fr DVORAK, lastnik. 43 « «i I m « m NAREJENE OBLEKE. Želimo tudi seznamiti občinstvo z na- '»« * šo veliko zalogo krojaško narejenih oblek, zadnje mode v mestu. Ml garantiramo srnje blago in vemo, da je vsak naš odjemalec zadorol jen, kdor nas obišče. ^ ČEVLJI. Samo pridlts in oglejte si našo veliko zalogo unijskih Občinstvu naznanjamo, da je naša pomladanska zaloga moških in deških oblek z novo zalogo spopolnjena sicer z novim in zadnje mode blagom najboljše kvalitete. Oglejte si zalogo oblek! 1853-55 Blue Islatid Ave. edini izdelovalec unijskih oblek in prodajalec na zapadni strani Chicaga fi čevljev vseh vrst in kakovosti. J. J. « •4 Glas Svobode” (The Voice op Liberty) weekly Published by The Glas Svobode Co., 2020 Blue Island Ave., Chicago, Illinois. Subscription $2.00 per year. Advertisements on agreement Prvi svobodomiselni list za slovenski narod v Ameriki. ’Glas Svobode’ izhaja vsaki petek ------------in velja ------------- lA AMERIKO: Za celo leto ..............$2.00 za pol leta.................$1.00 S A EVROPO: Za celo leto za pol leta. ,$2.50 $1.25 Naslov za Dopise in Pošiljatve je GLAS SVOBODE CO. 2020 BLUE ISLAND AVE. CHICAGO, ILL. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike da nam natanino naznanijo poleg Novega tudi Stari naslov. JE VREDNO ODGOVARJATI? “Umazana so tvoja usta, grd je tvoj jezik in nečisto je tvoje srce!’’ Joža za Jožatom, France za Francetom, Tone za Tonetom, in zopet za Tonetom Janez: kakor so se v starenl testamentu pojavljali očaki, tako se sedaj v “A-merikanezarju” vrstijo modri a-meriški kranjski umazani popje Po vzgledu ljubljanskega fanatika firšta in škofa Jegliča v zloglasnem “Slovencu” in “Domoljubu”. i-vrboriti Janez Kranjc, iz So. Chicage hoče v “A. Sl.” nekaj povedati, kar sam ne ve, in kar mu toliko mari kot probuja in boljše blagostanje slovenskega delavca v Ameriki, za katere ima on tako “odprto” srce! Ko smo tisto čenčarijo prebrali, srno se vprašali, če ,je vredno taki ničli odgovarjati? Gotovo ne, a ker vidimo, da za napadom na poštene ljudi tiči nekaj druzega kot “razkriti boljšo učno metodo in pedagogiko med katoliškimi in državnim šolami v Zjed. državah”, je odgovor potreben. V dopisu Janeza se zliva gnojnica ; mi pa ne zlivamo čez katoliško cerkev in nje hlapce duhovnike, nobene gnojnice, temveč bijemo proti nji in njem očitem boj iz prepričanja, in ne iz sovraživa. Če tepci v Washingtonu, (gola hinavščina), otvarjajo trustovski kongres z “molitvijo”, je to toliko večji zločin, ker tisti možje,, “veleumni, ki so vsekako kos bodisi kateremukoli kranjskemu so-cialistu-odpadniku”, so nič dru-zega kot naj večji anarhisti, in seveda so pravim anarhistom toliko identični, kot katoliški duhovniki (ala Kranjc Janez) Jezusu iz Nazarena. To je prava primera. Plitka pisava! Zakaj? Kranjc Janez pravi, da ne bo šol, ee bodo prišli socialisti na površje. (Je mogoče, da ta človek kaj tacega trdi?! op. stavca.) Pa to ni vzeti za zafrkljivost, temveč od najn^ zadnjaškega človeka, za — zalp-tosto in nadutost! Zapomni si dla-goslovljenec blagoslovljeni. Če ima g. Kranjc o katoliških šolah tako lepo mnenje, mn tega ne bomo zamerili. Mi imamo pa zopet o njih svoje mnenje. Na prste bi sešteli prave Američane, ki bi pohajali v katoliške šole. Državne šole Amerike so znane kot • vzor šole za vse strani, po celem svetu. Ne samo, da so moderne, temveč dajo tudi lahek pouk in kar je glavno — iz njih so vladni možje izstirali vsako “vero”. Kako vam to dopada Mr. Kranjc, no, in to jte vendar mala resnica, jih črno še več navesti?! O tistih beraških centih bi pa bila najbolj pametno, da bi hlapec Pia X. — molčal. Vi! ste tisti ljudje ‘odpadniki,’ ki pridigujete zapeljancem: “daj bogu, kar je božjega!” To se pravi domače: daj meni, duhovniku, nenasiti bisagi, vse, kar imaš! Tisti pa, ki bodo morebiti premišljevali, koliko “bog” potrebuje in tirja od njih, pa jim priporočamo sv. Avguština nasvet: premišljuj, o kristjan ráje neumr-jočnost žuželjk! Tisti Slovenci in Slovenke, ki nam plačajo $2 na leto za list Glas Svobode, za tista dva dolarja tudi dobe kar jim gre, če ne še več. Vam pa plačujejo reveži več kot po dva dolarja na leto, smo pa še enega videla z kako posebnostjo, ki bi jo prejel iz rok “ljubega boga”. Vaš bog resnice je strašansko drag! Že stoletja ga Ijud- je kupujejo, pa še dosedaj se jim noče prodati, ni nobene postavljene cene zanj menda. Za dva dolarja mi nekaj damo rojakom, kaj pa vi, za kar vam plačujejo? Malo več neumnosti, kot jo narod (vaš) do sedaj od vas ima! “Kolikor se Martin ne joče zastonj — toliko manj se ti lažeš zastonj !” Ubogi kranjče se spodtika na tem, ker je Martin Konda šel po 25 letnem stalnem bivanju v A-meriki. enkrat domov, obiskat morebiti zadnjikrat svojega očeta, kateri je že prekoračil devetdeseto leto! (In Ti ljudje oznanjujejo IV. ’božjo zapoved!) Na pot je vzel “nabranih” — 1000 dolarjev?! Ni ta hiperbula (ampak za katoliškega duhovnika časti vretinal), res malo prehum-bugska in “zapeljiva”?! Kaj so stale mahinacije “Gl. Sv.” oz. lastnike, ne bomo še enkrat tu navajali. Kar se je Martin Kondi pomoglo ni presezalo svote $200. In kaj sploh mari človeku z vsemi grehi obdarjemu, za denar in_ stvar, za katero ni prispeval niti beliča, temveč se le satansko smejal nad celo stvarjo in želel tistim ljudem, ki so se borili za pravično stvar —. pogin. Naj se raje Ig. Kranjc ozre na svojega umrle/ja kolego, F. Š., ki ni šel menda v medkrovju v staro domovino. Ca-pito ?! In delo, ki ga je tisti delal, in delo ki ga dela modri Janez, in delo ki ga je Konda delal se pač bistveno razločuje! Delal je Konda trdo že v svojem življenju; delal različna dela, od pašnika do rudnika, od rudnika do njive in za to bi se naj sedaj sramoval? Kako bedasti so vendar ljudje, kateri delajo “okoli duš”! Da bi recimo vsi tisti rojaki, ki Janezu danes plačujejo od knofa do kare, odtegnili svojo podporo, bi bil zadnji zmožen svinje pasti, kajti svinje se zopet bistveno razločujejo od “duš”. O jerum, je-rum! Nekaj namreč te gospode jezi, vidijo, da ima naša pisava — u-speli. Pa ne mal uspeh, temveč velik in pomemben! Na tisoče rojakov že po naši zaslugi ne hodi ne -v “cerkev, ne obhajilu in spovedi” in vsem drugim neumnostim. Na tisočem rojakom je Glas Svobode zapisal tudi v srce “boga” z malo črko, in na tisoče Slovencev je po zaslugi Glas Svobode obrnilo parasitom ala Janez Kranjc hrbet, — za večno. Nam se ni potreba žalostiti in še manj razburjati. POSTANI DRŽAVLJAN! V popolnoma nov svet smo prišli. Amerika mu pravimo in o njej se govori slabo in dpbro, kot o vsaki deželi. Slovenci se v novem svetu počutimo kot otroci, ko jih zapusti skrbna mati. Tako majhni se zdimo samemu sebi! Saj smo pa tudi to v resnici in mi ne bomo tega še tu poskušali dokazovati! V tej veliki deželi nam je skoro vse novo. Par let vsakemu vzame — izvedenci pravijo 5 let — prej ko Se privadi novodošlec na tukajšnje razmere in kar je poglavitno, da se priuči dobro potrebnega angleškega, jezika, ki vlada vsepovsod v Ameriki.. Prvo se moremo ozreti na naše prejšnje stanje doma in na vse drugačne nove razmere. Prej smo bili po večini kmetovalci, v Ameriki pa naenkrat postanejo Slovenci tovarniški delavci, rudarji in še tisti, ki so bili v starem kraju izučeni kakega rokodelstva, v mnogih slučajih opazimo, da so se tu prijeli kakega drugega, da, ravno nasprotnega poklica. Sploh tu v začetku ko pride sem vzame vsako prvo delo, ki pride človeku pod roke, ker biti izbirčen je vsaj v Ameriki slaba navada! V drugem oziru pridejo Slo- venci naenkrat v mestno, velikomestno življenje. Slovenec se hitro mestnemu življenju privadi, v celoti ga pa ne pozna. x V Ameriki pa začne slovenski delavec bolj misliti, za kaj je pravzaprav popotnik za kruhom križem sveta. Kdo ga je izprodri-nil iz očetnjave. Koliko on velja in kaj sme zahtevati in kako se more vesti in delati, da,pride do boljšega blagostanja. On v kratkem sprevidi, da je tudi faktor, s katerim se more računati. V stari domovini je bil slepo o-rodje duhovščine, tu ga ta zalega ne kontrolira, ga Uidi kontrolirati ne more ker je prosta dežela. ^ / Pa ne samo to. Slovenec v Ameriki vidi na stotine stvari, o katerih ni imel pred par leti še nobenega, pojma. Najbolj važna stvar pa je, da zahteva za svoje delo plačila in da se začne zavedati svoje politične moči. To pa more sebi in svojemu stanu le dobiti, če je državljan. Kaj ti pomaga, če se trkaš da si socialist, ko pa ne moreš voliti. Več premisleka je k temu. Nekateri imajo še kako posestvo'doma, stariše, katere bi rad še videl; 'druzega vežejo druge stvari še na stari dom, več je pa tacih, ki se jim je “Amerika zamerila”, da jih zopet sili domov, makari če tam “samo enkrat na dan močnik jedo.’’ Vemo pa tudi da je mnogo Slovencev v Ameriki, ki so že tu po 10, 15 let in še večjo dobo, in ki so v srcu prepričani, da ne bodo šli domov, ali, če bi vsaj šli domov na obisk, 'da pa “tam” ne ostanejo, a vendar nočejo vzeti državljanskih pravic. Zakaj ne? Na to vprašanje vsaj mi ne vemo jasnega odgovora. Dostikrat je pa vzrok ta. ker ljudje mislijo, da saj to nič ni, imeti državljanstvo. Kaj mi bo pa rabilo tisto, če bom volil ?! Vemo to, da je težko predno se človek odloči postati državljan nove domovine, nekaterim se celo to zdi nečastno “prisego Franceljnu prelomiti”, no. mi jim tu povemo, da je bolj nečastno za Franceljna, ker jim ni mogel kruha dati! ker, če bi tega bilo dovelj tam, nas ne bi sem prineslo ! To je odkrita beseda in vsak si naj to premisli in nam pove, v koliko nismo prav. Vsacega Slovenca dolžnost je, kakor hitro se odloči, da bo zagotovo ostal v Ameriki, da si tudi preskrbi državljansko pravico. Tisto govoričenje, da je “vseeno’,’, imam papir, ali ne, ni namestil. Človek se kesa marsikate-rikrat, ker je zamudil priliko vzeti “drugi papir”. N. pr. prišle so v veljavo po Ohio, Indiana, Illinois itd., postave, da mora biti vsak gostilničar tudi državljan. Zakon je šel očitno zoper tiste, ki odlašajo in begajo za nečem, kar sami ne vejo kaj jim prinese. Biti na obe strani pripravljeni ni lepo, to si naj tisti, ki so na “obe” strani zapomnijo. Poznamo n. pr. človeka, Slovenca seveda, ki je svojih petnajst let, če ne več, zagotovo ne vemo, že v Ameriki. Danes je bogataš in še lepša prihodnjost se niu odpira in ker iraa mož glavo na mestu, jo bo znal tudi uporabiti. V Ameriko je prišel takoj od vojaščine, kjer jo ni niti do fraj-tar.ja prilomil, toda tu, v Ameriki je napravil bogastvo in svojim otrokom lepšo bodočnost. In vendar ta človek nima še danes državljanske pravice. Svetovalo se mu je od mnogih strani, naj si preskrbi pravico, toda ne. Prišli so zakoni o državljanstvu, in mož je letal od znanca do znanca, 'da bi.si kako zagotovil drugi papir. Sel je na sodišče. Uradnik ga je natanko povpraševal po okoliščinah in seveda se mu je najbolj čudno zdelo to. da nima dr-žaljanske pravice, ko ima vendar tu obilo hiš, otroke in ženo in ko je vendar sam priznal, da je le v Ameriki mogoče z pridnostjo priti še do takega premoženja, navadnemu