Stanovslio politično glasilo J.. U. C/. — sekcije sa dravsko banovino v Ljubljani ZH Mesečna priloga »Prosveža« H
Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 6,1. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno 60 Din za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po cenika in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rac. 11.153. Telefon 3112
Za javno moralo
Četrt stoletja se že zvija vesoljno človeštvo v neprestanih krizah. Začelo je s svetovno vojno ter se nadaljuje v večjih ali manjših sunkih vse do današnjega dne, ne da bi mogli niti slutiti, kdaj dospemo do zadnje postaje tega križevega pota. Ne da bi se hoteli spuščati v družboslovna razmišljanja o prvenstvenem vzroku tega kritičnega stanja, gotovo je vsekakor, da preživlja človeštvo splošno krizo, ki se odraža prav na vseh področjih sodobne kulture. Kakor je res, da onemogočajo današnja gospodarska neurejenost, mnoštvena beda milijonov in milijonov nemaničev ter socialna nepravičnost boljše in srečnejše življenje ogromne večine človeštva, prav tako in še bolj je res, da se izboljšanje teh žalostnih razmer in splošnega moralnega propadanja ne bo izvršilo, ako ne zastavijo nravno visoko stoječi ljudje v to svrho vseh svojih sposobnosti, ne strašeč se pri tem niti najtežjih žrtev.
Pri tem usodnem gospodarstvu in moralnem propadanju ne delamo žal Slovenci ni-kake izjeme. Naš mali »dobri« narod deli tovariško to bridko usodo z milijonskimi svetovnimi narodi in mogoče z edino — toda oteževalno — razliko, da bodo naše moralne rezerve izčrpane še veliko prej kot pri naših številčno močnejših sosedih. Nas ne bremeni samo lastna nemorala, marveč tudi ona tujih gospodov, ki kujejo svoje kapitale iz krvi in žuljev ponižane in izkoriščane slovenske raje.
Kaj storimo pri nas, da se ubranimo grozeče poplave, ki goni uničujoče valovje preko naših kulturnih poljan? Kje so možje, ki bi dvigali srca bednega slovenskega ljudstva ter zanašali vanje besede ljubezni in sloge, poguma in podjetnosti? Vsa naša kultura, najvišje človečanske dobrine, vera in poštenje, narodnost in socialnost, vzgoja in izobrazba, napredek in patriotizem: vse je postalo ničevo tržno blago, reklamni artikel za politične žonglerje, ki iščejo pri tem le sami sebe in svojo korist. Prisluhnimo samo za kratek čas našim javnim tribunam: političnim časopisom in strankinim komunikejem, prižnicam in učilnicam, sejam in zborovanjem! Od vse povsod nam udarja na uho glas sovraštva in strupene borbe človeka proti človeku, stanu proti stanu, stranke proti stranki. Iz vsake enunciacije nam zveni podtalna grožnja maščevanja in gnjeva. Kar je bilo še včeraj najvišje in najsvetlejše načelo in kar naj bi postalo tako rekoč naš kulturni program, se sumniči danes kot satanska zvijača in spletka brezvestne opozicije. Kar so si zamišljali naj-idealnejši slovenski možje v korist in dvig svojega naroda, je obsojeno že celo vrsto let v nedovoljeno in nelojalno opozicionalno vegetiranje kljub kakršni koli izmenjavi na vodilnih mestih našega naroda.
Razmere, ki hrome voljo, ki ubijajo vsako dejavnost, razorožujejo naše ljudstvo in to v časih najhujše gospodarske in moralne krize ter v dobi najdrznejših imperializmov.
Z ozirom na vse to več kot obupno da-našnjico nastaja veleresno vprašanje: kaj naj začne učiteljstvo sredi teh moralnih razvalin? Po poti, ki nam jo kažejo naši politiki in strahotno razsvetljujejo naše javne tribune, ne sme za nobeno ceno, pod nikakim pogojem. Ravno mi učitelji se najbolje zavedamo, aa je v takih razmerah nemogoče sleherno vzgojno in kulturno - organizačno delo in da narod, ki nima takih političnih in kulturnih idealov, da bi jih pod kaznijo takojšnjega onemogočanja ne smela zatajiti nobena partizanska konjunktura, nima bodočnosti in pravice do obstanka.
Eden največjih sodobnih Evropcev, pokojni Masaryk, oboževani voditelj Čehoslo-vakov, je postavil svoji državi trdno podlago političnih in moralnih idealov. Veliki češki voditelji so bili vsi tudi znanstveniki, umetniki in kulturonosci, ki so vodili boj za svobodo svojega naroda z duhovnim orožjem. Zavedali so se predobro, da imajo v zboru drugih večjih držav mali narodi svojo posebno zgodovinsko misijo, svojo moralno^ veličino in kultiviranje demokratskh svobodščin.
Ker nimamo za tako pojmovanje zgledov doma, jih bomo šli slovenski učitelji iskat v domovino teh mož. Kar velja za male narode, velja tudi za male ljudi. Stan smo, v katerega se sme menda vsakdo obregniti. Zdi se, da sta ljubezen in strpljivost izginili iz našega javnega življenja in da je nauk o »levem licu« že davno postal samo popisan kos rumenega pergamenta. Vzgojitelji morajo izpreminjati nauke v življenje. Danes pripada ta naloga nam, ker je medsebojna ljubezen, izživljajoča se v vzajemni pomoči ponižanih in razžaljenih, edina pot do moralnega prerojenja našega naroda.
Naše maščevanje bodi edino pravilno vzgojno delo: organizacija vseh poštenih, da se v medsebojni ljubezni in slogi bore za lastno in skuono srečo ter proti vsaki pro-povedi sovraštva.
Ob spremembi v resoru prosvetnega ministrstva
Novi prosvetni minister g. Dimitrije Magaraševič
VSEBINA:
V torek je objavilo dnevno časopisje vest o rekonstrukciji vlade g. dr. Milana Stojadi-noviča. Izvršena je sprememba v raznih re-sorih, toda nas zanima predvsem, da je prevzel prosvetni resort upokojeni pomočnik prosvetnega ministra g. Dimitrije Magaraševič.
Novi prosvetni minister g. Dimitrije Magaraševič je rojen 1. 1888. v Sremskih Karlov-cih, kjer je tudi dovršil srbsko avtonomno gimnazijo. Po dovršenih gimnazijskih študijah je študiral na univerzah v Beogradu, na Dunaju in v Zagrebu ter je 1911. leta diplomiral na filozofski fakulteti v Zagrebu.
Takoj po dovršenih študijah je g. Magaraševič začel z javnim in političnim delom. Skupno z drugimi vojvodinskimi omladinci je zastopal srbske interese v teh krajih. Kaj kmalu se je pojavil v prvih vrstah omladin-cev. Zaradi svojega dela je kmalu prišel pod stalno kontrolo avstrijskih oblasti, in je bila končno proti njemu vložena obtožba od strani vojnega domobranskega divizijskega sodišča v Zagrebu. Le koncu vojne se je imel zahvaliti, da ni moral nositi težkih posledic te obtožbe ter se je rešil tudi zapora. Bil je najprej profesor na novosadski višji meščanski šoli, pozneje je bil profesor v Zagrebu, kjer je postal prosvetni referent. Na tem mestu se je izkazal kot strokovnjak in dober poznavalec prosvetnih vprašanj.
Leta 1925. je prišel s položaja prosvetnega inšpektorja v Osijeku za načelnika za srednje
šolstvo v prosvetno ministrstvo. V tedanjih neurejenih razmerah je mnogo pripomogel k ureditvi in organizaciji srednješolskega pouka. L. 1927. je postal pomočnik prosvetnega ministra, a kmalu po izvršenih volitvah je bil upokojen.
Tudi po upokojitvi je mnogo sodeloval v javnem življenju. V času avtoritativnih režimov je ostal v politični rezervi, ker je kot prepričan demokrat odločno zastopal stališče, da avtoritativni režimi niso v skladu z narodnimi interesi.
Ko prevzema novi gospod minister posle zre učiteljstvo vanj s polnim zaupanjem, ker vidi v njem strokovnjaka za prosvetna vprašanja. V njem gledamo praktika, ki je že na raznih položajih spoznal in vodil naše šolstvo in mu prav zaradi tega niso interesi šole in učiteljskega stanu neznani. V njem gledamo moža, ki bo s povsem objektivnim pogledom prcmotril in ocenil učiteljevo delo. Od njega pričakujemo, da bo skušal spoznati krivice, ki so bile prizadejane učitelj-stvu, in jih tudi popraviti.
Na glavni skupščini v Skoplju je opozicija poudarjala predvsem to, da vodstvo učiteljske organizacije ni bilo v stikih s prosvetnim ministrstvom. Tega stanja ni zagrešilo naše vodstvo niti ga. ni zagrešilo učiteljstvo, toda obstojalo je vendar. In če pogledamo vsa prizadevanja našega vodstva, da se vzpostavijo v tem pogledu pravilni odnošaji, tedaj nas navdaja ob spremembi v prosvetnem ministrstvu nova nada, da bo naše udruženje našlo sedaj vendarle razumevanje za svoje težnje tudi pri voditelju naše prosvete, pri g. prosvetnem ministru. Mnogo težkih vprašanj je, ki čakajo objektivne in pravične rešitve.
Da se ne pozabi
Vprašanje celibata za učiteljice narodnih šol je še vedno aktualno. Tišči nas, ker se zavedamo krivice, ki nam je bila prizadejana.