človeku brez šol. Ne pretiravamo, če povemo, da se je uradniku naš rojak — studil, pa če že ne studil, vsaj veliko mrž-njo je takoj dobil do njega, ker je videl egoista, človeka, ki je na obe strani in ki je iz samega egoizma odlaševal in odlaševal, kar ni bilo ne lepo in še manj častno za poštenega Človeka. Danes se kesa, in to ne samo o-pisani, temveč tudi sto drugih. Ze tako smo malo, in še manj smo v nasprotnikovih očeh, če vidi, da smo brezpravni, nezavedni, ker s tem se kaže tudi nezavednost, omejenost in starinstvo! Če hočemo politično kot delavci si priboriti v Ameriki večjo moč in pravico, je naša, ali tistih, ki vejo, da ne bodo več živeli v Avstriji, prva dolžnost, poskrbeti si državljansko pravico in gledati potem na to, da se “pravica” tudi na najboljši način uporabi. Postani državljan ameriški! Za zunanje oglase ni odgovorno /ne upravništvo in ne uredništvo. BERGER IN ČASOPISJE. Viktor L. Berger, prvi in edini socialistični kongresman, je zadal ameriškemu (meščanskemu in kapitalističnemu in kleričnemu) časopisju tak strah in povod k razburjenju, kot da bi bila vsaka njegova beseda bomba! Pokazalo se je v tem kratkem času, kar zastopa ta edini poslanec ljudske pravice v kongresu, da e-dino on, Berger, ve, kaj je biznes. kaj je njegov poklic in kaj je dolžan kot pošten socialist narediti'za vse ljudi, tudi tiste, ki še niso socialisti, ki pa ravno tako potrebujejo zaslombe človeka, kot je Berger iz Wisconsin dežele. On ni samo zadovoljen s tem, kdaj delajo in bodo drugi delali in bi jih sam mirno ogledoval in se tresel pred 500 tovariši, zastopniki dolarja, temveč Berger jim je z prvim dnem pokazal, da se misli bojevati, ne samo proti 500 tovarišem, temveč proti mili-onom. On je na temu častnemu mestu sam, v prvo in kolikor toliko še neizkušen o trikih demokratov in republikancev, katere mu |e nastavljajo. Toda Berger se jih ne boji! Zraven njegove odločnosti za sveto stvar, je Berger tudi visoko naobražen človek. Prepotoval je skoro cel svet in za stvar, v katero se odloči, je neupogljiv. Ko je videl prve dneve, kako so se srake v kongresu prepirale za prazen nič, se je o komediji, nič druzega kot komediji izrazil na sledeč način: “Zdi se mi ravno »tako, kot v kakem kine-škem gledališču. Na Kitajskem, namreč so igre dolge po več dni in se igrajo noč in dan. Pri mizah mirno Kitajci jedo in pijejo čaj. Ko je človek par ur v gledališču. se naveliča in gre v kako boljšo beznico in tam zve v petih minutah konec igre”! Časopisje seveda tacih Bergerjevih “primer” z vso rezervo presliši in molči o njih kot hudič o križu! Poper ni za nje. Dvajset let je vzelo vladi, prej ko je izvedela, .kako uboštvo in prostitucije vlada v Washington-u samem. Izvolili so Bergefrja kot zastopnika glavnega mesta, in v drugem dnevu je bilo v zbornici že dolgo. resnično in strašno poročilo, katero je Berger sam sestavil po svojih osebnih ogledih! On gre v resnici naprej in predlaga zakone, priporoča, odpravo krivične teorije. In pri vsem tem se ni še enkrat razburil, ker on ve, in mi vemo, da njegove ideje se ne bodo sedaj uveljavile; treba bo več tacih mož kot je Berger poslati v kongres, ker le tam se v ameriškem kongresu kaj odpravi, kjer nastopi moč, in potem bodo tudi njegove ideje in zakoni prodrli. Berger je čakal več let, da iz govorniške kongresne tribune zavpije tatovom in grabežem svoje ideje o njih in kaj delajo za ogoljufano ljudstvo. In boja je vzelo, trdega dela, prej ko se je posrečilo poslati vsaj enega zastopnika ljudstva v hišo dolarja. Pomembno kar je do danes že storil Berger je za nas, in sploh za vse prebivalstvo Amerike to, da se je upal že prve dni svojega ulioda v kongres zaupiti vladi, da ni prava flada! Zahteval je, da se odpravi senat; če se ga pa že ne odpravi popolnoma, se ga more vsaj reorganizirati in tudi senatorje postaviti v ljudsko splošno volitev. To je prokleto dosti zahtevano od hiše lordov! Potem zahteva Berger, da se predsedniku Zjed. držav, odvzame njegov veto, to pomeni, da se prezidentu vzame odločilni glas v vseh težkih vprašanjih. V tem predlogu je cela zgodovina, je tako daleko-sežen, dg se že ob misli, da bi se res prezidentu vzel njegov veto — že sedaj hlače tresejo ne-ljud-skim poslancem. Pa Berger ima še poln žep-drugih, tem podobnih resolucij in čaka le prilke, da jih predloži kongresu, posebno sodišča mir sede v želodcu in udaril jih bo z svojo močno roko ! V Bergerju vidimo edinega ljudskega poslanca; edinega odkritosrčnega prijatelja delavstva ; vse časopisje to priznava. POZOR ROJAKI! I ______ Opozarjamo rojake, da nam bode knjiga “Strahovalci dveh kron” kmalu pošla. Ta lepa zgodovinska, povest obsega 570 strani in stanejo oba snopiča skupaj le $1.00. Poštnina je s tem že plačana. " ■ - " • —.. ..¡'J-;-= l Cenik kntig, katere se dobe v zalogi ‘GLAS SVOBODE” Co. 2020 Blue Island Ave,, Chicago, 111. CANKARJEVI SPISI: Gospa Judit......................75 Hiša Marije Pomočnice............75 Hlapec Jernej....................75 Hlapci.......................... 75 Jakob Ruda.......................50 Kurent...........................75 Krpanova kobila...............$1.50 Knjiga za lahkomiselne ljudi__$1.00 Kralj na Betajnovi...............75 Nina........................... 7j> Ob zori.......................$1.00 Vinjete ......................$1-00 Za narodov blagor................75 Zgodbe...........................75 Za križen ....................$1.00 KERSNIKOVI SPISI: 3. zv.: Vojna leta 2000. — Doma in na tujem...............25- 4. zv.: Ciganka. Po povelju.....25- 5. zv.: Ljubezen 'do domovine; N Plesati ni znal; Karin.........25 6. zv.: Pevčevo srce; Krvava svatba v Kijevu; Prijatelj Lovro......................25 7. zv.: Sodba; Poezija in proza; Vij . . ...................25 8. zv.: Papeževa mula; Župnik iz Kinfcinjana; Zvezde; Črtica o časopisju; O poljedelstvu pri starih narodih; Na deželi — v mestu; Zgodjia iz, mladosti; Na Bregu . ..’.............25 Cyklamen I. snopič..............$1.00 Agitator, II. snopič............$1.00 Na Žerinjab, III. 'snopič.......$1.00 Lutrski ljudje, IV. snopič......$1.00 Rošljin in Verjanko, V. snopič. .$1.00 Jara gospoda, VI. snopič........$1.00 Gospod Janez, VII. in VIII. snopič ............................$2.00 Berite novice, IX. snopič.......$1.25 Kritika-Komentar Xlf. snopič... .50 TRDINATOVI SPISI: Bahovi huzarji..................$1.25 Bajke in povesti, I. zvezek.....% .75 „ „ II...... -75 ...........‘ HI..................75 .............. IV. 75 ........................ V....$1.00 „ „ „ VI......$1.00 JURČIČEVI SPISI: VII. zv.: Lepa Vida; Ivan Erazem Tatenbah.......................50 VIII. zv.: Cvet in sad; Bela ruta, bel denar.....................50 IX. zv.: Doktor Bober; Med dvema stoloma.................50 XI. zv.: Tugomer, drama iz slov. življenja; Berite Novice; Veronika Deseniška...50 KNEZOVA KNJIŽICA. Zabavni in poučni spisi. 1. zv.: Anton Knezov životopis; Gospod Lisec; Ženitev vojvode Perdulfa..........40 2. zv.: Gorski potoifci; Planinska idila; Matija Valjavec.. .40 7. zv.: Izgubljena duša; Za možem; Pastirica; Čez trideset let; Z diplomo in brez diplome; Popotovanje Nikolaja Nikiča; Dr. France Prešeren...........50 9. zv.: Za vozem; Izgnanci; Študent Lojze; Fenny; Klanec siromakov......................40 10. zv.: Življenje in smrt Petra Novljana; Ella............40 11. zv.: Križ na gori; Spomini gospoda Ignacija Brum- .40 12. zv.: Potepuh Marko in kfalj Matjaš; V mesečini; Brez zadnjega poglavja.........40 15. zv.: Vatroslav Jagič; Novo življenje; Dve nevesti.. .50 TAVČARJEVE POVESTI. I. zv.: Ivan Slavelj: Antonio Glednjevič; Bolna ljubezen; Gospa Amalija; Mlada leta; Med gorami .....................$1.25 II. zv.: Otok in struga; V Kar- lovcu ; Valovi življenja; In vendar; Tat; Gospod Ciril: Čez osem let; So-ror Pia................$1.25 III. zv.: Ivan Solnce; Grajski pisar..................$1.25 IV. zv.: Tiberius Pannonlcus; Kuzovci; — Vita. vitae meae...................$1.25 V. zv.: Mrtva srca; 4000 času primerna povest iz prihodnjih dob..........$1.25 Sl EN KI EWICZOVI SPISI: Brez dogme . . . ...........$1.50 Križarji v 4 delih...............$2.50 Mali vitez v 3 delih.........$2.50 Potop I. in II. zvezek........ ..$2.50 Rodbina Polaneških v 3 delih... .$3.50 Z ognjem in mečem, 4 delih....$2.0p Za kruhom...................... .15 STRITARJEVI SPISI: Jagode . ....................... 50 Lešniki ..........................50 Pod lipo..........................50 Zimski večeri.....................50 TOLSTOJEVI SPISI: Ana Karanina.....................$2.50 Kazaki............................75 Rodbinska sreča........‘..........40 Tri povesti ........................25 VENEC SLOVANSKIH POVESTI. Slovanske povesti zbrane od najboljših slovanskih pisateljev, prestavljene na slovenski jezik. Od 3. do 9. zvezka; zvezek po.....50 ZABAVNA KNJIŽNICA. 13. zv.: Za staro pravdo..........50 14. zv.: Sami med seboj. (Igra.) .25 15. zv.:Pogreb, Brez volje, črti- ce. In druge povesti......50 16. zv.: Pri Jugoslovanih.........50 17. zv.: Pot spokornikov, in dru- ge .......................50* 20. zv.: Amerikanci (igra) in povesti . . '...................... 50 Knjižnica Narod, založbe v Celju. I. zv.: Strašno maščevanje ... .50 II. zv.: Izlet g. Brouška v XV stoletje ..................75 Zarnik spisi: I. zv.: Ura bije, človeka pa ni... .50 LJUDSKA KNJIŽNICA. Zbirka najpoljudnejših ljudskih / povesti, 1. zv.: Teharski plemiči; Krajev- na kronika; Cesarjevič in sestri dvojčddaji...........25 2. zv.: Zadnji grof celjski. Iskal- ci biserov na otoku Sv. Duha..............'.........25 RAZNI DRUGI SPISI IN PREVODI: Andrejčkov Jože 8 zvez. skupaj. .$1.50 Avstrijski junaki..................75 Andrej Hofer...................... 20 Avstralija in nje otoki............50 Ben Hur, (vezana)...............$2.00 Beračica...........................20 Babica.............................50 Božična noč........................40 Barvaste črepinje..................30 Bolgarija in Srbija................50 Blagor na vrtu cvetočih............50 Čez trnje do sreče.................50 Deteljica . . . ...................30 Dama s kamelijami...............$1.00 Domači zdravnik....................60 Doktor Holman......................25 Dolina krvi.....................$1.50 Dve noveli....................... 50 Dobra gospodinja (vezana).......$1.50 Džungl..........................$1.00 Grof Monte Cristo I. zvezek......$2.00 Grof Monte Cristo II. zvezek_____$2.00 Gozdovnik 2 zvez. skupaj..........75: General Lavdon.....................25 Iz naših krajev.................$1.00 Ilijada...........................50- Izdaijavec.........................50 Igračke............................75 Iz knjige življenja II. zvez...$1.50- Islandski ribič....................50 Iz nižin življenja.................50 Jernač Zmagovač, pretepač. Povest iz Nemško-francoske vojne ........................... .30' Kirdžali...........................75 Križem sveta.......................40 Kitajci in Japonci.................50 Kratka zgodovina...................50 Kako pišejo ženske..............$1.00 Kacijanar..........................50 Kapitan Žar........................50 Krvava noč v Ljubljani.............40 Luči...........'.................50 Lazarič Lindarsfci.................75 Momenti.........................$1.25 Materina žrtev...................50 Mladost ...........................40 Marjetica..........................50 Mož Simone......................$1.00 Malo življenje.....................50 Mali lord....................... .75 Nikolaj Zrinjski...................20 Na krivih potih....................40 Na bojišču........................ 40 Na rakovo nogo (vezana)............50 Novele in črtice (vezane).......$1.50 Obsojenci.......................$1.00 O te ženske.....................$1.00 Oče naš............................50 Občna zgodovina, skupaj 5 de lov..........................$5.00 Pripovesti o Petru velikem.........75 Pod turškim jarmom.................20 Pri stricu.........................40 Pot za razpotjem (vezana).......$1.50 Pesnitve. Aškerc . .!...........$2.00 Ponižani in razžaljeni..........$1.00 Princ Evgen Savojski...............20 Pravila dostojnosti.............. .20 Pred nevihto.......................30 Postrežba bolnikom.................40 Preko morja 4......................40 Reformacija........................50 Repoštev...........................20 Robinzon...........................60 Razporoka . . ..................$1.00 Ruska moderna...................$1.50 Rdeči smeh.........................75 Reliefi..................-.......75 Rusko-Japonska vojska s podobami ............................$1.50' Spolne bolezni.....................25 Srce (vezana) ..................$1.00 Slovenski fantje v Bosni, 2. zv.. .$1.50 Spominski listi....................25 Slovenski pravnik, (vezana)......$2.50 Stepni kralj Lear..................50 Strafa .*...................... $1.00 Slučaji osode................... 75 Strahovalci dveh kron 2 zvez.....$1.00 Slovenske reformacije..............50 Spomini .......................... 75 Štiri povesti......................20 Štiri ruske slike..................50 Tartarin iz Taraskona..............50 Tajnosti španske inkvizicije, 4 zv. .25 Tilho in drugi...................• .75 Tolstoj in njegovo poslanstvo... .30 Trije mušketirji................$2.50 Uporniki...........................40 Utrinki.........................$1.00 Veliki trgovec.....................50 Viljem, baron Tegetthoff...........25 V tujih službah . . .............50 V delu je rešitev................25 Vaška kronika......................75 Vohun..............................75 Veliki punt........................75 V naravi.................... .50’ V znamenju življenja.............75 Zadnja kmečka vojska...............75 Zlatarjevo zlato...................75 Z viharja v zavetje................75 Znamenje štirih....................30 Zadnji rodbine Benalje.............75 Znanci.............................75 Quo Vadiš, (vezan)..............$2.50 Naročilom je priložiti denarno vred nost. bodisi v gotovini, poštni nakaznici ali poštnih znamkah po en ali dva centa. . Poštnina Je pri vseh teh cenah že všteta. Slovensko Delavsko Podporno in Penzijsko Društvo Ustanov. 21, nov. 1909 Incorp. .15, marca 1910. MADISON, PBNNS YL V AN IA OLAV1NI ODBOR: (PRiEDSiEDNlllK: Jos. Hauptman, Darraghs Pa. Box 140. PODPREDSEDNIK: Ivan Sever, Adamsburg, Pa. Box 51. ITAJNIK: J. Hauptman, Box 140 Darragh, Pa. ^^APISNiEKAR: Ivan Flere, Adamsburg, Pa. Box 102. BLAGAJNIK: Alozij Flere, Box 121, Adamsburg, Pa. i ..NADZORNIKI: p"'“'' AJ-JTON KLANČAR, Arona, Pa. Box 144. Predsednik. JAKOB ŠETTNA, Adamstburg, Pa. Box 108. BLAŽ ČELIK. Adamsburg, Pa. Box 28. VRHOVNI ZDRAVNIK: DR. GEORGE feoEHM, Arona, Pa. Družtva in rojaki naj pisma pošiljajo tajniku; denar pa blagajniku in nikomur drugemu. PRED ODLOČITVIJO. Claridge, Pa. Uredništvo Glas Svobode: — (Izvirno poročilo.) Zopet me je pot dovedla, da za-morem nekoliko poročati o naših razmerah v Westmoreland Co.. Kakor kedaj poprej, tudi danes ¡nemorem pisati o kakih važnih spremembah, ne na tej, ali na drugi strani. Kapitalisti jezno škripljejo z zobmi in otepajo o-krog sebe kakar volk v zadnjih zdihljajih, toda štrajkarji jim mogočno in junaško kljubujejo, tako. da se jim še celo nasprotniki čudijo z “simpatijami” do njih. Vse kaže da se bije sedaj za zadnjo postojanko in štrajkarji bedo zmagovalci. Njim bode morala podleči umazana kapitalistična svojat in jim dati ono, za kar so se oni borili na vse pretega^ Pred kratkim so zborovali v Pittsbargu najodličnejši možje dežele katerim so kolikortoli naši štrajkarji pri srcu; poslali so resolucijo guvernerju Tennerju, v kateri odločno zahtevajo, da mora on. kot guverner takoj storiti potrebne korake brez odlašanja, da se štrajk konča in prisili kapitaliste, dati svojim delavcem kar zahtevajo in pošteno zaslužijo. Guverner je vs^L-to resolucijo na zapisnik in “obljubil”, da bo storil vse kar njegove moči prepuščajo. Omeniti moram tudi, da se je lansko jesen, ko je zborovala Penn-a. F. of L. v Greensbur-gn, ravno tako poslala resolucija takratnemu guvernerju Stuartu, kateri jo je pa odklonil češ, da se v take stvari on ne vtika, ker temu ne pripušča ujegov urad. To je, mož ni hotel nastopiti proti samemu sebi. kot “stockholder” skoraj vseh rovov v tem okraju, ker bi bilo res nespametno ako bi pri tem trpel morda največ njegov žep! Morda se sedaj tudi zna kaj taeega zgoditi; tudi upati moramo, da sedanji guverner, a-koravno izvoljeni od svojih interesov, kot mož ne bo snedel dane besede. Ob enem pa moram reči, da, ako bodo štrajkarji iskali pomoči pri ljudeh kateri séde na njih žuljih, ne bodo daleč prišli, naj si bodejo guverner ali Tafti, ker njih prva naloga je, zatirati in skubiti delavce, in to po želji onih, kateri jih posade na taka mesta, da varujejo njihove interese. Med nami se tudi nahaja predsednik organizacije U. M. W. of A. John P. White, govoril je že povsod in obiskal vsako malo naselbino kjer se štrajkarji nahajajo. Rekel je. d!a organizacija je še Vedno znami in nas nikdar ne bode zapustila, in da bode storil vse mogoče korake, da se štrajk v najkrajšem času ugodno za nas konča. Rekel je tudi, da se cela Amerika zgraža nad početjem premogovih operatorjev v West-morel andu, kateri v resnici zasluži ime “Pensylvanija Sibirija”. Čudil se je tudi štrajkarjem kateri so ostali zvesti svojimu principu že 14 mesecev po tolikih mukah in trpljenju. Podpredsednik Hayes, kateri je bil v spremstvu zajedno znjim je rekel, da naj ljudje v bodoče rabijo svojo inteligenco pri volilni škatlji, in pomislijo komu da oddajo svoje glasove, pri čemur naj bodo previdni. Ker predno se glasuje za “full dinner pail”, naj se po gl e da tudi kaj je v njem!! Kar pa mislim. d!a to delavci že sami sedaj vedo, da jih “dinner boketi” ne bodo več pred volitvami hipnotizirali. Pred par dnevi je prišk) tudi do boja med kozaki in štrajkarji ne daleč od tukaj v Jamison št. 1. Kozaki so hoteli preprečiti parado štrajkarjev, kateri so bili namenjeni v Greensburg k goyo-ru predsednika White, kateri se je ravno takrat tam mudil. Kon-štablerji »f štrajkarjem zastavili pot in jih opozorili na lansko prepoved ali injunction. Dočim so sherifovi deputiji kateri so varovali štrajkarje trdili, da je sherif 24. marca prepoved preklical, in da je od tedaj svobodno paradirati štrajkarjem ako. so mirni povsod. Kozaški jahači so bili tako napeti, da je eden iz med njih potegnil revolver in pričel s streljanjem med štrajkarje, temu so sledili tudi drugi kozaki in kompa-nijski biriči. Nastal je pretep, katerega posledica, je bila, da je bilo 9 štrajkarjev nevarno ranjenih od konj pomandranih med temi trije smrtno — kateri so sklicevali na sherifovo odredbo. Kapitalistični listi so se pa drngi dan rogali in hvalili junaštvo kozakov, kateri so bili poslušni kompanijam in ne sherifu. — O štrajkarjih so pa tndili, da so jih njih žene še drugi dan iskale po grmovju, ker so se bali pokazati na prosto radi zločina prestopka “injunction”. Za ta napad od strani kozakov jih bilo več aretovanih in dejanih pod ključ kot povzročitelje krva-Vega prizora in to brez dovoljenja in kakega povoda. Kompanije so se seveda zavzele zanje trdeč, da so ti storili svojo “dolžnost” z “varovanjem” kompanijske posesti. ostati so morali v luknji. Aretiranih je bilo tudi par štrajkarjev. katere so pa spustili takoj na prosto. Ker so videli krrv-ee v kozakih. Zgodilo se jim seveda ne bode nič žalega, ker jih varuje mogočna roka kapitala, pač jih pa bodo navadili manire. Ker sem že prej omenil o depu-tij ih. kateri varujejo štrajkarje, moram tudi malo o tem pojasniti. Kakor znano, so po zimi she-rifa nadlegovale in ga še sedaj nadlegujejo kompanije, katerim je lani malo preveč računal za deputije; sedaj se je mož ujezil in dovolil na prošnjo štrajkarjev tudi njim lastne deputije, in to še ker štrajkarji niso bili nikdar varni pred pijanimi kompanijski-rni deputiji in skebi, posebno Italijani, kateri so pretili štrajkarjem z revolverji, krivimi noži in britvami, in jih je bilo mnogo na ta način napadenih po tej tolpi tolovajev. ker štrajkarji se niso mogli in tudi ne smeli braniti, še manj pa z orožjem, katerega so itak po ysih stanovanjih štrajkarjem pobrali še celo ročaje od vil. Ako bi se bil ked0 zoperstavljal, že je bila pri njem četa kozakov in predno se je revež zavedel, bil je že na potu v ječo za dva ali več mesecev. Tako je prav, imamo tudi štrajkarji deputije, da smo na varnem. Kompanije kakor tudi njih deputiji so zelo nejevoljni nad tem činom sherifa, kateri je bil lansko leto več kot njihov prijatelj. Jeze se nad njim, obrekujejo in vse drugo med tem tudi seveda, z “grafterjem”. Pravijo da se je zadnji čas preveč štrajkarjem naklonjen, ker je kompanije pomolzel za lepe tisočake. Mi štrajkarji seveda vemo tudi svoje, ko se spominjamo na prejšne čase. kateri nam bodo o-stali v spominu. Toda moramo molčati. Ampak reči da je sherif eden najboljših mož v Westmoreland Co. Mislimo pa seveda lahko drugače. Mi vemo, da so volitve pred vrati, izginili bodo vsi potentate zavedno, kateri so nas “božali” za časa štrajka. Sherif je preklical “injunction” koncem marca in dovolil štrajkarjem paradirati kjerkoli se jim zljubi, samo da so mirni. Narpčil je kon-št abler jem tudi, da jih nimajo pri paradlah več ustavljati kot poprej. Ob jednem tudi zapovedal kompanijskim deputijem da, ako se pokažejo izza kompanijske ograje z katerimkoli orožjem, jih ima vsakdo pravico aretovati, ker oni nimajo pravice po potih “pa-trulirati” in izivati ljudi pač pa naj gledajo, da varujejo kompanijske barake, kjer so bolj po trebni kot pa preganjati ljudi in otroke po cestah!! Seveda da tako obnašanje sherifa ni kompanijam po volji, prezirajo njegovo odredbo, in iščejo “navodil” pri ■sodnikih kateri jim seveda kaj radi pomagajo ne glede, da je sherif “najvišji uradnik -miru” kot. sam trdi. Toda ko gre kapitalistom za nohte se ne ozirajo na to. Skoro bi rekel, da je sherif izgubil ves svoj upljiv