Na pobudo članic ljubljanskega učiteljskega društva se je vršilo konec preteklega šolskega leta večerno zborovanje, na katerem so tovarišice obravnavale zadnjo kršitev njihovih pravic, namreč uvajanje delnega celibata s finančnim amandmanom ter odpust iz službe brez pokojnine v primeru poroke z neučiteljem.
Prečital se je referat: Učiteljica - žena in narodna prosveta, ki obravnava veliko važnost udejstvovanja učiteljice v službi ter naglasa potrebo njenega dela za skupnost, nadalje potrebo po večjem številu učiteljstva v državi ter absurdnost zahteve, da sme biti učiteljica poročena le z učiteljem.
V debati, ki je sledila, so tovarišice poudarjale sledeče: Amandman nasprotuje osnovnim principom ustave in uradniškega zakona ter pomenja veliko nevarnost neomejenih nadaljnjih kršitev, ki se utegnejo razširiti na vse ženske, eventualno tudi na moške. Potrebno je, da vsaj takrat, ko se nam odvzemajo že pridobljene pravice, solidarno povzdignemo svoj glas proti tem kršitvam. Ni naš namen, da se borimo za predpravice žen, ampak za njihovo enakopravnost. To je jedro feminizma, ki pri nekaterih vzbuja neupravičeno bojazen, ker ne poznajo njegovega bistva. Sprejme se predlog, da poskrbi društveni odsek učiteljic za predavanje o feminizmu, da slišijo vsi, kaj je njegov namen.
V obrambo naših, pravic so potrebne večje akcije, ki bi jih podprle tudi druge, zlasti ženske organizacije. Vsa znamenja kažejo, da gremo težkim časom nasproti. Zato bi moralo veljati geslo: Žene, združite se med seboj! Nerazumevanje ali še kaj hujšega je krivo, da slišimo večkrat na račun družin, kjer sta oba zakonca v državni službi, da so to dvojni zaslužkarji. Ta očitek je nepravičen in neutemeljen, ker ne dobivata niti popolnih dveh plač za svoje delo, ampak prejema žena dosti manj. Pač pa so dvojni in večkratni zaslužkarji tam, kjer zavzema en sam član družine po več mest, od katerih bi že eno samo zadostovalo za dostojno vzdrževanje družine. Vendar taki po navadi uživajo ugled in spoštovanje, dočim se poročena učiteljica napada in se ji jemlje pravica, da tudi ona pomaga s svojim delom ustanoviti in preživljati družino.
Tudi brezposelne učiteljice so se odločno izrekle proti amandmanu ter s tem dokazale, da realno gledajo in nepristransko presojajo položaj žene, čeravno bi jih ta amandman lahko trenutno zapeljal k drugačnim izjavam. Zavedajo se, da je to le korak dalje v težnji iztiskanja žen iz državne službe.
Ta nastop ljubljanskih učiteljic in tudi solidarnost brezposelnih tovarišic nam jasno kaže, kako zelo so bile z uvedbo celibata prizadete pravice učiteljic. Celibat se že izvaja, toda mi ponovno dvigamo svoj glas in zahtevamo ukinitev tako krivične določbe finančnega zakona. Ta zahteva naj se čuje na vseh naših zborovanjih.
Jasni sel
(Po III. počitniškem pedagoškem tečaju Pedagoške centrale v Mariboru)
V letošnjem letu — bogatem na tečajih, kongresih in skupščinah — je priredila tudi »Pedagoška centrala« v Mariboru počitniški tečaj.
Obiskovalcev je bilo okoli 100, rednih malo manj. Nekaj je bilo tudi priložnostnih, ki so prihajali poslušat le »izbrana« predavanja ali so se pa odtegnili diskusijam iz kakršnega koli vzroka. Veliko večino je imela mladina. Lepo je bilo število takih, ki bodo v tem letu delali v Mariboru praktični izpit. Pa tudi starejših ni manjkalo. Če bi skušali opredeliti tečajnike, bi rekli takole: četrtina je bila takih, ki je prišla na tečaj, da je pač bila; dobra polovica je bila onih, ki žele dobiti na tečajih praktične migljaje za svoje delo, katerim je teorija več ali manj potrebno ali nepotrebno zlo, in končno četrtina take mladine, ki želi prvenstveno jasnosti v gleda-
nju na ped. probleme in šele v drugi vrsti »navodil«.
Posebno so bili pozdravljeni prvič na mariborskem tečaju kot predavatelji zastopniki ljubljanskega pedagoškega kroga in Beograda. Hvalevredno je, da P. C. izpopolni svoj krog predavateljev tudi od drugod, da tako spoznavamo gledanja in delo pedagogov celotne domovine.
V dopoldanskem in popoldanskem delu v tečaju je predavalo 15 predavateljev, zato bomo posamezna predavanja naznačili le v glavnih obrisih in kolikor mogoče zgoščeno:
1. Prof. Anica Černejeva je obravnavala »Posebne naloge dekliške vzgoje v višjih razredih ljudske šole«. Prikazala je žensko bitje kot enakovredno moškemu, poudarjala je raznovrstnost njene duševne strukture, ki je enotnejša in živi v vsakem trenutku vsa. Nje-
Za javno moralo.
Ob spremembi v resoru prosvetnega ministra.
Da se ne pozabi.
Jasni se!
Pedagoška centrala v Mariboru — slovenskemu učiteljstvu.
t Tovarišu Završniku Karlu v spomin.
f Ljudmila Šoba - Šircelj.
LISTEK: Ob Kajčevi »Tilki«.
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Učiteljska tiskarna. — Mladinska matica. — Učiteljski pevski zbor JUU Emil Adamič. — Šolski radio. — Stanovska organizacija JUU. — Novosti na knjižnem trgu.
no gledanje je bolj življenjsko, teži za uporabnostjo in intuitivno čuti globlje kakor kavzalni moški. Ona daje neprestano, a se ne »razdaje«. Po razčlembi duševnega razvoja ženske mladine in v vzporejanju z moško je predavateljica ugotovila, da je duševna podoba že v razvojnih fazab izrazitejša in končno enotnejša kakor moška. Individualne razlike nadarjenosti so večje od spolnih. O nalogah bodoče vzgoje ženske mladine je poudarila: zdrav odnos moža do žene; ženo bodriti in jo opogumiti ter ji dati možnost uspeha; obračati posebno pažnjo na duševne prelome mladostnice, ki so navadno vzrok moralnega padca, v višje dekliške razrede spada prvenstveno ženska učna moč; v pu-bertetni dobi je najjačje vzgojno sredstvo zaupanje in končno bo treba dati večji poudarek spolni vzgoji in pouku. Pri tem pa ni zanemarjati poklicne vzgoje, gospodinjske in materinske vzgoje. (Obvezne gospod. - nad. šole). Koedukacija ni popolnoma izvedljiva, pri nas se ji vsaj po možnosti približujemo s koinstrukcijo.
2.	Dva svetova v življenjskem, torej tudi v pedagoškem gledanju je skušal prikazati nepristransko učitelj Ciril Drekonja, ko je govoril o »Moderni šoli v luči idealizma in materializma«. Uvodoma se je dotaknil šolsko - reformnih gibanj, ki so nastala radi sočasnih življenjskih razgibanosti in se javljajo zavestno in podzavestno. Diferenciacija še ni končana. Danes se prikazujejo trije tipi šol: a) stara šola — šola zlate sredine, ki je v likvidaciji, b) nova šola v pravcu idealizma in c) nova šola v smislu materijalizma. Težišče oziroma svojstvenost posameznih tipov se nahaja v postavljanju vzgojnih ciljev.
»Idealizem in šolo« je označil predavatelj v glavnem nekako tako: Idealistično naziranje v duhu, materiji in življenju obrača človeka k samemu sebi — k subjektu. Središče pouka je otrok, katerega je treba pre-roditi. Šola je oblikovalnica otrokovega duha. Novo šolo v luči materijalizma je prikazal v povezanosti človeka z materijo, s prirodo, z družbo, z gospodarskimi in življenjskimi potrebami. Moč okolja in razmere silijo človeka v proučevanje družbe. Težišče šolskega dela v samem življenju učenčevega okolja.
> »Učitelj mora nujno poznati vsa obstoječa stremljenja v pedag. gibanju, strogo ločiti ter kritično in požrtvovalno vršiti svoje vzgojno poslanstvo«, je nekako zaključil predavatelj svoja izvajanja.
3.	O »karakterologiji in njenemu pomenu za vzgojno delo« je govoril docent dr. Stanko Gogala. Poudarjal je sledeče: Troje je važno: oblikovanec — kulturne vrednote — oblikovalec, vzgojiteljeva osebnost. Pot vzgojitelja, ki se zaveda vzgojnega optimizma, ni egocen-trična. Spoznavati je treba gojenca = karak-terologija, ki je totalna, celotna in ji daje snov sintetična psihologija. Sinteza je umetnost in vzgojitelj naj bi bil umetnik v gledanju in oblikovanju.
Karakterologija je mlada veda; dal jo je razvoj psihološke znanosti, ki ne secira več, temveč zagrabi celega človeka, kakršen je.