na tej in na onej strani. Največ stem, ker je kompaniste pošteno opeharil. Želeli bi, da bi jih še za več, tako da bi jih bil popolnoma posušil. Potem bi bilo mnogo boljše za nas. K koncu moram še pritrditi, da če več prepirov je med takimi ljudmi, tem boljše je za nas štrajkarje; tem prej bode tudi konec našem bednem položaju, kateri pa ni več tako daleč, ne glede na one resolucije katere se pošiljajo ljudem, kateri jih niti ne pogledajo. Pač pa bode sila prignala kapitaliste, da se bodo brezpogojno morali vdati, ker v to jih bode sušica katera jim je zapeta-mi, primorala! Se omenim, da je bilo zadnji čas šest rovov po državnem nadzorniku zaprtih, ker jih je spoznal, da niso več varni za delo, ker skabi so jih popolnoma opu-stošili. Nadalje kakor sem slišal so vsi skabji v Madison in Darragh, Pa. zapustili rove in stopili k štrajkarjem; v tem kraju je 1500 štrajkarjev v šotorih večinoma Slovenci. Ob enem pa priporočam rojakom da svojih bratov tudi v tem zadnjem trenotku ne zapuste, ker sila in potreba je velika! S pozdravom, upajoč, da se še vidimo. John Batieh. TEPTANJE USTAVE. Ustava, ali konstitucija Zjed. držav določuje in izpove, da “nobena oseba ne sme zgubiti življenja, svobode ali posestva, ne da bi se mu ne dovolilo prej zakonitega procesa; obdolženi i-ma tudi zakonito pravico, da ga za svoj prestopek ali kar si že bodi, zagovarja zagovornik.” V aprilu, 1911, John McNamara, be] človek, je bil prijet v državi Indiana, držan potem dolgo na skrivnem v zaporu, se mu ni dovolilo n#pomenk ali obisk njegovih prijateljev in starišev, in nazadnje bil na skrivnem odpeljan z detektivi izelndiana v Cali-fornijo. Vojska med organiziranim dolarjem in organiziranimi ljudmi se je pričela. V oktobru, 1842. George. Latimer, črne iz Virginia je bil v Bostonu, Mass., prijet, po James Gray, kateri je zahteval, da se mu črnca odda, ker je dokazal, da je njegova lastnina. Sodhija, in zakoni so vsi govorili za Grey-a\ Veliki bogataši so prispevali velikanske svote denarja, da so podkupili mestne postopače in druge manj vredne ljudi, da bi “prosti govor”, ki se je tisti dan vršil v “Fanenil Hall’, (cradle of liberty), razbili. Stari govornik Wendell Phillips je vzdignil svojo desnico proti nebu in rekel: “Mojo kletev zoper tako ustavo Zjed. držav.” In Grey ni mogel odpeljati v Virginijo nazaj črnca. Vojska med organiziranim dolarjem in organizirano pravičnostjo in prepričanjem se je začela. In danes je isto. Leta 1857, ko je, najvišje sodišče Zjed. držav zborovalo v Dred Sčbtt, je izjavilo, da je organiziran dolar kupil človeka katerega rabi kot sekiro in bika. Za kra^e'in konje se je rabilo — človeka, in zakoni so bili na strani zverinskih ljudi in ne na strani ubogih sužnjev. Vzelo je “ocean krvi in hriba solz, da se je odpravilo te zakone”, pravi star ameriški pridevek. Brutalno in nezakonito postopanje z John McNamara, od strani justičnih uradnikov v Indiana-polis-u, je največji napad organiziranega dblarja, in danes ni človeka v Zjed. Državah (Roosevelt izvzet!), ki bi verjel, da je uradnik delavske organizacije pognal v zrak “Times” poslopje v Los Angeles, Californija. Največje teptanje ustave pa obstoja v tem, ker se, kot ustava določa in zapoveduje, ni dopustilo McNamari javne obravnave in zagovornika, niti se ga ni tam obdržalo, v tisti državi v katero je prisoten, temveč se ga je po zaslugi organiziranega dolarja odpeljalo na skrivnem preč. En zakon za človeka in en za dolar! Če konstitucija še vedno potiska človeka, kot lastnino v roke organiziranega dolarja, če še vedno jemlje enako pravico, enako svobodo in dom za vsacega posameznega, dajmo to odpraviti, z volilnico, raje kot z krvjo. Prava justica je edina tonika za ne justico. Delavci, čreda iz-rabljenja, naj pokaže, za kaj stopi, za pravo pravico, ali za kupljeno pravico? Jasni se, mi vstajamo ! SALOON z lepo urejenim kegliščem in »veže Schoenhofen piv^o priporoča ANTON MLADIČ, 2348 Blue Island Ave. Chicago. Priporoča se rojakom »SHEBOVOAN WIS .groc riiško prodajalno H Ger lacba, kateri jo vodi že čez 12 let nad vse zadovoljst' oodjemalcev. Naročila na dom »ozi Frank Pangarctr. H.GERLACH & €0. Trgo« ci blaga, grocerijsklh potrebščin» moke in živeža 220! 110th ST, SHEBOYGAN, WIS, Telefon 630 White. J. F. HALLER GOSTILNA prve vrste. Magnet pivo, mrzel in gorak prigrizek. Domači in importirani likerji. Tel. Canal 8096. 2103 Blue Island Av. cor. 21.St GOSTILNA kjer je največ zabav« in največ v Žitka za par centov g biljardno mizo na razpolago. Vse bo »e dolbi v gostilni John Košiček 1807 S. Centre Ave. Chicago, HI. Telefon Canal 1439. Najboljša gostilna na Blue Isiand Ave. v Chicagi ]e J. F. Bolek-ova, kjer se toči izborno Schlitz pivo in fina vina. Domača in cenena kuhinja. Kosilo s kozarcem piva, vina ali kake druge pijače 200. Vačerja s pijačo samo ISO. Slovenci, pridite in se prepričajte, da je ta gostilna izborna JOE F. BOLEK 1870 Bine Island Avenne vogal 19. ni. it SLOVENCI POSEČAJTE Little Bohemio” kjer sctoči izborno impor-tirano plzensko, Anheuser Bush in Olympia pivo. Vse vedno na čepu! Izvrstna kuhinja. Fina vina in smodke. Za obilen poseč se priporoča. ’ CYRIL FIALA, Prop. Loomis Str. v neposredni bližini Blue Island Av. in zap. 18-ul. Gostilna “Slovenski Dom" na *236 So. Wood cest« to je med Blue Island! ulico in 22 JOHN MLADIČ. GOSTILNA J. J. Vodak in sinovi 1825 Loomis St. cor. 18. Plače Dvoraka za zabave in zborovanja. Tel. Canal 1386. AVSTRO-AMERIKANSKA-LINIJA. NOVI PAROBRODI VOZIJO iz AVSTRO-OGERSKE V NEW YORK in OBRATNO m? PARNIKI PLUJEIO IZ NEW YORKA: Argentina.....17. maja 1911 Eugenia.......24. maja 1911 Oceania........7. junija 1911 Alice .........14. junija 1911 Parniki odplujejo vedno ob sredah ob 1. uri popoldne iz pristanišča Bush’s Stores, Pier No. 1 na koncu 50te ceste v South Brooklynu. Železniške cene na teh ozemljah so najceneje in imenovana pristanišča najbližja Vašega doma. Dobra in priljudna postrežba; občuje se v SLOVENSKEM JEZIKU Phelp’s Bros. & Co., 2 Washington St., New York, N. Y. GLAVNI ZASTOP ZA AMERIKO W. SZYMANSKI TRGOVEC S RAZNOVRSTNIM POHIŠTVOM 1907 Blue Island Ave., Chicago m TELEFON CANAL 955. Moja trgovina pohištva je ena naj večjih na južno-zapadni strani mesta, kdorkoli pri meni kupi, jamčim da bo zadovoljen kot je bil vsak kdor je že pri meni kupil v zadnjih 22 letih od kar sem v tej trgovini in na istem prostoru. 0’ M. A. WEISSKOPF, M. D. B ZDRAVNIK IN RANOCELNIK 1914 Ashland Ave., Chicago, 111. tel. canal 476 Uraduje na svojim domu: od 8.—10. ure predpoludne od 1. —3. ure popoludne in od 6.—3:30 ure večer. V lekarni P. Platt, 814 Ashland Ave.: od 4.—b. popoludne. Ob nedeljah samo od 8.—10, ure dopoludne doma in to le izjemoma v piav nujnih slučajih. DR, WEISSKQPF je Čeh, in odličen zdravnik, obiskujte torej Slovana v svojo korist. m- m Našo trgovino priporočamo Slovencem že trinajast let in povsod so zadovaljni z našim blagom. Pavabimo vas, da si ogledate našo spomladansko zalogo oblek koV Moške površnike $7.50 do $25.00 Moške obleke $10-00 do $30.00 Moške obleke zamlade$7.50 do $20.00 Deške sporni, obleke $2.50 do $10.00 Odprto vsak večer, izvzemši sredo in petek do 9 ure. Odprto v nedeljo dopoludne. Vogal Blue Island Avenue in 18. cesta. HfNGÍ? Je,inelc & Mayer, lastnika. ATLAS BREWING CO. sinje na dobrem glasu, kajti ona prideluje najbolje pivo iz češkega hmelja in izbranega ječmena. I LAQER j MAGNET | ORANAT | Razvaža piyo v steklenicah na vse kraje. Kadar otvoris gostilno, ne žabi se oberniti do nas, -kajti mi te bodemo zadovoljili. fc m Direktna zveza z Avstrijo, Ogrsko in Hrvaško Compagnie Generale Transatlantique Potniki tretjega razreda dobivajo brez plačno hrano na^ parnikih družbe. Snažne postelje, vino, dobro brano in razna mesna jedila. New York v Avstrijo čez Havre Basel. Veliki in brzi parobrodi. La Provence........30.000 HP La Lorraine........22.000 HP L* Savoie..........22.000 HP La Touraine........20.000 HP Chicago, nov parnik....9500 HP Pristanišče 57 Piirth River vznožje 15th St., New York City PARNIKI ODPLUJEJO VSAK ČETRTEK. Glavni zatop na 19 State St. New York. MAURICE W. KOZMINSKl glavni zastopnik za zapad, na 139 N. Dearborn St. Chicago, IH. DOPISI. East Helena, Mont. Cenjeno uredništvo: — Že kar časa prebivam v tej slovenski naselbini, nisem še slišal ali čital kakega dopisa o tukajšnjih razmerah v Gl. Sv. Kar se dela tiče, rona vse z vso paro, a delavcev je ravno tako za vsa dela in stroke več kot dovolj. Omeniti moram, da smo imeli 23. aprila t. 1. veselico ženskega društva Narodne Slovenke št. 75 S. S. P. Zveze, katera je na vso čast članic prav lepo uspela in se dobro obnesla; čistega dobička približno $90.00, reci, devetdeset dolarčkov! Poročil se. je rojak Anton Sa-sek z 'g. Heleno Petek; starišem Goršič je pa p0 dolgi mučni bolezni umrl sinček. „Kar se društvenega življenje tiče je tudi dobro preskrbljeno. Imamo štiri društva, eno izmed teh hrvaško. Vabim slovenske žene, da posebno v žensko društvo pristopajo in zanj agitujejo! Slovenci smo tukaj složni, naj bi bilo to tudi v bodočnosti! Pozdrav Slovencem! Opazovalec. San Francisco, Cal. Uredništvo Glas Svobode: — Podajam kratek dopis odukaj-šnem socijalističnem napredku, kateri se je sijajno izkazal na dan prvega maja. To je pokazala prva socijalistična parada v San Franciscu, obstoječa do tri tisoč mednarodnih soeijalistov. S ponosno vihrajočimi rdečimi zastavami in :s koračnico “International”, je marčala parada po Market St., Grant Ave., v Dreamland Rink, kjer je bil z burnimi klici pozdravljen socijalističen govornik Austin Lewis. Z duhovitimi besedami je navduševal za razvi-tek mednarodne soc. stranke, ter živo slikal nečuvene krivice in grozote napram delavstvu, povzro cene od stra,ni kapitalistov. Koncem. govora je sledila velika plesna veselica. Radost je prešinila vsakogar, kdor je videl na tisoče soc. org. delavcev ter slišal govoriti razne slovanske jezike, seveda smo delali pri tem izjemo Slovenci. razven petih. Precejšno število Slovencev nas je tu v San Franciscu, a kar se tiče napredka, stno iz med vseh slovanskih narodov najbolj nazadnjaški. In kaj je temu vzrok? Samo treba bi bilo, da bi tudi Zjed. države obiskal oni orkan, kakor na pr. Francosko in Portugalsko, ter tudi tu enkrat pomedel vse, kar je črnega, potem bi bilo mogoče spraviti tukajšne rojake v pravo delavsko organizacijo. Marsikateri neza-vednež se zgovarja čež, saj soci-jalizem še ni nič storil v korist delavstva?; so li mogoče že storili kaj črnosuknježi?; saj zato pa tako lepo napreduje njihova stranka. — Da, da nismo več v šestnajstem stoletju, v katerem je imel klerikalizem polno moč, kateri je z gorečim in bodečim o-■ rožjem postopal z vbogiini sužnji, tako, da sploh tega ni za popisati. A svet se obrača. Kakor si dovoli dandanes kapitalist postopati proti nam z orožjem, ravno tako ima pravico delavec se boriti z o-rožjem proti kapitalistu, ker mi vsi smo otroci narave, toraj je ni razlike med nami, zato ne prosimo, temveč zahtevajmo, ker naše je vse! Dragi sotrpin, samo nekoliko se ozri okrog sebe, ozri se v tvoje sobe, ali izven hiše, ozri se v rudnike, tovarne ali polja, skratka rečeno vse,' vse je producirano skozi roke delavca in sedaj premisli, zakaj je vendar kapitalist?! Vzemimo n- pr., ko bi danes izginili vsi kapitalisti iz zemeljskega površja, ne 'bi se nam bilo treba bati, da ne bi mogli sami obdelovati zemlje in ves dobiček bi ostal nam do katerega imamo vsi pravico si ga lastovat, a danes je to ravno narobe. Delavec producira in kapitalist pa vživa. Prijatelj sedaj pa premisli, ako bi ti izginil iz Sveta, kaj misliš, da bi si mogel kapitalist obdelati zemljo, ter producirati vse kar rabi dandanes kapitalist? Vidiš vsega tega bi moral biti lastnik ti, a ne oni krvoses tvoje krvi, ker on nima pravice si- lastovat vsega, kar mu ti produciraš ob potu svojega obraza. Izrek sv. Pavla se glasi: “Kdor ne dela naj tudi ne je.” Mislim, da to zadostuje, ter naj vsak sam premisli, kje je dandanes pravica in kako jo doseči! — Anton Serjak. Chicago, 111. Cenjeni urednik! — Tem potom se ' naznanja, da Slov. Del. Pev. zbor “Orel” je i-mel svojo redno mesečno sejo, dne 12. t. m. skupno s podpornimi člani. Seja je bila precej dobro obiskana, vendar pa ni bilaMako, kakor smo pričakovali. Želeli smo večjo udeležbo od podpornih članov, s tem se je pa pokazlo, da se jako malo zanimajo za notrajne zadeve pevskega zbora “Orel”, želeti bi bilo, da bi se bolj zanimali v bodoče. Morda kdo misli da to zadostuje, ako plača 25c mesečno kot v podporo, pa to še nezadostuje. — Pevski zbor “Orel” potrebuje tudi moralne podpore članov, da ga podpirajo v vseh zadevah, ne samo v denarju. Na omenjeni seji se je tudi razpravljalo radi veselice, katera se ima vršiti dne' 20. t. m. v veliki Narodni dvorani na Centre ave. in 18. nlica, in naposled se je skleT nilo, da se bode tudi vršil poleg druge zabave ženski ples s šopkom. to je, tista'ženska ali dekle, ki pridobi naj večje število šopkov, ista krasen dobitek. Torej žene in dekleta v Chicagu, pozor ! Na omenjeni veselici bode več pevskih društev sodelovalo kakor tudi naši bratska podporna društva. Nadjati se je, da bode .jako prijetna zabava v splošnem. Torej rojaki in rojakinje v Chicagu in okolici, pripravite se na “majev venček”! Vsi na krov!! Odbor. Bryant, Okla. Cen j. uredništvo Gl. Sv.: •— Oprostite mi, če bom nekoliko stavkov citiral v Gl. Sv. iz “poslanice” škofa dr. A. B. Jegliča, katero je spisal za “slovenski narod”. Poslanica gre proti “brezverskemu” časopisju. Po Bonaventu-rovem mnenju so vsi tisti časopisi za sežgati, ki se bore za svobodo, boljše razmere, znanje in proti temi. Lepe namene ima torej ta poslanica ljubljanskega knezo-škofa!! V tej poslanici Jeglič razpra-lja na dolgo in široko o naprednih časopisih. Prvo seveda navaja, kako lepo uči “sv. katoliška cerkev”. V drugem odstavku pa, “kako seje ljuliko napredno časopisje med slovenske vernike”, Citiram prvi stavek: “Kaj ti pomaga, ves užitek na zemlji, ako grešiš, pa izgubiš Boga, dušo in Večnost!” Odgovor: Ali ni ravno On, škof Bonaventura, eden tistih, ki želi pod svojo kontrolo spraviti vsakega posameznega Slovenca in to tudi ameriške Slovence? Ali ni ravno škof Jeglič tisti, ki gleda le, kako bi prišel na tem svetu do užitka -— do velikega bogastva?! Citatelj, preberi njegovo “rdečo” knjigo, tudi spisano za “slovensko ljudstvo” pa boš do kosti spoznal prezvišeno vladiko ljubljansko! Potem govori v “poslanici”, kako napredno časopisje opravlja, laže in obrekuje. Odgovor: Ali ni ravno klerikalno časopisje, ki mu gredo te lepe časti, ki jih je obesil škof naprednemu časopisju. Vidi se jim, da jih je prokleto strah pred svobodomiselci! Potem pa še škof, modra glava citira: “In po smrti boš kot ljulika vržen v ognjeno peč, kjer je jok in škripanje z zobmi.” Tole povem in svetujem škofu Jegliču: Vladika še ni nikoli videl “ognjene pe či”, mi rudniški delavci ji pa gledamo v. obraz vsak dan najmanj 8 ur, če ne več. V teh podzemeljskih “pečeh” je dosti smrtno nevarnih plinov, ki delavstvo pomori; priporočam škofu, da si da prečitati Glas Svobode št. 17, pa bo videl vsaj na “slepo” ognjeno peč, kjer se preklinja nad vsem, kar je delavstvo spravilo v vanjo! Škof Jeglič in vsa duhovščina skrbi za “boga”, za delavca nima časa ne smisla in ne ljubezni. Mi delavci pa skrbimo za se, prvo za se, potem pa za napredno delavsko časopisje, ker delavec ni delavec, če ne bere delavskega časopisja! Priporočam Glas Svobode! Pa še to! Vsak naj časopis od začetka do konca prečita, in zraven tudi premisli, kaj čita in kaj vsi članki pomenijo. Klerikalna druhal, s škofom Jegličem na čelu naj pa prvo iz svojih vrst ljuliko izstrebi, in potem se naj spravi na svoboldo-miselece! A. Potokar. SLOV. | Vsak slovenski delavec | j mora citati svoje glasilo j I t. j. “Glas Svobode!” ! Marianna, Pa. (v Sibiriji.) Cenjeno uredništvo Gl. Sv.: — Malo kedaj se sliši iz našega kraja. Kar se dela tiče je jako slabo, toraj rojake svarim, da ne hodijo semkaj dela iskati, ker so zdaj jako slabe delavske razmere tukaj v Marianni. Hočem poročati da smo tukaj sedaj delavci prodani od drganizatorjev in od lokala št. 2874 ravno tako, kakor kaznjenci na Ruskem, v Sibiriji. In sicer smo imeli tukaj kontrakt podpisan za dve leti, kateri se ne bi smel spremeniti do 31. marca 1912. Lansko leto, pa do letos 30. a-prila smo premog nakladali za dotični,isto ceno, ki je bila sklenjena n a glavni konvenciji v Pittsburgh za district št. 5. In sicer je bila cena podpisana za dve listi. Imeli smo do sedaj, da se je vse skupaj tehtalo in od tona je bilo 30c. Prelomili so nam pogodbo in zakon ki je bil sklenjen lansko leto v Pittsburg. Pittsburg Buffalo Coal Company je nam odvzela vse skupaj, vago, in pa, da moramo od zdaj zanaprej na ‘škrin’ premog nalagati. In delavci smo se vstavili, da ne gremo delati ha ta način in ža to ceno. Nato so prišli iz idlstrikta št. 5 štiri organizatorji; vice-predsednik in še trije drugi, da se posvetujejo z nami. Čujte kaj so z nami naredili. Na seji so nas prodali, da smo zgubljeni in rekli so nam, da naj gremo delati za staro ceno! Ali niso ti ljudje od kompanije podkupljeni? Rekli so nam še, da z nami ne morejo, nič narediti, ker še unijske postave ne poznamo in pa. da bodo druge ljudi dobili, ki imajo malo več pojma, kaj je u-nija ?! Kaj pa, če bi bili to skabi? Tudi omenim, da nas je tukaj nekoliko Slovencev in nekaj jih je ki so bolj zmožni bogati v žepu, kakor mi ta drugi, pa če mu kateri rojak kaj reče, potem pa teče po policaja, da bi ga vzeli in zaprli. Hočem še omeniti h koncu dopisa, da so lansko leto v Westmoreland Co. 'skabe vozili po avtomobilih. Sedaj jih pa tukaj v Marianni kar ponoči v avtomobilih vozijo. Dne 9. maja jih je prišlo okoli 30 skabov in sicer od 5—6 ure zvečer jih je prišlo 9 ali 10, in še tisti večer so mogli iti delati. Seveda kompanija jih je z Vsem preskrbela. In ta drugi gaiyevei so kakih 18 ali 20, prišli od 8 ur,e do devete zvečer v avtomobilih. Pa grejo v jamo delat, pa ko vidijo, da nemore.jo nič zaslužiti, pa grejo zopet s trebuhom za kruhom! Svarim rojake, da se ne puste zapeljati od agentov. Svobodmislec I. U. Listnica uredništva. Dopisnik^ “Od nekod”. Verujemo vam, da imate popolnoma prav, sosebno še. ko poznamo ljudi, s katerimi imate za opraviti, pa vendar vašega dopisa nemore-mo priobčiti. Mogoče bi ga priobčili če bi zapisali pravo mesto, i-me društva ter s popolnim imenom podpisali. A tako, kdo bi nam verjel ? Poleg tega pa mi ne prevzemamo nobene odgovornosti, kakor bi jo, če bi tiskali tako, kakor ste nam poslali. Mi smo že veliko storili, pa če se ljudje nočejo zavedati in se otresti egoista, ki jih terorizira, potem se že vse neha. Res je, 'da je naš list nepristranski in v obrambo in koristi vseh delavcev, toda pod pogoji, kakor smo zgoraj omenili. Prošnje za svet, kako naj bi celo društvo od tam odstopilo, tudi nemoremo svetovati, da bi poslali pritožbo na gl. odbor vam tudijne svetujemo, ker ne bodete nič,j o-pravili. Svetujemo pa vam nekaj, in to je, da se pripravite za prihodnjo konvencijo in če tam ne dosežete pravice! potem še le storite kar nameravate stoniti sedaj. t 106 let stara krčmarica živi v Dolgi vasi pri Kočevju na Kranjskem. Sedaj je poročena že petič. Ko je šla zadnjikrat pred oltar, je bila stara 99 let. Njen mož je star 67 let. Oba zakonska še sama strežeta gostom. Ta ženska u-tegne biti pač najstareja krčmarica na. svetu.' NAJEMNIK & TANA, Izdelovalca sodovioe mineralne vode in dragih neopojnih pijač. 82—84 Fisk St, Tel. Oanal 1405 Naslov Država Prvi znak jetike. V PRODAJALNAH, GOSTILNAH IN LEKARNAH. JOS. TRINER Kemični laboratorij 1333-1339 So. Ashland Ave. Chicago. 111. Najstarejša slovanska tvrtka je le nekaj bolezni, ki se odpravijo z pitjem Trinerjeve ga zdravilnega am. grenkega vina. To zdravilo je dobilo zlato kolajno na razstavi 1. 1909 v Seattle, zlato kolajno in grand prixe (najvišje odlikovanje) na razstavi v Londo nu in Bruseljnu leta 1911. EMIL BACHMAN 1719 So. Centre Ave., Chicago, III. Se priporoča vsim Slovanskim društvam za izdelovanje društvenih znakov, gumbov, zastav in vsakerih potrebščin. Izdelek je najfineji in najoknsneji, uri tem pa zelo zmerne cene.* Neštevilno zahval in pripoznanj jamči za pristnost in okusni izdelek naročenih potrobščin. Pišite v svojem jeziku za vzorce in cenik. 50,000 KNJIŽIC Popolnoma Zastonj. IMATE LI Vsak moški bi moral takoj pisati po to izvrstno knjižico. Možje, kateri se nameravajo ženiti—bolehni možje —možje, kateri se večkrat vpijanijo in prihajajo pozno domov — možje, kateri so slabotni, nervozni in opešani — možje, kateri ne morejo delati ne uživati življenja v polni meri — vsi ti možje bi morali pisati po to brezplačno knjižico. Ta knjižica pove kako možje uničujejo svoja življenja, kako dobijo bolezni in kako morejo zadobiti popolno in trajno zdravje, moč in krepost v zelo kratkem času in po nizki ceni. Ako hočeš biti ''mož med knjižica ti pove, kako in kaj. zastrupljeno kri ali sifilis, triper, splošno oslabelost, gubitek življen-skega soka, nočni gubitek, izgubo moške kreposti, impotenco, atrofijo, strikturo, revmatizem, organsko bolezen, bolezen na jetrih, v želodcu, mehurju ali na ledvicah? Ako imate bolečine v križu, izgubo apetita, grenkobo v ustih, glavobol; ako vam prihaja slabo, nimate spanca, trudno in težko telo zjutraj, ako ste zdelan, dobiti morate to knjižico. V lahko razumljivem jeziku vam pove zakaj trpite in kako zamorete ozdraviti. Tisoče mož je že zadobilo popolno zdravje s pomočjo te knjižice. Zaloga znanosti je in v vsebuje ravno tiste stvari, katere fci moral znati vsak moški, bodisi mlad ali star, bogat ali reven, samski ali oženjen, bolan ali zdrav. Ne dajajte svojega težko prisluženega denarja za ničvredna zdravila dokler ne prečitate te knjižice. Prihranila Vam bode mnogo denarja in vam razodela, kako lahko postanete močan in krepak mož. Zapomnite si: Knjižica se dobi popolnoma zastonj. Mi plačamo poštnino. Na ovitku ni zdravnikovega imena. Nihče ne bo vedel, kaj je razen vas. Zapišite spodaj razločno svoje ime in naslov spodaj na kuponu, izrežite ga in pošljite nam. Ostafo izvršimo mi. Ta knjižica je vredna $10.00 vsakemu bolnemu človeku. Pošljite Ham Ta Kupon še Danes. DR. JOS. USTER & CO., Au«. 