Predavatelj je prikazal razne sisteme v karakterologiji in jih podrobno označil in razčlenil: Kretschmer gleda osnove karakterja po razmerju duševnih sposobnosti in telesni konstituciji. Loči dva glavna tipa: shicoti-mičnega (razdvojenega) in cikličnega (zaokroženega) človeka. Jacutschev ejdetski tip človeka loči dva podtipa: integrski ejdetski (nedotaknjen, celoten, 70 do 80% ljudi) in ne-integrski ejdetski tip (razcepljen in raztrgan, 20 do 30% ljudi). Sprangerjevi tipi so zgrajeni na duhovni človekovi usmerjenosti, t. j. na gospodarskih, kulturnih, socialnih i. dr. odnosih. Kiinkl pa loči po psihoanalizi in individualni psihologiji mehkužni in odporni tip, oba z aktivnim in pasivnim odtenkom: junak filma — »Heimhen«, Cezarjev tip — »Tolpi«.
Karakter primaren, karakterne poteze so elementarne. V odnosih karakterja do indi-
vidualnosti pravi: dva karakterja ista individualnost. Tudi tip in karakter ni isto. Prvi je analitičen — zunanji izraz (uradniški, profesorski, policijski, učiteljski itd.), drugi je sintetična — notranja zgradba. Individualnost se ne spremeni, karakter se po gotovih močnih pretresih in doživetjih do neke mere spreminja. Za spremembo pa mora biti neka podlaga, kajti sprememba ne zavisi samo od doživetja, ampak tudi od tega, kakšen sem.
Pri tem predavanju menda ni bilo poslušalca, ki ne bi sebe iskal v teh »tipih«, ni bilo pa gotovo nobenega, ki bi mogel reči: sem 100% shicotimik, integrsko ejdetski ali celo »Tolpi«.
4. Martin Mencej nam je v svojem predavanju »Vloga domoznanstva v sodobni šoli« prikazal, kako se naj učitelj s šolo vred vrašča v razmere svojega šolskega okoliša. Šola naj ne stoji izven domačih razmer in pojavov. Učitelj naj se seznani z vsem bitjem in žitjem naroda, katerega mladino vzgaja. Naj ne ostaja na površju, temveč naj gre v globino, to spozna in iz tega stališča usmerja delo in vzgojo poverjene mu mladine. Študira naj gospodarsko stanje in lastninske razmere svojega kraja, zbira naj ljudsko blago: vraže, ljudska medicina, zdravilne rastline in njih pomen med narodom itd. Spoznati mora socialne prilike: izseljevanje, rojstva, umrljivost, vprašanje nezakonskih otrok, stanovanjske prilike, prehrano, obleko itd. Seznani se naj z gospodarsko - organizatoričnim delom v kraju: zakaj naš človek mogoče ni dostopen za zadružništvo, zakaj se bolj ne zanima za obč. gospodarstvo, zakaj ne izboljšuje lastnega gospodarstva, kako plačuje davke itd. Zmotno je naziranje učitelja, da naj spoznava le ono, kar bo porabljal neposredno kot snov učnega dela, treba mu je tudi življenjskih osnov in pravilnega gledanja in razumevanja naroda za vzgojno delo.
V daljni Pariz, na svetovno razstavo sta nas povedla visokošolec Kociper Stanko in učitelj Vrane Ernest.
Prvi nam je v karakterističnih potezah podal »Vtise slovenskega študenta iz Pariza«, kjer se je udeležil 9. mednarodnega filozofskega kongresa.
Prikazal je francoske razmere kakršne so (demokracija, svobodoljublje, samozavest, vzgoja) in kako se slikajo pri nas. Tudi Ju-goslovenstvo in Slovenstvo zavisita od gospodarske moči in spoštovanja do jezika. Značilnost francoske kulture se izraža v socialnem skrbstvu (otrok, invalid) in v povezanosti življenjskih vprašanj.
6. Na »letošnji pedagoški kongres v Parizu« nas je popeljal Vrane Ernest. Prikazal nam je strogo povezanost šolstva z gospodarskimi in političnimi vprašanji. Z meščanskim režimom se vedno naznačuje padec šolstva, a s prevzemom vodstva države po zastopnikih širokih ljudskih plasti se kaže porast šolstva. Francosko šolstvo ni na višku, dasi vlada v šoli velika svoboda. 3A šol je laičnih, a Vt verskih, v katerih je nadzorstvo strogo, celo na igriščih so razredi ločeni v posamezne predele (šola Issy de Moullineau!).
Učiteljstva je 130.000, od teh je 95.000 organiziranih v sindikatu. Učiteljstvo se izobražuje na učiteljiščih s tremi letniki, vendar so na vidiku posebne pedagoške akademije.
Mednarodni kongres je delal v duhu »Miru in napredka v prid otroku«. Predavatelj je prisostvoval delu plenuma (3000 delegatov), ki je obravnaval »Odnose gospodarskega stanja do šole«.
Predavatelj poudarja razvoj franc. mladinskega čtiva in čitanja, v čemer danes Francija prednjači. Prevladujejo basni in romantične dogodivščine v moderni obliki.
Šole so vzorno opremljene z opravo in modernimi učili (kino, radio, gramofon). Zanimiva je bila tudi razstava šolstva raznih držav.
Za kongres so si Francozi naročili 4 razrede osnovne šole iz Bruslja, kjer so kongre-sisti lahko spoznali delo po Decrolijevih na-
čelih, ki se tudi pri nas že uvažujejo. Značilnosti: razred ni avditorij, temveč laboratorij, zmerno število otrok, koedukacija, doživljaji itd. Predavatelj je hospitiral v treb razredih: I. r. je obravnaval neko kino-predstavo in v šoli oblikoval v plastilinu nastopajoče figure v gibanju. II. r. se je razgovarjal o obisku na živilskem trgu. IV. r. pa je sličil anatomskemu institutu, kjer so secirali pravega in pristnega zajca. Značilno je razmerje učiteljev do otrok.
7. Z »mladinoslovnim raziskovanjem vaške dece«, in to s klinično metodo raziskovanja razvoja mišljenja dece po švicarskem pedagogu Jean Piagetu, nas je seznanil profesor višje ped. šole v Beogradu dr. Slobodan Popovič. Je to metoda opazovanja in eksperimentiranja. Ugotovil je naslednje rezultate razumevanja misli v predšolski in šolski dobi:
a) otrok smatra, da mislimo z ustmi, besede so strogo vezane na objekt, b) do 10. leta je misel »glas v glavi«, misliti znači govoriti, c) okoli 11. leta se zgubi realizem, misel se loči od materije, lokalizacija misli v glavi. Ekspe-rimentator mora delati s polnim kontaktom z otrokom, ki ga raziskuje. Raziskovalec se neprisiljeno razgovarja z otrokom, medtem pa njegov pomočnik neopaženo beleži njegova izražanja: ustna, vedenje, geste itd. Predavatelj je s pomočjo učiteljev — svojih bivših učencev — raziskoval otroke na 6 šolah v Srbiji. Rezultatov še ni objavil, ker niso dovoljno verificirani. Ugotovil pa je, da bodo mogli dati le učitelji osnove za poznavanje naše nar. duše, za to delo pa jim je treba temeljite psihološke izobrazbe.
(Dalje prihodnjič.)
Ledinek M
Pedagoška centrala v Mariboru — slovenskemu uiiteljstvu
Te dni je izšla 2. številka »Roditeljskega lista« z nenavadno pestro in aktualno vsebino ter v povečani nakladi. V kratkem bo v rokah poverjenikov na poedinih šolah, od katerih vneme bo odvisno, ali se bo list držal ter ne bo — kakor že toliko drugih — po nekaj mesecih klavrnega životarjenja za vedno izginil v pozabi. Da je potreben, vemo. O tem nas uverjajo mnoge izjave iz vrst staršev in učiteljstva, Da pa se vzdržimo, potrebujemo čim več redno plačujočih naročnikov. In pri tem prosimo za pomoč vse učiteljstvo.
Pedagoška centrala v Mariboru, ki je kot taka v prvi vrsti ustanova in last učiteljstva narodnih šol, je v šestnajstih letih svojega obstoja ponovno dokazala, kako zelo ji je pri srcu podvig učiteljskega stanu. Poskušala mu je služiti s tem, da mu je nudila možnosti čim bolj poglobljenega strokovnega izobraževanja, bodisi s svojo bogato pedagoško knjižnico, bodisi z raznimi tečaji in predavanji. Tako upa, da si je pridobila nekaj zaslug za izredno razgibano pedagoško dejavnost med slovenskim učiteljstvom, ki jo danes srečavamo ob vsakem koraku in ki je slovenskemu učitelj-stvu v čast. Tudi akcija za izboljšanje domače vzgoje bo koristila vsaj posredno spet učitelj-stvu, ker bo tesneje priklenila dom na šolo in ker bodo starši bolje razumeli težnje sodobne šole ter naporno delo in odgovornost učiteljstva. Naša prošnja za pomoč torej ne poteka iz egoističnih razlogov ter je upravičena.
Kakor 1., smo poslali tudi 2. številko »Roditeljskega lista« vsem šolam — izvzemši onim, ki so pošiljko izrecno odklonile — s prošnjo, naj nam zanj pridobe med starši naročnike. Mnoge šole so se že doslej presenetljivo potrudile in nam poslale po 30 in celo več naročnikov, nekatere pa so nam pošiljko vrnile, ne da bi jo vobče odprle ... Največ šol nam še ni odgovorilo, kar je spričo začetka šolskega leta razumljivo. Kot optimisti verujemo, da bodo razpečale vse doposlane številke in jih še zahtevale ter nam vsaj do konca oktobra — recimo do 20. — poslale pobrano naročnino (po možnosti vsaj polletno) in sezname s točnimi naslovi naročnikov. Prepričani smo, da bodo starši v osebnem razgovoru brez težave spoznali pomen novega lista za svoje vzgojno delo, se ogreli zanj in ga naročili. Prav tako smo prepričani, da bi se celo na manjših šolah lahko dobilo vsaj nekaj naročnikov. Lepo priliko za propagando nudijo tudi roditeljski sestanki, o katerih bo list prav rad poročal, če bo prejel primerna poročila. Naročnina 24 din gotovo ni previsoka, a vprav radi nizke naročnine nam je potrebno zbrati vsaj 5000 naročnikov. Dosegli jim bomo, ako nam učiteljstvo na vseh šolah v Sloveniji pomaga.