401, 22 Fifth Ave., Chicago, 111. tlospodje:—Zanima me vaša ponudba, s*katero nudite zdravilno knjižico brezplačno, in prosim, pošljite mi jo takoj. Jetika, ta grozna morilka umori tisoče ljudi vsako leto, in ni ozdravljiva, če se jo ne začne zdraviti takoj ob pojavu. Vsi zdravniki si izrekajo, da se jo ozdravi, če se zdravljenje začne ob času? Eno od prvih zna menj pojava jetike je: BLEDA BARVA. Taka bledota se na ljudeh hitro zapazi, seveda nobeden noče niti misliti, da je to znamenje jetike. Bledi ljudje vejo, ali bi morali vedeti, da je njihova kri iz ustroja, da ne vsebuje dovolj množine malih rdčeh telesc, kateri so krvi potrebna, da da človeku potrebno moč in gorkoto in zdravje. Koža začne počasi zgubavati svojo prejšnjo barvo in postane bleda, rumena ali siva. Živci in glidi v svoji moči padejo, želodec noče več delovati, sploh celo telo gre počasi navzdol. Postane potreba, da se pridobi telesu nove, zdrave jše krvi — čisto, rdečo kri, — ampak to se ne more pričakovati od želodca, ki ne dobi dovolj zdrave hrane in dokler niso vse slabe tvarine odstranjene in še le potem je za pričakovati, da se začne slaba kri spreminjati v dobro kri. Mi vemo samo eno pomoč, ki je v stanu to spreobrnitev krvi povzročiti. To je: Zguba teka, Neredna prebava, Slab počutek po jedi, Nenavadni krči. Vroč glavobol. Trganje po glidih, Zaprtje in krči, Zguba moči, Zguba energije, Nekatere ženske bolezni in bljuvanje. Ime Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Ta pripomoček je narejen iz bogatega , rdečega vina in naturnih zelišč, najpazljivejše preiskan in da najboljši dobiček telesu, želodcu in bo zopet vse organe privedlo v naravno redno delovanje. Ti boš zopet lahko jedel in tudi lahko prebaval svojo hrano Tvoja kri bo postala zopet čista in močna. Tvoja barva obraza bo postala zopet zidrava in sprejela naravno obliko. In naj bo vzrok tvoji ble dati kakršen če, rabi le vedno za odpravo Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. The Konrad Schreim Co. Sheboygan Wis. Varitelji najboljšega piva v sodih in steklenicah. Edelbrau in Eilsen pivo iz naše pivovarue je najboljše. JOSEPH TBINEB'S 1 REGISTER E» \ RAZNOINDRUGO1 Zakladi kitajske cesarice vdove. Po Pekingu kroži govorica, da so spravili iz cesarskega zaklada na Kitajskem neštete milijone zlata na Angleško, Govore, da je zlato last cesarice vdove, ki je bila prištedila ogromno premoženje. Samo-dragocenosti, ki jih je bila nabrala cesarica v zadnjih letih svojega vladanja, znašajo več sto milijonov. Velik zaklad izkopan. Iz Buenos Ayresa poročajo, da so povsem siromašni francoski izseljenci našli pri kopanju starin velik zaklad, ki obstoja iz španskega denarja v zlatu. Najdeni zaklad je vreden 7 mil. mark. Umrl v starosti 120 let V Ko-valu ob rusko-nemški meji je u-mrl te dni krojač Pinkus Gonsio-rovski, ki je nedavno dopolnil 120 let. Zapustil je 145 vnukov in pravnukov, Gonsiokovski je delal še zadnje dni pred svojo smrtjo. Na Reki je 17.000 Hrvatov, a ti nimajo nohene ljudske šole. To je nenavadno priznal v ogrski državni zbornici sam znani Geza Polonci, velik protivnik Hrvatov. Kmečki dolgovi. Na kmečkih posestvih je v Avstriji okolu šest tisoč milijonov dolga. Če računamo le 5 odsto, znašajo obresti od tega dolga 300 milijonov kron. — Na Kranjskem je vknjiženih nad 100 milij. na kmečkih posestvih. Spor med socijalnimi demokrati posebno na Dunaju je od dne do dne ostrejši. Na Dunaju je začel izhajati nov češki soeijalno-demokratični dnevnik ‘‘Dčlnicky Dennik”, ki zastopa centralistično smer, dočim so “Delnieke Li-sty” na avtonomističnem stališču. — Ivan Grohar umrl. V ljubljanski deželni bolnišnici je preminul slovenski umetnik, akademični slikar Ivan Grohar, mož, v katerega je slovenski umetniški svet stavil velike nade. Pobrala ga je jetika. Pogreb pokojnika je bil veličasten. Slovenci so z Ivan jf. Groharjem zgubili najbolj nadarjenega slikarja umetnika, katerega je slavila vsa kritika Evrope. Njegove slike so v Londonu, Parizu in Dunaju žele največji u-speh. Naj živi njegovo delo! Socialno-demokratsko vseučilišče na Bolgarskem. — Socialnodemokratska stranka na Bolgarskem je sklenita ustanoviti lastno vseučilišče v Sofiji. Rektorji bi bili dr. Rakowski, Sakayov, dr. Radrov in H. Hristov. Kongres proti tuberkulozi se bo vršil letos od 24—30. septembra v Rimu pod pokroviteljstvom italijanske kraljeve dvojice. — Kongresa se udeleže zdravniki vsega. §veta. Poljski Kristus. Razni pobožni krščanski narodi si lastijo Kristusa. Znano je, da pravijo Srbi, da je Srbin Bog, Poljaki pa pravijo. kakor poroča “Ku.ryer Varšavski” tako-le: ‘‘Naš Bog je s Poljskega doma, naš Kristus je Poljak, otrok»naše Čenstohovske Matere Božje. Tu v mazurskem pesku počiva v grobu. Naš Kristus je Poljak in ni ga iskati ne v Betlehemu ne ua Golgati. Čen-stohov pa ni znan radi tega, ker bi bil rojstni kraj Kristusa, ampak po zločinih tamkajšnjih menihov. Italijanski poslanski zbornici je bil predložen zakonski načrt, ki prepoveduje mladini kajenje. Pred 16. letom ne sme kaditi mladina ne svalčič. ne smodk, ne tobaka; prepovedano je tobali nositi s seboj ali ga imeti pri sebi. Učitelji, stariši, pazniki in stražniki, mojstri in drugi smejo vsp tobačne izdelke otrokom, ki še niso izpolnili 16. leto konfiscirati. Numerirani vrčki v gostilnah. Iz Budimpešte poročajo, da je notranje ministerštvo ukazalo, da morajo imeti v gostilnah vse vrč\ ke numerirane, tak0 da more pivec kontrolirati, če mu prinesejo pivo vedno v jedni in isti posodi. Ta odredba je naperjena proti širjenju tuberkuloze. Kaj je mož svoji ženi? Če je lepa in mlada, kakor spomladansko jutro, a brez misli kakor zimska noc, tedaj jej je gospodar kakor tudi vsaki drugi svoji stvari' Ako je divna kot angel, a zlob-na kakor vrag ali bogata kakor Urez, potem jej je suženj kakor Tsak slabič višjemu in močnejšemu od sebe. Če je pametna kakor on, a je boljša od njega, tedaj jej je veren soprog in pritelj. Orijcn- l talci so že po naravi gospodarji svojih žen, a jim vendar služijo; prebivalci zahodnih' dežel so po odgoji njih oboževatelji, pravzaprav pa jih imajo v življenju za največje sužnje. Pri nas Slovanih So Pa tudi že možki, ki niso svojim ženam niti gospodarji, niti sluge, pa tudijone niso njim sužnje, niti pokroviteljice; tu sta si mož in žena enakopravna: človek bodočnosti. Socialni demokratje na Ogrskem so imeli v Budimpešti svoj kongres, katerega so se udeležili tudi slovaški socialisti. Te poslednje je zelo neprijetno dimilo očitanje nekega ogrskega sodru-ga, da namreč slovaški socialni demokratje gravitujejo preveč v Prago. Kakor se vidi, je tudi v madjarskih socialistih še precej tihega šovinizma, ki odlikuje druge niadjarske stranke. Sirotam Slovakom, ki smejo na Ogrskem komaj dihati, očitajo madjarski sodrugi gravitacijo v Prago! Ali, naj mari gravitujejo v Budimpešto?! Kje naj si iščejo prijateljev, ako ne pri Čehih, njihovih krvnih bratih?! Taka očitanja so zelo slabo spričevalo za internaeiona-lizem madjarsko socialne demokracije. Pred tem kongresom je postavila stranka svoje kandidate v več nego 100 okrajih. Social-no-demokratična stranka ima v deželi 310 organizacij, ki so priredile tekom leta nad 3000 shodov in1 predavanj. Strankino založništvo je lani izdalo knjig in brošur v skupni nakladi 420.000 iztisov. Letakov se je Razdelila 1.200.000. Dohodkov je imela stranka 627.000 K. izdatkov pa 624.000. Nenasitna, brezobzirna farska bisaga. Ne samo kranjski fajmo-štri in kaplani, marveč cela inter-naeijonalna klerikalna vojska nenasitnih katoliških duhovnikov tekmuje v beračenju in napolnjevanju nenasitne klerikalne fa.r-ške bisage. Posebno dobičkano-sen je lov na testamente, ki je njih tihi zakon, katerega izvršuje seveda še v večjem obsegu kot navadni duhovniki, papež sam. Tako je potom spovednice podedoval ta veliki, samovoljni in o-troško kaprieasti jetnik Vatikana, ki se hinavsko izdaja za največjega reveža, pred kratkem po umrli gdč. Enders v Stuttgartu celo njeno premoženje v znesku okroglo 100.000 mark. Revni sorodniki so se lipidi temu krivičnemu početju in tožili za razveljavljenje oporoke. Izpodbijanje krivične oporoke podpirajo z dejstvom, da je 'bila pbkojna v zadnjem času duševno abnormalna in nezmožna pravilno in pravično razpolagati s svojim premoženjem. Le tej okolnosti se i-ma zahvaliti papež, da jo je spovednik pregovoril napraviti oporoko v njegovo korist. V tej pravdi, ki je znana pod naslovom ‘En-dersovi dediči proti Pij n”, se .je vršilo pred raznimi instancami že več obravnav. Sedaj poročajo nemški listi, da se je papež vsestranskemu pritisku vendarle deloma vdal. Sprevidel je krivico, ki se dela s tem nekvalificiranim dejanjem revnim sorodnikom pokojnice in se spustil v pogajanja, ki se baje v kratkem dovrše. Dolgovi najimetnitniših držav v Evropi. Največ dolga v Evropi ima ruska država, namrefe: 34,- 664.718.768 K, potem pa pridejo: Francoska 28.870,172.478 K, Nemška 18.904.977.000 K. Italija 12,-404.588.511 K, Avstrija 10.381.-765.695 K, Španska 8.947.100.999 K. Angl. 6.396.526.000 K. Portug. 4.261.019.026 K, Belgija 2.501-816.765 K, Holandska 2.244.867-500 K, Grška 832.346.210 K, Šved ska 680.295.191 K in Švica 95-862.901 K. Če pa pregledamo in preračunamo, koliko pride dolga na posamezno osebo, tedaj pa dobimo: Francoska 741 K. Portugalska 738 K, Grška 624 K. Španska 461 K, Angleška 440 K, Belgija 435 K, Holandska 403 K, I-talija 385 K, Avstrija 331 K, Nemška 311 K, Ruska 157 K, Švica 133 K in Švedska 101 K. Politika v spovednici. “Slov. Narod’’ iz Ljubljane poroča tale zanimiv slučaj: Kot dober kristjan. oziroma katoličan, sem se, kakor vsako leto, tudi letos namenil opraviti velikonočno spoved. S tem namenom sem šel 24. m. m. od 6. zjutraj k frančiškanom v Ljubljano. Ker sem pa tam videl, da je pri vsaki spovednici nekaj vojakov 27. pešpolka, sem se napotil v cerkev sv. srca. Jezusove- Največja razprodaja | granitnega blaga. | Vzgodovini Chicage še ni bilo na trgu take razprodaje. Posrečilo se nam je dobiti od “THE PORCELAIN ENAMELING ASSOCIATION, železni voz caps najboljšega granitnega blaga in sicer z 50c popustom na dolarju. Ta velika zaloga blaga obstoji iz modre in iiele barve enamelirane kuhinjske posode, vseh vrst in vseh velikosti. Ta izbera je najsenzacionelnejša, kar jih je še imela naša trgovina in stvari, ki so sedaj na prodajo, so ga vsako gospodinjo neobhodno potrebne. Navedemo tukaj le nekaj predmetov po nizki ceni. Pri tej razprodaji je na izbiro: čajne posode (ponovnice) kavini Vrči in posode, kotli, zosne posode, brlinski kotli, posoda za pecivo iii pečenje, rižni kotlički, vse sobne posode, posode za jedilno orodje, pele za pivo, vodne posode, kozarci in steklenice, umivalne posode itd. itd. .Pridite in si oglejte to naj večjo razprodajo enamelirane posode iz gnanita. Se priporoča, âixonol » rai œ*r. aad