Dobro vemo, kako zelo je preplavljeno slovensko učiteljstvo s posli te vrste, saj
vsakdo zatrjuje, da je njegova akcija najvažnejša. Nam, tako mislimo, takšno zatrjevnje ni potrebno. Potreba izboljšanja domače vzgoje in naše dosedanje delo za šolo in učiteljstvo naj govorita za nas. Tako zelo smo prepričani, da nam slovensko učiteljstvo ne bo odreklo pomoči pri naši velevažni akciji, ki jo je s posebnim odlokom priporočil tudi prosvetni oddelek kr. banske uprave, da se vsem že vnaprej zahvaljujemo za njih trud. Prosimo jih samo, da se čim bolj požurijo ter nam do stavljenega roka (20. oktobra t. 1.) pošljejo svoja poročila, sezname in naročnino.
V Mariboru, dne 1. oktobra 1937.
Pedagoška centrala v Mariboru. Gustav Šilih, s. r.	Alfonz Kopriva, s. r.
t. č. predsednik.	t. č. tajnik.
Tovarišu Završniku Karlu v spomin
V soboto, 2. oktobra je umrl tovariš Karel Završnik, šol. upr. v p. v Kranju. S pokojnim tovarišem Završnikom zgubimo zvestega stanovskega tovariša, borca za napredek šole in učiteljskih pravic. Nikdar ni omahoval. Dosleden svojim načelom je bil član učiteljskega društva in drugih učiteljskih ustanov. Rojen je bil v Kranju 1864. ter je napravil učiteljsko maturo leta 1884. Vso svojo službeno dobo, do upokojitve 1925. leta, je prebil v Dupljah pri Tržiču. Vse svoje zmožnosti je posvetil pouku in vzgoji izročene mu mladine. Poleg tega se je udejstvoval tudi pri gospodarskih, humanih in nacionalnih društvih v kraju in v okraju. Veselje je imel posebno do vrtnarstva, sadjarstva in čebelarstva. Bil je vodja gasilske čete. Bolehal je že dalje časa. Pokojnik je bil nadvse ljubezniv in vesel
stanovski tovariš in družabnik. Ljudstvu je bil po svoji zmožnosti in izkušnjah vsekdar pri rokah s svojimi nasveti. Zato je pa užival obče spoštovanje, četudi ni silil v ospredje. Tov. Završniku bo ohranjen svetel spomin.
•f* Ljudmila Šoba - Šircelj
Zdole, 29. sept.
Danes smo spremili na njeni zadnji poti tovarišico Ljudmilo. Z njeno smrtjo je zadela učiteljstvo zdolske šole občutna izguba, ki jo bo le težko nadomestiti. Zgubili smo z njo našo marljivo, vestno učiteljico in vzgojiteljico, ki je posvetila vse svoje moči delu v šoli, posebno pa vzgoji tukajšnje mladine.
Po dovršenih študijah leta 1905. je nastopila službeno mesto v Postojni. Na tukajšnji šoli je nastopila službo že leta 1907. in ravno na današnji dan pred tridesetimi leti je bila njena prva pot v naš šolski okoliš. Držeč se načela, da more učitelj in vzgojitelj koristiti svoji okolici le tedaj, ako dalje časa vztraja v istem kraju, se tudi ona ni odločila, da bi prosila drugam, četudi na boljše mesto. Po rodu sicer meščanka, se je v svoji vnemi za šolo z lahkoto vživela na vasi.
Ves čas svojega 321etnega dela v šoli je vršila svojo službo z največjo točnostjo ter bila v tem pogledu ne samo vzor šolski mladini, temveč tudi zgled stanovskim tovarišem in tovarišicam. Bila je doba, ko je poučevala na šoli sama vse razrede in ni čuda, da je tak napor izpodkopal njeno zdravje. Ko jo je v zadnjem mesecu težka bolezen priklenila na postelj, je imela tudi okrutna smrt le lahko delo, ko je pretrgala nit njenega mnogo obetajočega življenja. Še v tej bolezni je mislila na šolo in večkrat je hotela v svojem vročičnem stanju s postelje v šolo, zatrjujoč domačim, da jo vabi šola, da jo kličejo šolski otroci. Kako pa ji je bilo tudi vse prebivalstvo vdano, s kako ljubeznijo je sledila mladina svoji vzgojiteljici.
Poleg dela, ki ga je rajnki nalagala šola, pa se je zavedala tudi svoje stanovske dolžnosti, kajti bila je ves čas članica učiteljskega društva ter marljivo posečala društvena zborovanja, na katerih se je skupno z ostalimi tovariši in tovarišicami borila za stanovske pravice.
Tovarišica! Ni Ti bilo dano, da stopiš še po nekaj letih službe v zasluženi pokoj in da v miru preživiš na svojem domu, ki si ga tolikanj ljubila, jesen svojega življenja. Zatrdno pa smo prepričani, da Ti bo naklonil Vsemogočni za Tvoje delo oni trajni mir, ki Ti ga svet sploh ne bi mogel dati.
Ne objokuje danes svoje družice ob sve-žen grobu samo globoko užaloščeni mož, ne plakajo nad prerano Tvojo smrtjo samo sestre in bratje ter sorodniki, ne tožijo za Tabo samo Tvoji stanovski tovariši in tovarišice. ne ihti ob gomili v globoki žalosti samo šolska mladina, temveč se je orosilo oko slehernemu, ki Te je danes spremil na Tvoji zadnji poti. Ohranili Te bomo v trajnem spominu, bodi Ti žemljica lahka, spavaj v miru.
Splošne vesti
VSEM UČITELJSKIM DRUŠTVOM!
Letošnja banovinska skupščina je uvidela potrebo, da pričnemo intenzivneje delati na vprašanjih obmejnega in manjšinskega šolstva. Na predlog odseka za obmejno in manjšinsko šolstvo je bil izvoljen za poročevalca tov. Mirko Vauda, učitelj v Sv. Marjeti ob Pesnici, predsednik sres. učit. društva Maribor — levi breg.
Če hočemo uspešno delati, je potrebno, da je poročevalec v stalnih in intenzivnih stikih z obmejnimi sreskimi društvi in društvi, na katerih teritoriju so manjšinske šole.
Ob Kajčevi „Tilki"
Te dni je na slovenskem knjižnem trgu opaziti zopet malo življenja. Založbe nam pošiljajo na šole obširne prospekte svojih knjižnih programov, obetajo nam dela svetovne slave in vrednosti, dela, ki so pravi biseri v literaturi — žal v prevodu. Domačih del skoro ni videti v nobenem, čeprav še tako skromnem prospektu. Le tuje, le tujina, ta bo rešila, kar ni zmogel stoletja slovenski človek. Še nekaj let, in slovenski jezik bo dobil svetovno »slavo«, kot jezik, v katerega se najlepše prevaja...
Da ne bo krivice, res je, saj še izhaja letno nekaj slovenskih domačih knjig, ali povečini so to izbrani spisi naših klasikov, jubilejni zborniki in spomini naših še živečib veličin, knjig, ki bi pa bile zajete iz sodobnega našega življenja, polnega nesoglasij, krivic in trpljenja, ki je včasih res samo naše, pa skoro ni.
Med pisatelje, ki skušajo vsaj malo zajeti sodobno življenje in črpati iz njega propo-vedno snov, spada tudi Milan Kajč.
Naš učiteljski stan je radi svoje številnosti in radi nujne povezanosti z življenjem najširših ljudskih plasti že dokaj časa hvaležna snov našim književnikom. Vsi naši pisatelji, ki so v svojih delih iskali stika z resničnim življenjem naše vasi, so naleteli na učiteljevo življenje in delo. Podoba učitelja, ki so jo tekom časa izoblikovali naši pripovedniki, dobiva vedno zanimivejše obrise. Včasih lahko človek vztrepeta ob posameznih likih te podobe, ko vprašujoče gledajo vate Jeperski učitelj, Kačur, Sfiligoj, Irma, Olga, Lora... Marta, ki še čaka oblikovalca in bi-
Milan Kajč
čarja dobe, ki po snovi ni nič manj zanimiva od naših prevodov iz svetovne književnosti... Vsem tem se je pridružil Kajč s svojo »Tilko«. Tudi Kajč je začrtal potezo v našo podobo v literaturi, potezo, ki je včasih človeško topla, včasih pa zakrivi človek ustnice v grenak smehljaj in se vpraša: »Čemu nam je treba še Farkašev?« Ko izgine smehljaj, ko govori spet resnica, pa čuješ: »Tudi Farkaši še živijo!«
Kot človek se je Kajč v tej povesti približal učiteljskemu življenju kot malokateri naših pripovednikov. — Učiteljica Tilka je prišla kot novinka v ravninsko prekmursko
vas Leskovce, kjer se vrši dejanje povesti, ki je bogato na »idiličnih« sličicah iz prvoletnega učiteljevanja. Stanovanje, kje dobiti hrano, kje človeka, ki ti bo pomagal pri spoznavanju vaškega miljeja, vsa ta vprašanja kričijo iz Kajčeve »Tilke«. Vse to pa prepleta še ljubezen, ki je pač nujna spremljevalka mladih let učiteljice Tilke, sama na sebi pa je lahko ta ljubezen skoro še samo platonska, ker je dobil učiteljski stan poleg »zaščite« mater -učiteljic, še celibat... Zgodba učiteljice Tilke se konča srečno, skoro kontrastno za učiteljske vaške prilike. Manj sreče imajo ostale osebe povesti. Farka, tip nadučitelja, ki pozna samo svoje dobro, je opisan skoro pre-milo, premehko. Največ tragike nosi življenje učitelja Tineka, radi čestih premestitev »letečega Holandca« imenovanega. Življenje nam kaže, da je teh »letečih Holandcev« vedno več. Pri Tineku bi se lahko še marsikaj povedalo, ker so ravno ti »leteči Holandci« največje žrtve našega stanu in najvidnejši liki sodobnega učiteljskega življenja.