Stomach Tablets ssss^gssssa ¡SlMIWk »»• ga, ker sem na vsak način hotel opraviti spoved. Tam se je spovedovalo na desni strani cerkve. Pokleknem in povem vse svoje grehe, končno me vpraša spovednik, če čitam tudi “Slov. Narod” in “Jutro”. Jaz rečem 'da, ker sem ravno na tg liste naročen. — Potem me nagovarja, naj obljubim, da teh listov nikdar več ne čitam in ker ^ega nisem mogel storiti, mi zagrozi, da bode končal vse ‘Narod ovce’ in ‘ ‘ Jutro v-ee” izobčil iz sv. cerkve, nakar še reče “z bogom, zaloputne linico in izgine, — dobil sem “ta suho”. — Skoraj bom star 60 let, bil sem kot vojak pri zasedanju Bosne 1- 1878. in vsako leto sem še opravil velikonočno spoved, a od danes naprej me nikdar več nobeden ne vidi v spovednici. Kako se godi starim duhovnikom. Na Šmarni gori pri Ljubljani dobro znani mašnik je star menda že 97 let. Ta revež živi na Šmarni go vi v na j več ji bedi. — Menda že .dve leti ni prišel več iz tiste, človeka nevredne luknje, kjer stanuje. Stari reveč je popolnoma zapuščen in živi v pomanjkanju in v nesnagi. Neki gospod, ki ga je obiskal, je povedal. da se je razjokal pri pogledu na onemoglega starčka. Če bi ta mašnik stanoval v svinjaku, bi ne živel v taki nesnagi kakor sedaj. Pri postelji ima rog, da kliče ljudi na pomoč in tudi neki zvonec, ki ga pa menda še vzdigniti ne more. Ljubljanski škof bi pač bolje storil, če bi se pobrigal za u-sodo tega, od starosti že onemoglega mašnika, kakor da seje sovraštvo in prepir. Uresničene sanje. Tri mesece pred ruskoTrancosk0 vojsko, ko še ni nihče vedel, da ho v kratkem vdrla v Rusijo velika združena francoska armada, je živel general grof Pučkov v neki vili bli-zo Tula. Neko noč se je sanjalo njegovi ženi, da je v gostilniški sohi v nekem popolnoma tujem kraju. Vstopil je njen oče, peljal za roko njenega sina in je žalostno rekel: Uničena je Tvoja sreča. Tvoj mož je' padel, padel je pri Rorodinu! Prestrašena se je zbudila, ko pa je videla svojega soproga mirno spati, se ni brigala za sanje in v novic zaspala. Toda iste sanje so se ji ponovile popolnoma enako še dvakrat. Poklicala je prestrašena moža in ga vprašala, kje je Borodino. Iskala sta takoj po zemljevidih, a kraja nista nikjer našla. Minili so meseci in čudne sanje sta seveda o-ba pozabila. Tudi ko se je vnela franeosko-ruska vojna, se ni nih-še nanje spomnil. General je dobil poveljstvo reservne armade, ona je šla nekaj časa ž njim nato pa zaostala in se nastanila z o-četom v nekem malem mestu. In tu so se sanje uresničile. Res je nekega dne stopil k njej njen o-če, peljal sina za roko in ji povedal žalostno novico: “Padel je Tvoj mož, padel pri Borodinu.” Sedaj šele se je spomnila grofica na usodne sanje. Soba, v* kateri se je to zgodilo, je bila popolnoma slična sobi v sanjah, njen mož pa je res padel v oni znameniti bitki pri vasici Borodino, ki ima ime po bližnji istoimenovani reki. Žalna pojedna kanibalov. — Francoski polkovnik Moll, ki je padel pred kratkim na bojnem polju pri Wadaju v francoski A-friki, ie poročal med drugimi zanimivostmi tudi sledečo za kanibale značilno anekdoto: Zašel sem nekega dne v državo Kongo med strašne Ijudožrce. Umrl jim je ravno načelnik rodu in pripravljali so se na žalno pojedino. Okrog ognja so postajali bojno okineani možje, ob strani pa so stale vdove po pokojnemu gospodarju. Bile so popolnoma slečene, njih život pa je bil namazan s popolnoma belo, lepljivo moko. Iz-gledale so kot veliki cmoki, ki so pripravljeni za v ponev. Lljudo-žrei so me povabili slovesno k o-bedu. Vprašal sem jih, v čem obstoja njih obed, pakar so mi pokazali skupino belih cmokov —-gospodarjevih vdov. Zgrozil sem se nad tem, in sem udeležbo seveda odločno odklonil. Bili so vsi iz sebe in se skrbno povpraševali, s čim bi mi postregli. Rešil sem jih zadrege in jim ponudil toliko volov, kolikor so imeli pripravljenih za obed gospodarjevih vdov. Uklonili so se sicer temu predlogu, ker so se bali, vendar pa je velika večina velikašev rodu odšla, češ, da se ne izplača ostati na taki žalni pojedini. Severova Zdravila proganjajo hc Jezni in preprečajo njihov povratek. Kaj je vaš odgovor? Ali ste bolni? Potrti? Pretegnjeni? Cmerili? Brez častihlepja? Vas ne veseli zabava? Medli in slabi? Bledega lica? Nečist jezik? Čreva zabasana? Pogostna glavobol? Slaba prebava? Videti starejši nego ste? Pogum! in uživajte Severov ŽIVLJENSKI BALZAM. To je lek ki ga bas potrebujete. Deluje na razne organe in na kri na tak način, da se številne bolezni preženejo in ustroj kmalu povrne k zdravju in mladostni moči. 75c steklenica: Vaš lekaruik prodaja življenski balzam in druga Severova zdravila. Recite “NE”, če vam hoče naprtiti kako drugo zdravilo na mesto pristnega. Naša zdravila imajo navodila tiskana v slovenskem jeziku. Kožni opatiki so med nejnavadnejšimi znaki in po-sledki slabe krvi. Izdatno in zanesljivo zdravilo za nečisto, pičlo, oslabelo kri in za zdravljenje kožnih bolezni je Severov Kričistilec. Dolar steklenica. Ne Podite nervozni! Nervozni ljudje ne žive dolgo. Imamo zdravilo, ki teši in krepi živce, lajša razdražljivost in blaži napetost ustroja. Tisočerim onemoglim netvoznim ljudem je pomagal Severov Nervoton. Dolar steklenica Svet dobite zastonj» če pišete na naš zdravnici eddelelc W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA •> Luteranska doba na Slovenskem i. Z razkritjem Amerike so se odprli novi viri bogastva; meščani so bili Kolumbu kmalu za\ petami. Pa že prej so dobili nemški meščani rudokope srebra in zlata »v svoje roke. Nakupili so jih od prejšnjih revnih rudarjev in so razpolagali že pred odkritjem po-ti^v Ameriko z velikim bogastvom.- Ti tako bogati meščani niso trpeli grajske ali duhovenske nadvlade; vladali so se sami, in da so močnejši postali, združevalo se je po več mest skupaj. Kmet je silil v zidovje teh meščanov. Ali vzeli so le toliko kmetov v mesto, kar jih je imelo prostora; potem so mesta p0 rokodelskih in obrtnih zadrugah, zasnovanih v bojih z graščaki in škofi, proti uselitvi s kmetov zaprli. Kmet je bil potem še bolj ko prej na milost in nemilost izročen svojemu gospodarju. Jel je zapuščati svojo zemljo in tlako, zanemarjal delo za svoje ga gospodarja. Ko so odslovili grajske bojne hlapce, je prišlo dosti ljudi med kmete, ki niso i-meli kaj jesti in so bili priprav ljeni storiti vse. S takim človekom se ni dalo več z nakaznico na svitla nebesa v miru shajati; ta tlakar postal jerabijanten. V 1,4. stoletji divjala je huda kuga v Evropi in je baje polovico ljudi največ seveda revnih pobrala. Delavcev je bilo treba in lepše se je s kmeti in z delavci ravnalo ko prej. To je kmete še nazaj držalo na Nemškem, da se še niso prej spuntali. Na drugi strani je po ti kugi kat. duhoven stvo še bolj obogatelo. Na smrtni postelji ljudi pridobila je tedaj cerkev veliko milijonov premože nja k onemu, ki ga je že prej i mela. Postala je prevzetna. Žive li so duhovniki vzlic veliki revi ljudstva pohujšljivo, potratno Seveda se niso dosti brigali za svoja duhovenska opravila^ Ime li so kaj druzega opraviti. Škofje in opati samostanov ter drugi višji duhovniki so bili navadno drugi, tretji sinovi graščakov. Le je-den sin je podedoval po očetu graščino, drugi so morali iti po drugem zaslužku, in ta drugi zaslužek so dobili kot duhovniki višjih vrst. Tedaj uradništvo še ni bilo razvito, in sta bila graščak in duhovnik uradnika za vse posle tedanjega časa. Delati niso znali ti grajski otroci, pač pa dobro živeti. To je mogoče bilo le v višjih duhovenskih službah. -— Po več far je imel jeden višji duhoven v tem času (14—15 stoletje) v svoji roki in dal jih je v najem manjšim ubožnejšim, s kmetov prišlim duhovnikom. Da celo o tedanjih nemških bogataših, trgovcih Fuggerjih, se je dokazalo, da so' nekaj dobrih duho venskih mest imeli v najemu ter jih oddajali z dobičkom manjšim duhovnikom. Ti višji duhovniki so živeli razkošno kakor mogoče. Če pogledate slike škofov in opatov iz teh časov, videli boste obraze, na katerih se presneto malo pobožnosti pozna. To so orjaške, življenja polne postave, to so oči, roke, ki po življenju, po prijetnem življenju drhte. Manjše fare seveda so skušale živeti, kakor je šlo. Vino, ki so ga nabrali ti manjši duhovniki kot desetek, so sami f farovžih na ckobno točili Imeli so točarice in Veselo se je živelo v teh farovžih, kakor dan danes v tisl/un konsumnem društvu, kjer je kaplan natakar. Prišlo je v takih farovških krčmah tudi do bojev z noži in je bil tudi, kak duhovnik v takih bojih za klan. Potem $o na novo blagoslov ljali sveti dom duhovenski. Ženske so seveda igrale veliko ulogo .v fai/ovžih. Tudi po več jih je bi-#10 v katerem, kakor še dandanes Kat. duhovenstvo se je že zgodaj organiziralo, to je tako uravnalo, da je imelo svoje višje in nižje poglavarje, škofe, abate in nad vsemi je bil papež v Rimu vrhovni voditelj. Ta je dobival iz vsega. kat. sveta dohodke in milijone. Lahi so bili že zgodaj po graščakih in meščanih popolnoma izžeto ljudstvo. Ti niso mogli dajati dosti denarja papeštvu. Preselil se je papež na Francosko. Rim je zaradi tega ubožal, ker ni bilo toliko bogatega zapravljivega duhovenstva v njem. kajti Rim je Spisal dr. K. Slane. Po večjem živel od duhovnikov, ki so tam eden poleg drugega sedeli. Tje v Rim so prišle velikanske, po vsem katoliškem svetu nabrane svote denarja. Rimljani so tedaj skušali papeža nazaj dobiti. Papež je šel; — Francozi so volili druzega; katoliška cerkev je imela dva papeža v istem času. Francoski duhovniki in plemenitaši so bili jezni in niso hoteli pošiljati papežu v Rim več denarja. Na Angleškem so se v 14. stoletju popolnoma sprli z Rimom. Graščaki so tam že zdavnej zavidljivo gledali bogastvo katoliške cerkve v svojih deželah; želeli so to bogastvo pridobiti. Kmetje so tudi želeli, da se razdeli to bogastvo. Prilično nastopi neki žup-nik#Wiklif proti katoliški cerkvi, in Angleži izstopijo iz nje in si razdele njedo premoženje. Z Angleškega tedaj tudi ni bilo kaj dobiti za papeža in njegov dvor ter državo. Papeži namreč ne živijo od samega zraka niti od samih molitvic. Ostali so tedaj lffem-ški in slovanski kraji. Papež Andreas Eilvius Pij II. je pisal nemškim škofom, da so Nemci bogati ; oni naj dajo zanj denar. Na Nemškem se je hotelo vse dobiti, in papeževi nabiralci so hodili od škofije do škofije. Menih Tetzl pa je naletel na Martina Luterja, ki je bil (leta 1508)* vseučiliški profesor v Wittenber-gu in ta je zagrmel in pod njegovim imenom se je vršila do godba, ki jo zovemo reformacijo. — Martin Luther je bil benediktinski mnih. Luteranska reformacija bila je jednaka, ko ona 100 let poprej na Češkem in Angleškem. Bila je po večjem gospodarska prekucija. Za vero ni bilo začetkoma toliko ’ zanimanja in tudi pozneje je bila ta le zastava, za katero se je hodilo v boj proti kaščam katoliškega duhovenstva. Graščaki, knezi, kmeti, meščani vsi so stegovali po teh kaščah svoje prste. Dobili so jih knezi in graščaki v svoje roke, kmet pa je šel prazen stran. Prehudo ravnanje ž njim po fevdalni gospodi ga je razkačilo, da se je 1. 