Kot ozadje te povesti slika Kajč barvito življenje prekmurske vasi, ki je tudi bogata na grehih »vodeče« družbe. (Zdravnik dr. Ki-raly in njegovo »zdravljenje«).
Kajčeva »Tilka« je gotovo pozitiven pri-nos k perečemu učiteljskemu vprašanju, mnogim bo dala pobude za razmišljanja, mnogim pa je tudi memento obupnih učiteljskih prilik, katerih rešitev je neodložljiva, kričeča .,.
Marsikateremu učiteljskemu razočaranemu življenju je »Tilka« spominska »cvetka« na poti v učiteljsko delovanje, marsikateremu bo pa pozneje, »ko bodo zvezde lepš' sijale«, zanimiva slika dobe, v kateri živimo, tvorimo in upamo ...
Švajger Zmago.
Prosimo, da vsa obmejna sreska učiteljska društva in društva, na katerih teritoriju so manjšinske šole, izvolijo za svoje področje poročevalca za obmejno in manjšinsko šolstvo. Ime in naslov poročevalca naj sporočijo tov. Mirku Vaudi, učitelju v Sv. Marjeti ob Pesnici, in sekciji JUU v Ljubljani.
Prosimo, smatrajte zadevo za nujno.
—	Znižanje obrestne mere. Pri Hranilnem in posojilnem konzorciju, kreditni zadrugi državnih uslužbencev v Ljubljani, je obrestna mera za posojila članom zadruge z dnem 1. julija t. 1. znižana od 8% na 7%. Obresti se plačujejo samo od čistega posojila. Za deleže, ki jih mora član imeti v smislu pravilnika Zveze nabavljalnih zadrug sorazmerno z višino odobrenega posojila, daje zadruga brezobrestna posojila.
—	Odsek učiteljic ljubljanskega učiteljskega društva, osnovan na junijskem zborovanju, vabi tovarišice k prvemu letošnjemu sestanku, ki bo v četrtek, dne 14. t. m. ob 5. uri pop. na šentjakobski šoli. Že na prvem sestanku so tovarišice naglašale živo potrebo, da se o mnogih vprašanjih, ki se tičejo zlasti njih, pogovore že prej med seboj, da se pripravijo, da nastopajo v dosego in obrambo svojih pravic na skupnih zborovanjih in da ne ostajajo pasivne še celo takrat, ko padajo po njih vedno težji udarci. Zato predlagajo redne sestanke ženskega odseka, kjer bi se vršile debate o aktualnih zadevah. Za sodelovanje pri odseku se je javilo razveseljivo število tovarišic, in sicer: Ribičičeva, Levstikova, Štritofova, Liberšarjeva, Hartmanova, Kecljeva, Vodetova, Wrischerjeva, Widrova, Levčeva, Flegova, Gabrščkova, Matkovičeva, Kumljeva, Lukičeva. Želeti bi bilo, da bi se oglasilo saj nekaj tovarišic z vsake šole, da potem informirajo ostale o našem delu. Razumljivo je, da so vabljene vse tovarišice, ki se zanimajo za odsek. Čim več nas bo, tem uspešnejše bo naše delo
—	Možje so včasih nepravični! Ali je res kakor trdijo žene? One sicer ne zahtevajo, da bi možje po napornem dnevnem delu opravljali še hišne posle, vendar bi jih razveselilo malo več razumevanja. Pred kratkim se je namreč dogodil v nekem gospodinjstvu sledeč primer: Po večerji je zahteval soprog knjigo gospodinjskih izdatkov. Morali bi ga videti, kako je pri pregledovanju pri nekih izdatkih gubančil čelo. Smehljaje odvrne na
to žena: »Ali bi Ti bilo mogoče ljubše, če bi moral pogosto kupovati srajce, nogavice, za-store, prte in posteljnino? Jaz varčujem na pravem mestu in ob pravem času, ker perem naše perilo samo z dobrim Schichtovim milom Jelen. Samo pri zajamčeno čistem jedrnatem milu, kakor je Schichtovo milo Jelen, za gotovo vem, da bo naše perilo dolgo trpelo.«
— »Težko vzgojljivi otroci«. Knjiga Milice Stupanove pod tem naslovom je izšla že lani. V »Učiteljskem tovarišu« je izšla ocena te knjige. Z današnjim priloženim prospektom se učiteljstvo ponovno opozarja na to knjigo, ki jo toplo priporočamo.
Osebne szadeve
—i Upokojeni so bili z ukazom z dne 25. avgusta t. 1. naslednji učitelji(ce): Bavdek Leopoldina iz Vinice, Bole Franjo iz Ponikve, Bučar Alojzij iz Trbovelj, Cajnsko Avgust iz Gor. Petrovcev, Černe Ivana iz Gorice, Fa-biani Adela iz Zreč, Gole Josip iz Št. Jurija pod Kumom, Gosak Josip iz Teharjev, Gradnik Franc iz Birčne vasi, Hauptman Ulrik iz Ribnice na Poh., Jankovič Peter iz Vojnika, Ješovnik Marija iz Pobrežja, Kobale Karel iz Podčetrtka, Koch Izidor iz Ljubljane, Keržič Franc iz Šmartna pri Kranju, Kukovec Eliza iz Stoperc, Kmet Julija iz Ribnice, Kuraš Ivan iz Dravograda, Lebar Franc iz Hrastnika, Levstik Ivan iz Zagorja, Mali Ana iz Primskove-ga, Mavric Karel iz Gor. Radgone, Mušič Anton iz Hoč, Pirnat Ivan iz Kostanjevice, Potočnik Terezija iz Laškega, Roš Miloš iz Hrastnika, Roje Jakob iz Škofje Loke, Türk Josip iz Drenovega griča, Verteš Aladar iz Hodoša, Schwarz Silva iz Loga Zaplane.
—i V VIII. položajno skupino: Vera Fer-luga, Marija Snežna, Lidija Miklavec, Makole, Viktor Bajde, Slatina-Radenci, Štefanija Stok, Sv. Marjeta,. Martina Bidovec, Primskovo, Frančiška Presnik, Zdole, V. Rakar, Mali Slapnik, Marija Gabrovšek, Razvanje, Frančiška Gabrič, Brezovica, Ljudmila Hude, Semič, Darinka Japelj, Smlednik, Elizabeta Jenko, Gornja Sušica, Katarina Lavrin, Črnomelj, Marija Makarovič, Lučina, Antonija Perčič, Vransko, Julijana Pintar, Sv. Kunigunda, Ma-
rija Prah, Vurberg, Ludvik Rutar, Lesce, Friderik Ravbar, Sv. Rupert, Angela Sekirnik, Oplotnica, Ana Šercelj, Naklo, Jurij Toma-šič, Sv. Martin, Milan Vrtačnik, Sv. Duh, Franc Ankele, Senovo, Ivan Zabukovec, Bloke, Evgenija Bizjak, Babje polje, Agneza Cverlin, Št. Vid pri Planini, Vladimir Dermo-ta, Turjak, Ivan Dodič, Gorje, Marija Ferlinc, Lokovec, Alojzija Kermelj, Sv. Florijan, Peter Kampoš, Tržič, Pavlina Korbar, Kozje, Pavla Kosmač, Luče, Magdalena Kramar, Sv. Jakob, Avgust Kravos, Vinica, Marija Mer-har, Moravče, Ludvik Mašata, Luče, Eleonora Penko, Blanca, Natal. Vrtačnik, Dobova, Viktorija Zmavc, Trbovlje, G. Zaje, Šoštanj, Nada Slokan, Trbovlje.
—i V IX. položajno skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Nikolaj Bar le, Št. Jernej, Anton Kosi, Beltinci, Ivan Lam-pič, Martinji vrh, Jožica Lempelj, Zavrč, Ivan Pepelnik, Sv. Marko nižje Ptuja, Blaž Potočnik, Preddvor, Ivan Rotman, Stara Oselica, Ivan Rupnik, Zg. Tuhinj, Adolf Senegačnik, Šmartno, Ivan Serajnik, Jezersko, Nikolaj Slapar, Studenec, Marija Torkar, Tišina, Emil Ulaga, Ziče, Janko Zurman, Pristava, Frančiška Cučulovič, Verdreng, Josip Babič, Me-lenci, Josip Arnež, Moščanci, Nada Leder, Šmihelj pri Žužemberku, Ana Šega, Sv. Križ, Anton Zorko, Vojnik, Jože Košorog, Globoko, Ana Babič, Bočna.
Ka/ vse pišejo
o učltelj&tvu, šoli, pr os ve ti in JUU
—1 Učiteljev manjka. Učiteljskih moči nam manjka na Božakovem in na Drašičih ... Cajnarje pri Cerknici: Naša revna šola, ki gostuje v kmečki hiši, je sedaj brez učnih moči. Davke za šole v redu odrajtujemo, stotine učiteljev je brez službe, v mestib je učiteljev, da ne vedo kam z njimi, tu pa 95 otrok nima šole. Ali se take razmere ne bodo nikdar izboljšale? (»Domoljub« 29. IX.)
—1 Ecce Homo! Pod tem naslovom pri-občuje »Kmetski list« 15. IX. članek v odgovor g. nadzorniku Erjavcu na njegovo grožnjo, da bo izdal brošuro, ki bo pokazala, kako milo in obzirno je sedanji režim ravnal z učitelji, ki so se .pregrešili celo proti raznim paragrafom kazenskega zakona. — Članek pravi med drugim: Prav je, če ljudje pišejo brošure. S kolikor več strani je kako vprašanje osvetljeno, toliko bolje. Seveda pa mora vsakdo, ki sam kaj osvetljuje, biti toliko pravičen, da prizna isto pravico tudi drugim, čeprav gledajo drugače kot on.
—1 Kmetje si sami grade šolo, in sicer v vasi Opatovac pri Novi Gradiški. Otroci so morali hoditi v šolo v zelo oddaljeno vas. Kmetje so dolgo prosili za podporo, da bi si mogli zgraditi šolo, a ko te podpore le ni bilo, so se odločili, da se kar sami lotijo dela. (»Slov. dom« 2. X.)
—1 Intervencije. Pod tem naslovom obsoja »Domoljub« z dne 29. IX. protekcijo, ki še vedno bujno cvete. Tu pravi med drugim list: Na stotine naših deklet čaka že leta in leta na učiteljske službe, doma je 6—8 otrok, vse strada in komaj čakajo, da bi prišla najstarejša do kruha ter pomagala ostalim s kakimi stotaki iz najhujše bede, toda ta čaka zaman, kajti prišel je poslanec in interveniral za edino hčerko bogatega krčmarja in trgovca, ki je končala šole šele včeraj,, drugi je interveniral za veleposestnikovega sina, ki ima doma kruha dovolj itd. Tako so se razvile intervencije tudi od te strani v pravo nesrečo.
—1 Izboljšanje uradniških plač v Franciji. Od prebitka, ki je predviden v proračunu za 1. 1938., porabi vlada eno milijardo frankov za izboljšanje uradniških plač. (»Delavska politika« 2. X.)
—1 O pomanjkanju učilnic na ljudski in meščanski šoli na Jesenicah piše list »Na mejah« v svoji številki od 1. X.
—1 Pod naslovom »o moralni kakovosti« objavlja »Slovenska beseda« od 1. X. ekscerpt iz »Učiteljskega tovariša«, ki govori o pavšalnem napadu poslanca dr. Fr. Šemrova na učiteljstvo in o molku, potem ko je »Tovariš« v odprtem pismu na Šemrova zahteval dokaze za obdolžitve.
—1 Analfabetizem. Po uradnih podatkih je v Jugoslaviji še 4 milijone analfabetov. Za odpravo nepismenosti bi potrebovali vsaj 3400 ljudskih šol in 10.000 učiteljev. (Po »Pravdi« — »Slovenska beseda« od 1. X.)
—1 Kočevska gimnazija bo zopet popolna. Letno se bo odpiral po en nov razred. (»Jutro« in »Slovenec« 3. X.).
—1 Naknadno priznana službena leta. Državni svet je izdal načelno tolmačenje o naknadnem obračunavanju beneficev iz točke 5. § 35. finančnega zakona za proračunsko leto 1937./1938. Po tekstu omenjenega zakona so priznana službena leta osebam, ki so poučevale ali upravljale šolsko - administrativno službo na raznih verskih šolah, oziroma na šolah sv. Cirila in Metoda, kot efektivna državna služba. Ta služba se vračuna tudi onim upokojencem, ki so bili prej upokojeni in ki
se jim ta čas ni upošteval. Naknadno bodo izplačani pokojninski prejemki od 1. aprila 1937., t. j. od dne, ko je stopil finančni zakon v veljavo. (»Slovenski dom« 4. X.)
—1 Na slovenske gimnazije se je vpisalo letos 11.175 dijakov. (Dnevno časopisje.)
—1 4,000.000 nepismenih. Pod tem naslovom prinaša »Mariborski večernik« od 4. X. izvleček iz članka v 10. štev. »Učiteljskega tovariša«, ki govori o potrebi novih šol.
—1 Zaradi razpusta stanovske učiteljske organizacije je stopilo v stavko na Poljskem 53.000 učiteljev in učiteljic. Nad 2 tretjini osnovnih šol je zaprtih. Zaprtih je nad 200 učiteljev, ki so zasedli poslopje učiteljskega združenja. Prisilna uprava bo upravljala premoženje združenja vredno okoli 80 milijonov dinarjev. — Časopisi ne smejo pisati o razpustu in stavki. (»Jutro« in »Slovenec« od 6. oktobra 1937.)
—1 Židovske klopi v šolah. Po varšavskih srednjih in visokih šolah so uvedli uporabo židovskih sedežev. Židovski dijaki so se upirali in niso hoteli sesti v določene jim klopi. (»Slovenec« od 6. oktobra).
—1 O novem prosvetnem ministra Dimitriju Magaraševiču piše »Jutro« od 5. oktobra: Novi prosvetni minister je bil že svoj čas pomočnik ministra prosvete in se je na tem položaju dobro uveljavil. V prosvetnem resoru ga čakajo mnoge naloge, ki so vredne, da jih vzame v roke objektiven in za prosveto vnet mož,.— »Slovenec« od 6. oktobra pa: Z njegovim imenovanjem za ministra prosvete prihaja na to važno mesto odličen strokovnjak, kakršnega naše srednje šolstvo tako močno pogreša.
—1 Praktični učiteljski izpit je bivši prosvetni minister Stošovič reformiral. Odslej bodo na sedežih banovin in v prosvetnem ministrstvu posebne komisije, katerih člani bodo postavljeni za dobo enega leta, izven sedeža banovine pa bo taka komisija le tam, kjer je tudi sedež učiteljišča. Predsednika in člane komisije imenuje vedno prosvetni minister. Do sedaj so poslovale komisije, v katere so prišli avtomatično ravnatelj učiteljišča in profesorji strok, ki jih obravnavajo pri izpitih. Poleg tega bo izpit tudi ločen od učiteljišča. Tej spremenjeni formalni strani izpita je obljubljena tudi reforma izpita po vsebini in snovi.
l/čiteljski pravnik
—§ Prevedba v uradniško skupino — kol-kovanje prepisov prilog.
Po odločbi ministrstva prosvete O. N. br. 58.358/37 z dne 14. septembra 1937. v zvezi z razpisom O. N. br. 25.429/31 se kolkujejo samo 1 prepisi prilog prošnje za prevedbo v uradniško skupino.
—§ Vprašanje: N. N. N.? Že dalj časa se govori, da bo prišla na »dan« velika razporeditev napredovanj. Srčno rad bi vedel, ali je tisti srečni dan blizu, ali se že svita, ali je morda že mimo? Na VIII. skupino čakam že tretje leto. Poznam pa slučaje, ki so slučajno imeli srečo in so »slučajno« čakali komaj dobro leto, nekaj mesecev, celo nekaj tednov. Tak srečen »slučaj« imam na primer na šoli. (Seveda nisem vražjeveren in ne verujem v slučajnosti, se razume!) Nimam nič proti kakršnemu koli zboljšanju položaja poedin-cev, ne zdi se mi pa i. itd. Stvar je tudi tale:
»Slučaj«, ki je tu »slučajno« dobil višjo skupino, ima 23 ur šole tedensko in prav nič drugega. Od obilega prostega časa umira v dolgočasju, dočim moram jaz skakati po vseh mogočih opravkih kot nor. Šole imam 28 ur tedensko, pisarna da dnevno 1 uro dela, priprave za pouk po moderni metodi najmanj 2 uri, blagajniški posli, poleg vse odgovornosti, najmanj 1 uro dnevno, nabave prav toliko, zdaj so mi naložili še nedeljsko telesno vzgojo poleg vsega drugega izvenšolskega dela, da ne omenjam, da moram biti vsak čas na razpolago, da vlečem iz omar slike, da brskam za učili, da supliram, ker je nekdo padel v omed-levico, da pribijem ključavnico v stranišču, da pišem neko prošnjo in zraven, da si skuham, pomijem, posteljem in počistim stanovanje, ker je žena, ki je tudi učiteljica, nastavljena v drugem kraju ... Vse po paroli: Za več dela — manj plačila ... Ali ni prav nobene poti, da dobim vsaj VIII. skupino?
Odgovor; Zaenkrat: »Nobene!«
STANARINA ZA VEROUČITELJE.
S splošne seje državnega sveta z dne 21. maja 1937., št. 12.828/37, je bilo z obširno utemeljitvijo izdano sledeče rešenje:
V razumevanju § 84. zakona o narodnih šolah, v zvezi s § 1. zakona od 7. julija 1930. o spremembah in dopolnitvah zakona o narodnih šolah in zakona od 23. septembra 1933. o verouku v narodnih, meščanskih, srednjih in učiteljskih šolah:
Veroučiteljem v osnovnih šolah ne pripada po § 84. zakona o narodnih šolah, stanovanje odnosno stanarina, ki so jo po §§ 23.
in 29. tega zakona občine dolžne plačevati razrednim učiteljem.