1515. in 1525. puntal; to in prepričanje, da cerkvenega bogastva on nič ne dobi in da tlaka desetina ostane, mu je leta 1573. sililo batino v roke. V takih ustajah bil je kmet tudi že prej na Italijanskem in Francoskem. To vse se je pripravljalo od 12. do 16. stoletja. Na Češkem je buknila ta revolucija že v 14. stoletju. Povsod je bilo jednako gospodarstvo in to je povsod rodilo iste posledice. V drugem članku podam popis te revolucije, kako se je na Slovenskem vršila in 100 let trajala. Bila je najlepša doba slovenske zgodovine. Da se ista bolje razume, podal sem prej v glavnih črtah zgodovino fevdalnega gospodarstva do 16. stoletja sploh. (Dalje prih.) LJUBEZEN G VARDI J AN A STANISLAVA. Za Glas Svobode priredil Brojančev. I. F Uboštvo, večno devištvo in slepo pokorščino — držati je sicer malenkost, kdor more. O tem vam lahko pove kapucin, gvardijan o-če Stanislav v samostanu pri blaženi Devici Mariji-. Pri polni mizi sedeti, dobro jesti in piti, pri tem pa za revnega veljati, -— ni hudo; in ak0 sami častitljivi bratje opravljajo službe kuharic, je čisto svojo dušo o hraniti — zelo lahko; in če nima človek nad seboj niti jednega predstojnika ali višjega, je slepa pokorščina tudi le — šala! Samostan pri blaženi devici Mariji v mestecu R. je jako prijetno prebivališče in kakor- nam stari ljudje pripovedujejo, ni tam še nihče umrl lakote in pomanj kanja ... Res je pa, da tekmujejo vsi njegovi stanovalci z debelostjo gvardijanovo. Hoja njegova je počasna, m pridige v cerkvi so premišljene, razumljive, domače . . . Za ljudsko govrico mu ni mar; glavne stvari ob nedeljah gvardijan ne pozabi ... na ta dan namreč prinašajo kmetske žene \ čast preblažene device Marie pol ne košare jajc, sirovega masla posušenega mesa itd. In če prine- se v samostan ženica lep košček poledvice, se gvardijan tudi ne jezi. . . takim stvarem pravi Nemec “Jungfernbraten” in take slaščice prijajo zelo, zelo gvardi-janovemu želodčku. Na praznik “Marijinega Spočetja” je lansko leto gvardijan pridigal o blaženi devici Mariji in razlagal neštevilni množici o “sladkosti” Marijini. V prispodobah pa gvardijan Stanislav ni ravno zbirčen; naj-rajše jih jemle iz narave, ali pa iz bližine. Čemu tudi visoko doneče besede in prispodobe o razjarjenem morju itd., če človek živi na suhem . . . čemu bi si razbijal glavo, ko itak nič ne pomaga. Geslo njegovo je: Samo počasi in mirno kri; duhov se razburjati ne sme, ker utegnila bi izostati jajca, meso itd., in to bi bilo hudo. ‘ # # * “Predragi moji poslušalci! Danes Vam bodem pripovedoval o “sladkosti” Marijini! Ni sicer lahko razložiti Vam. nebeško to sladkost, vendar pa današnji sveti praznik mi zapoveduje storiti, kolikor je v mojih močeh. Prosimo torej svetega duha, da nam razsvetli pamet in da * končamo današnji' praznik kakor pobožni in vstrajni častilci Marijini.” Vsa cerkev je napela ušesa, — Novakov Jakob pa se hudomušno nasmeje, in zašepeče svojemu sosedu: “Radoveden sem pa, kaj bomo zdaj slišali!” “Vam vsem je znano,” nadaljuje pater gvardijan, “da so delali v preteklem poletju opekarji ne daleč od tukaj. Kdo ne pozna rjave one juhe, ki je nenaravna posledica zmesi vode in gline? Cine rjave juhe, v kateri skačejo žabe in ob gorkih in toplih poletnih nočeh motijo z reglanjem sveto tišino nočno?” “Predstavite si torej, ljubi moji poslušalci, rjavo ono juho v duhu kot kavo, samo kavo — ste me vsi razumeli?” “Prešiček!” se potihoma nekdo iz množice oglasi. “In ker sem prepričan, posebno pa pri vas, drage moje poslušalke, da ne marate kave brez sladkorja in da se držite onega gesla: čim slajše, tim boljše, si zopet v duhu predstavite, da je naš cerkveni zvonik iz samega sladkorja . . . In če bi jaz ta zvonik iz sladkorja zavalil v rjavo ono juho in pri tem prosil ljubega našega Boga, da raztopi vsega v o-ni juhi in jo potem pokusi, mislim, da bi bila kava precej sladka; vendar pa, dragi moji poslušalci, sladkost Marijina je v primeri z ono kavo miljonkrat slaj- V 5 J sa . . . Ljudstvo je vedelo sedaj. Pater Gvardijan pa ni samo dober in bistroumen pridigar, on je tudi dober spovednik. Z vaškimi devami ni prestrog; iz svojega izkustva pozna dobro pregrešni svet in lastna izkustva, so vredna več, kot vse debele svete knjige v samostanski knjižnici. Neizrečeno ljubko mu je v srcu; ko posluša grehe, ki mu jih v uho šepeče mlada deklica . . . In to vedo dekleta in rade ga imajo; v vrstah stoje dekleta pred spovednico in ko zagleda bujna njih prša, cvetoče njih o-braze radovedno gvardijanevo o-ko, se mu razjasni zadovoljstva in sreče tolsto njegovo lice. ' Draganova Anica je bila takrat prva' krasotica v celem okraju, in tej se je bil pater Ambro-zius zameril; svojo službo je po njenem mnenju preveč trgovsko opravljal m to jo je jezilo. V spovednici kleči gvardijano-vi. In ko je naprosila duhovnega gospoda blagoslova in božje milosti, jo je presenetil pogled gvar-dijanov. Zmeden je bil in tresel se je. Vrag je divjal v njegovi duši in srdit v duši ji klical gvardijan: “Beži satan, in ne pelji me v skušnjavo!” Žareča se očesca in rdeča lica Aničina pa so bila močnejša ko vsa zaklinjanja gvardijanova. In ko je Anica še dolga šepetaje pripovedovala svoje grehe, je bil duh njegov drugje in ni je slišal. Zlati njeni kodri so se prikradli skozi luknjice v mrežici, dotaknili so se častitljive njegove glave, ga žgečkali in gvardijan se je skoro onesvestiL Vendar se je pa zopet kmalu ojunačil in jo vprašal za ime. “Ani,ča mi pravijo,” odgovori deklica. “O kako lepo ime imaš!” jej odgovori gvardijan. Zakaj jo je za ime vprašal, ni Anica vedela in nadaljevala je z naštevanjem grehov. V zadnjem času da jo mučijo neke prikazni — nedavno da se jej je prikazala — sama Marija. “Ni mogoče”, jo prekine gvardijan. “Mogoče se ti je pa le sanjalo?” “Ne, ne, sanjalo sg mi ni!” in ko je gvardijan prišel zopet preblizu mrežice, ga je- požgečkal mehki in zlati njen koder . . . Pater se nehote zdrzne, po vsem telesir ga je prestresla neka skrinovstna ■ sila . . . končno je pa le spregovoril: “Mora biti ne kaj posebnega, kar mi ti pripove duješ, pridi popoldne k meni v rmoje stanovanje!” Anica se je sicer v prvem tre nutku začudila, pogledala ga vprašaje, vendar pa sramuje se odgovorila: “Je že pray, po večernicah pridem.” Da je bil pater razburjen', je razumljivo in ko je videl Novakov Jakob prihajati Anico od spovednice zardelih lic, si je mislil: “Je že vražji ta pater Stanislav, vso zmešal! ’ ’ Pater je sicer še ostal v spovednici. miru pa ni imel; vroče .mu je bilo in manjkalo mn je zraka Ven je moral, ven na zrak . Jedel je jako rad naš gvardijan danes pa mu ni dišalo. In ravno danes je bila samostanska miza naložena z najboljšim, najslajšim On pa ni mogel jesti, misliti je moral na njo, na Anico. (Konec prihodnjič.) Njegov lasten sovražnik. INFLUENCA Pravi “Pain-Expeller” se je izborno izkazal pri nastopu zavratne influence. Glavni pogoj je seveda, da se ga rabi pravočasno, predno nastopijo komplikacije z pojavi vročinske mrzlice. Prva znamenja so navadno bolečine v glavi, v udih, mrzlica, šumenje v ušesih, splošna oslabelost vsega telesa, utrujenost v nogah in stegnih. Ne odlašajte, ampak rabite pri takih pojavih takoj pristni “Pain Expeller”, ker zabranite s tem večtedensko bolehanje. Navodilo za räbljenje je priloženo vsakemu zavitku. Varujte se ponaredb. 25 in 50 centov steklenica. F. AD. RICHTER & CO. 215 Pearl St., New York, N Y. N. B. — Richterjeve Congo pilule proti zaprtju. * 4 4 4 4 4 4 4 JOHN NEMETH lukorporiratt pod zakoni države New York. KAPITAL: $25,000.00. Pošilla denar brzojavnim in poštnim potom. 4 4 4 4 4 4 4 Denar, poslan brzojavnim potom je v stari domovini 4 Človek, ki je v svojih dejanjih neomogljiv in dela le to, kar se njemu zdi za pravo, je svoj lasten sovražnik. Seveda so slučaji, kjer človek ne more odpraviti svoje napake, makari če se še tako trudi in jo poskuša odpraviti. Navada je železna srajca! On je le zmožen napako sem in tja popraviti in zatreti, popolnoma odpraviti jo je pa težko. Take napake so n. pr. pitje, prejestje, ponočevanje, čemer škoduje telesu in možganom. Mi želimo svetovati, ne samo takim ljudem, temveč tudi najbolj zdravim osebam, da posvetijo vso svojo pozornost enkrat v letu, vsaj za en mesec, iz-čistavo svojega telesa vseh slabih snovi. Rabi Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Izčistilo bo vse slabe snovi iz telesa, odpravilo zabasanost in naredilo kri zopet čisto in naravno. Dalo ti bo več teka in pojačilo ti živce; potem ti bo tudi mogoče, napake odvrniti in jih zatreti. Za dobiti v lekarni. Jos. Triner, 1333—1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. ROJAKI SLOVENCI IMEJTE POZOR! 4 takoj drugi dan; po pošti deseti dan. 4 4 . 2^ Kadar pošljete svoj težko prihranjeni denar vašim milim v domovino ali kako slovensko hranilnico, pošiljajte denarje po skrbni in pošteni firmi John Nemeth; ta zna-^ na slovanska firma prejema vsak dan velike svote denar- ja od Slovanov in z ljudskim denarjem ne špekulira. Prodaja vožne listke na vse linije, ceno. Pišite na naslov. 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 4 JOHN NEMETH, f 457 WASHINGTON ST , NEW YORK, N. Y. * 4 4 JOHN NEMETH. predsednik, bivši c. in kr. konsul. agem. ^ H 4*4*44444*44444444*444444*444* O Za zunanje oglase ni odgovorno uredništvo ne upravništvo. ITALIJO črti IN ADRI JO po stari in zanesljivi Cunard vstanovljena 1840. Off ¡ko-a n ¡riška pistrežba. IzNewYorka v Reko in Trst skoz Gibraltar, Genovo in Nepolj Novo moderni parniki na dva vijaka. Poiebno izbrani za to plovbo. Saxonia - - 14.270 tonov CARPATHIA - 13.600 tonov PANNONIA - - 10.000 tonov *1 ULTONIA - - iO.400 tonov *)Kabina 2 razreda $50 v Reko-Trst. CUNARD STEAMSHIP COMPANY, Ltd. S. E. Cor. Dearborn and Randolph Sts., Chicago, or Local Agents Everywhere. Phone: Canal 80. HOERBER’S CREAM OF MALT Martin Nemanich, GOSTILNA Vojal 22. in Lincoln Street Prost gorak iu mrzel prigrizek vsak dan. Ni je prijetnejše stvari, kol misel: “Imam denarje v hranilnici” Prični 1 današnjem dnem. 3% obresti INDUSTRIALSAVINGSBANK 2007 BLUE 1SLAND AVENUE. Odprta v soboto od 6 do 8 ure zvečer. Ostanek več kolt pol miliona dolarjev. Kašparjeva Državna Banka, —-------vogal Blue I sl and Ave. & 19. ul_ VLOGE 33,700,000.06 GLAVNICA . S200.000.00 PREBITEK . . $150,000.00 Prve 1* edina češka državna banke v Chlaagl. Plačuje po 3% od vloženega denarja na obresti. Imamo tudi hranilne predale. PoSiljamo d.nar na v»e dala ^^reta; prodajamo šif karte in posojuj.mo denar na posestva in zavarovalne police. femu pustiš od nevednih zobozdravnikov izdirati svoje, mogoče še popolnoma zdrave zobe? Pusti si jih zaliti s zlatom ali srebrom, kar ti za vselej dobro in po najnižji ceni napravi Dr. B. K. Šimonek Zobozdravnik. 514 BLUE ISLAND AYE. CHICAGO, ILL. Telefon Morgan 433. M. KARA 1919 So. HALSTED ST. cor. 19. Plače. Vam je na razpolago pokazati svojo najbolšo zalogo ' mm n S?«EIEEHES2EIS££SŽBSm5S.SŽE22® g Pijte najboljše pivo M B Peter Schoentiofen Brewing Co. g M PHONE: CANAL 9 CHICAGO ILL.