Uiitellska tiskarna
—t Kraljevska banska uprava je izdala odlok, da smejo nakupovati šole pri vseh knjigarnah in trgovcih. To je že prej odločilo ministrstvo prosvete, kar smo objavili v »Učiteljskem tovarišu«.
—t Dober gospodar si preskrbi nujne potrebščine za delj časa, da jih ni treba iskati in nabavljati ob času potrebe. Upravitelji, preglejte zaloge tiskovin in drugih potrebščin, pa naročite skupaj za daljšo dobo. Pri naročilih posameznih tiskovin je škoda dela in poštnine. Ce naroči šola n. pr. za 2 din tiskovin — vzame poštnina in plačilo pri nakazilu denarja po položnici, ki si ga zaračuna poštna uprava — ves znesek. V lastno škodo ne smemo delati!
—t Učiteljska organizacija daje svojim članom redno pravilne in zanesljive nasvete. Največkrat prosijo pomoči in nasvetov prav tisti, ki je ne poslušajo, kadar jih vabi na delo in k disciplini. V bodoče mora veljati: »Zvestoba za zvestobo!«
(7a. s£Aa.
¿n froctyus žu/zstika.
Kneippa
¿asrutyy Z-CL AčtJicn>i>i£
—t Tov. Kajč je založil pri Učiteljski tiskarni povest »Tilka«. Poslali smo jo šolam po en izvod. Ne vračajte dobre knjige. Napišite na položnico mali znesek in obogatite svojo ali učiteljsko ali kako drugo knjižnico z lepim delom.
—t Vse, kar zadeva šolo in učiteljstvo,
spada v Učiteljsko tiskarno. Sem dajemo v tisk in naročujemo vse svoje potrebščine.
—t III. in IV. čitanka sta zaradi večje potrebe pošli. Četrta čitanka je že v tisku in bo v nekaj dneh poslana vsem naročnikom. — Tretja pa bo gotova najkasneje do konca oktobra.
—t 15% dobe zadružniki le pri nakupu blaga za lastno potrebo.
—t Ste se že prijavili za Vrane - Dolganov načrt? Ce še ne, prijavite se takoj, da ga boste prej prejeli.
—t Kontrolne knjižice za obrtno-nadalje-valne šole so veljavne še stare, dokler ne poide zaloga.
—t Za obrtno-nadaljevalne šole priporočamo Ogrin: Državoznanstvo. Cena broširani knjigi je 16, vezani 20 din.
—t Če pošilja Učiteljska tiskarna blago šolam poštnine prosto, ne pošiljajte ji za to uslugo nefrankiranih pisem, da mora plačevati kazenske znamke.
—t Ne zamerite opominom! Vi sami zahtevajte vestnega poslovanja in procvita naše zadruge. Najboljši poslovnik za Učiteljsko tiskarno je dober naročnik in vesten in hiter plačnik!
—t Nalivna |>eresa najnovejšega sistema dobite po ugodnih cenah v Učiteljski knjigarni. Cene od 12 do 400 din.
Mladinska matica
—mm Ekspedicija knjig Mladinske matice
je večidel že končana. Kakor vsa druga leta, smo razposlali tudi letos knjige deloma po pošti, deloma po železnici. — Pri upravitelj-stvu ljudske šole v:
Prevaljah dobijo knjige sledeče šole: Črna, Sv. Danijel, Guštanj, Kotlje, Lokovica, Mežica osn. šola, Mežica mešč. š., Prevalje, Strojna, Tolsti vrh, Podpeca.
V	Dravogradu pri upraviteljstvu ljudske šole: Dravograd, Ojstrica.
V	Vuzenici: Muta, Pernice, Vrata, Sv. Primož na iPoh., Trbonje, Vuzenica.
V	Vuhredu: Marenberg, Remšnik, Vuh-red, Sv. Anton na Poh.
Šol. upraviteljstvo Brezno ob Dravi je prejelo knjige za: Brezno ob Dravi, Sv. Ož-bald, Kaplo, Lehen, Podrelko, Ribnico na Pohorju.
V	Ormožu prejmejo knjige: Hum, Ormaž osn. š., Rumeč, Svetinje, Sv. Miklavž pri Ormožu, Sv. Tomaž pri Ormožu.
V	Ptuju na deš. ljudski šoli: Sv. Andraž v Slov. g., Sv. Andraž v Halozah, Breg pri Ptuju, Dornava, Hajdina, Št. Janž na Drav. p., Sv. Lovrenc na Dr. p., Sv. Lovrenc v Slov. g., Sv. Marjeta niže Ptuja, Sv. Marko niže Ptuja, Nova cerkev, Polenšak, Ptuj deška ljud. š., Ptuj dekl. ljud. š., Ptuj mešč. š., Ptuj okol. deš., Ptuj okol. dekl., Ptujska gora, Sela pri Ptuju, Sv Urban pri Ptuju, Sv. Vid niže Ptuja.
V	Veliki Nedelji: Velika Nedelja, Sv. Lenart pri Vel. Ned.
Najnovejši
vzorci
za jesenske plašče
ravnokar
prispeli.
Bogata izbira
A. & E. Skaberne, Ljubljana
V	Središču: Sv. Bolfenk na Kogu, Središče ob Dr.
V	Mariboru na II. deški ljudski šoli:
Devica Marija v Brezjah, Hoče, Limbuš, Po-brežje, Razvanje, Slivnica, Studenci deš. -f-dekl., Tezno, Sv. Jurij ob P, Kamnica pri M., Krčevina, vse mariborske šole, Dečji dom v Mariboru, Sv. Peter pri Mar. deška in dekl,
V	Slov. Bestrici: Slov. Bistrica deška -f-dekl. ljud. in mešč. š., Crešnjevec, Laporje, Sv. Martin na P., Sp. Poljskava, Sv. Venčesl.
V	Poljčanah: Poljčane, Studenice.
Št. Lenart v Slov. gor., deška ljud. šola ima knjige za sledeče šole: Sv. Benedikt v SI. gor., Sv. Jurij v Slov. gor., Sv. Lenart v Slov. gor., Sv. Rupert, Sv. Trojica v Slov. gor.
Velenje: Sv. Andraž nad Polz., Št. IIj pri Vel., Sv. Janž na Vin. g., Plešivec, Škale, Škal-^feke Cirkovce, Velenje.
Šoštanj: Šoštanj ljud. + mešč. šola, To-polšica.
Slovenj Gradec: Slovenj Gradec ljud. -(-mešč. šola, Sv. Florijan, Sv. Janž pri Dr., Pa-meče, Podgorje, Sele-Vrhe, Šmartin pri Slov. gor., Šmiklavž pri Slov. gor.
Slovenske Konjice (na deški ljudski šoli): Konjice deš. + dekl., Špitalič, Zreče, Rako-vec, Resnik, Sv. Kunigunda, Skomarje, Pri-hova, Vitanje.
Gornja Radgona: Gor. Radgona, Apače dekl. zas. š., Ščavnica.
Ljutomer: Cven, Ljutomer vse šole, Stara cesta, Mala Nedelja, Cezanjevci.
Križevci pri Ljutomeru: Križevci, Veržej, Vučja vas.
Šmarje pri Jelšah: Kostrivnica, Lemberg, Sv. Peter na Medv. selu, Sladka gora, Sv. Vid pri Grobelnem, Zibika.
Rogatec: Sv. Rok, Žetale, Donaška gora, Rogaška Slatina.
Sv. Jurij ob juž. žel. (na deški ljud. šoli): Sv. Jurij deška + dekl. ljudska šola.
Celje (na deški ljudski šoli): Vse celjske šole, Celje okolica zas. dekl. ljud. š., Lju-bečna, Petrovče, Teharje.
Polzela - Braslovče: Braslovče, Orla vas, Polzela.
Hrastnik: Hrastnik deš. -f- dekl., Dol pri Hrastniku.
Šmartno ob Paki: Gorica, Lepa njiva, Ljubno, Luče, Solčava, Šmartno ob P, Šmihel nad Moz., Letuš.
Laško: Gornja Rečica, Sv. Jedert, Laško, Sv. Lenart, Sv. Miklavž, Reka.
P¥1 llPlffklliram t Izredno P»kladen, proti dežju in snegu impregniran, topel športni plašč v novem O A f Jf f iy LJUBLJANA, • 11« UCJ.IC1J 11*0.111 • „Fischgräten" vzorcu za din 680'—. Na mesečno odplačilo Vam nudi damska konfekcija Ml U iL« & 1x1 j KONGRESNl'
TRG 5
Trbovlje (na deški ljudski šoli): Vse trboveljske šole, Sv. Katarina.
Zidani most: Loka pri Zid. m., Radeče, Svibno, Sv. Jurij pod Kumom.
Brežice: Artiče Globoko, Pišeče.
Dobava: Kapele, Bizeljsko.
Videm - Krško: Zdole, Leskovec, Veliki trn, Krško, V. Podlog, Raka, Buška, črneča vas.
Rajhenburg: Senovo ljud. + mešč. šola.
Sevnica: Planina pri S., Boštanj ob S.
Črnomelj: Adlešiči, Griblje, Mavrlen, Petrova vas, Podzemelj, Talčji vrh.
Metlika: Suhor.
Semič: Rožni dol, Semič, Štrekljevec, Črešnjevec.
Litija: Hotič, Šmartno pri Litiji.
Višnja gora: Žalna, Polica.
Zagorje ob Savi: Toplice pri Zagorju.
Kočevje (na deški ljudski šoli): Vse šole v Kočevju, Šteharji.
Ribnica na Dolenjskem: Dolenja vas, So-dražica, Gora,
Bled: Gorje, Ribno, Zasip.
Jesenice: Dobrava pri Jes., Koroška Bela, Sv. Križ.
Podnart (Šolar Anton — trgovec): Kropa, Ljubno, Ovšiše, Dobrova pri Kropi.
Bohinjska Bistrica: Srednja vas, Gorjuše, Nomenj.
Radovljica: Mošnje.
Rakek: Unec.
Borovnica: Rakitna.
Loče: Št. Jernej, Ziče.
Novo mesto: Birčna vas, Podgrad, Prečna, Stopiče, Šmihel pri Nov. mestu, Toplice pri Nov. mestu, Novo mesto real. gimn.
Vrhnika: Zažar, Podlipa.
Murska Sobota: Krog.
Učiteljski pevski zbor JUU Emil Mdamič
—pev. Prihodnji pevski tečaj bo 15., 16. in 17. oktobra t. 1. Začetek tečaja bo 15. oktobra ob 10. uri dopoldne v mali dvorani Filharmonije (nad kinom Matice). Vhod ob Matični knjigarni na Kongresnem trgu. — Članstvo naj še zadnje dneve uporabi za štu-diranje skladb, ki so jih vzeli s seboj domov. Na novo prijavljeni člani naj se prav tako udeleže pevskega tečaja.
—pev. Sklepi načelstva UPZ. Po sklepu načelstva UPZ bo koncert v Ljubljani v petek 5. novembra t. 1., drugi dan pa bo nastop v Mariboru. Poleg tečaja v oktobru bo še en trodnevni tečaj od 2. novembra popoldne do 5. novembra. Radio koncert, določen za letošnji december, odpade, ker bo UPZ priredil o božičnih počitnicah pevovodski tečaj. Na-čelništvo UPZ se je tudi odločilo izvesti v maju prihodnjega leta desetdnevno turnejo po Bosni in Dalmaciji. Natančnejši pogovor na prihodnjem tečaju.
—pev. Važno za članstvo UPZ, šolska upraviteljstva in ostalo učiteljstvo. Ministrstvo prosvete je, uvažujoč velik kulturen pomen gojitve zborovskega petja za narodno prosveto in v priznanje uspešnega dela UPZ, izdalo z odlokom O. N. 82.968 od dne 31. decembra 1925. dovoljenje, da sme imenovani pevski zbor uporabljati za vaje in koncertne prireditve tudi šolske dni. Z odlokom O. N. br. 30.282 od 16. aprila 1931. pa še ponovno priporoča delo v učiteljskem zboru in delu za ta zbor. — Da se učiteljstvu olajša posečanje pevskih tečajev in omogoči sodelovanje pri zboru tudi onim, ki so zaposleni po uradih, se opozarja na to, da po gornjem ministrskem odloku teh dni ni šteti v reden dopust, kar je razvidno iz posebnih, za turnejo dovoljenih dopustov. Ti dnevi naj se smatrajo v smislu cit. odloka za istovetne z dopusti za učiteljska zborovanja sreskih društev (odloka min. prosvete O. N. br. 30.780 od 2. junija 1925. in O. N. br. 32.398 od 18. novembra 1926).
Šolski radio
—r 3. TEDEN. V torek dne 12. oktobra
bo predaval g. dr. Franta Mis »Kakšno hrano naj uživam in kako naj jem«.
Razpored:
1.	Hrepenenje otroka po zdravju ter krepki in močni postavi.
2.	Red v prehrani.
3.	Osnove redilnosti posameznih hranil.
4.	Škodljivci v prehrani. I.—III.
V petek dne 15. oktobra bo podal g. Miroslav Zor dialog: »Letanje po zraku v naravi in pri ljudeh.« Letala in padala pri rastlinah. Leteče veverice, netopir. Ptice. Dedalus in Ikarus. Kemija, plini in baloni. Motor in ptica, aeroplani. Ptica in veter, jadralna letala. II,—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 10. oktobra ob 17. uri predaval g. inž. Franjo Kotlovšek: Gnojilni in rastlinski poskusi v šoli na Grmu.
Stanovska organizacija JJJJJ
Iz izvršnega odbora
—iz Za dobrotnika Jugoslovenskega učiteljskega udruženja so vpisali otroci pok. Uroša Blagojeviča, dolgoletnega predsednika učiteljskega udruženja iz Beograda — pok. Katarino Blagojevič z vlogo 1000 din. Slava pokojnici!
—iz Solidarnostne in pozdravne brzojavke
so poslala izvršnemu odboru JUU sreska društva Novska, Devdelija - Dojran in Ma-karska.
9z društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOV. GORICAH ima svoj občni zbor v soboto, dne 16. oktobra 1937. ob 10. uri v ljudski šoli pri Sv. Lenartu v Slov. goricah. Dnevni red: 1. Poročila funkcionarjev. 2. Poročilo o banovinski in državni skupščini. 3. Članarina za leto 1937./38. 4. Tekoče zadeve in dopisi. 5. Slučajnosti. Isti dan od-borova seja ob 9. uri. Pozivamo vse novo došle in neorganizirane člane k pristopu pred zborovanjem. K polnoštevilni udeležbi vabi odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠOŠTANJ obvešča vse svoje članstvo, da zborovanje, združeno z občnim zborom, ne bo v soboto 9. t. m., kakor je bilo to javljeno, temveč v soboto, dne 16. oktobra z istim dnevnim redom in na istem kraju. Ta sprememba je nastala zaradi tega, ker ni izključeno, da bo ta dan komemoracija za blago-pokojnim kraljem Aleksandrom I.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ČRNOMELJ zboruje dne 16. oktobra ob 12.30 uri v drž. nar. šoli v Črnomlju. Dnevni red: 1. Poročilo predsednika in poročilo o banovinski skupščini. 3. Poročilo o glavni skupščini ter kratek poto-krajepis. Poda tov. Vilfan. 3. Poročilo blagajnika — obračun in proračun. 4. Poročilo nadzornega odbora. 5. Jezikovni pouk v nar. šoli. Poda g. ravnatelj meščanske šole iz Črnomlja. 6. Slučajnosti. Dolžniki — poravnajte dolgove! Na svidenje v Črnomlju dne 16. oktobra. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO MARIBOR LEVI BREG ima svoj redni občni zbor v soboto 16. t. m. ob pol. 10. uri v krčevinski šoli. Razen predpisanih točk so na sporedu spominske besede za blagopokojnim Masary-kom. Novo v našem srezu nameščeni, vstopite v naše društvo in pridite k zborovanju! Člani(ce), pridite točno, polnoštevilno in neustrašno! V ognju spoznamo železo — se jeklenimo!
= JUU SRESKO DRUŠTVO SLOVENJ GRADEC bo zborovalo v soboto dne 16. oktobra t. 1. ob 9. uri v Slovenj Gradcu. Poleg običajnih točk bosta poročili o banovinski in drž. skupščini in referat tov. Iglarja Rajka: »Ob izidu prve številke Roditeljskega lista.«
Odbor
= SRESKO DRUŠTVO V ŽUŽEMBERKU bo zborovalo v soboto dne 16. oktobra 1937. ob 10. uri dopoldne v šoli v Žužemberku s sledečim dnevnim redom: 1. Situacijsko poročilo. 2. Doživetja s potovanja v Pariz, predavala bo tov. Škedl Mira. 3. Vtisi z glavne skupščine in Južne Srbije, predaval bo tov. predsednik. 4. Poročila društvenih funkcionarjev. 5. Proračun in načrt za bodoče delo. 6. Slučajnosti. — Pridite prav vsi, novo došli še posebej povabljeni! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA OKOLICA - ZAH. DEL bo zborovalo dne 16. oktobra 1937. ob 9. uri v magistratni sejni dvorani v Ljubljani z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo preds. tov. Vrhovca o banovinski skupščini. 2. Poročilo tov. Gra-dišarjeve o državni skupščini. 3. Poročilo društvene tajnice. 4. Obračun za minulo poslovno dobo in proračun za 1. 1937./-938. bo objavila tov. Deželova. 5. Slučajnosti. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LENDAVA
bo zborovalo 16. oktobra 1937. v Črenšovcih. Začetek ob 10. uri. Dnevni red bo sledeč: 1. Poročila odbornikov.'2. Proračun za poslovno leto 1937./1938. 3. Dopisi in predlogi. 4. Predavanje: Poznavanje prirode v ljudski šoli. Predava tov. Ivanjšič. 5. Slučajnosti. — Pridite vsi! Prinesite s seboj denar za tekočo in še bolj za dolžno članarino. — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO ŠMARJE
bo imelo zborovanje in redni letni občni zbor v soboto, dne 16. oktobra ob 10. uri v Rogatcu. Poleg običajnih točk občnega zbora je na sporedu poročilo tov. Pippa in Rečnika o tečaju za obvezno telesno vzgojo ter poročilo predsednika o skupščinah. Pridite vsi in povabite premeščene in novo nameščene! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO LJUBLJANA MESTO ima svoj redni občni zbor v soboto 16. oktobra ob pol 9. uri na II. deški ljudski šoli Žige Cojza. Na dnevnem redu so poročila funkcionarjev, o banovinski in državni skupščini ter predavanje. — K polnoštevilni udeležbi vabi — odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V ORMOŽU bo zborovalo v soboto dne 16. oktobra 1937. leta pri Sv. Bolfenku na Kogu. Poleg običajnih točk zborovanja in občnega zbora je na dnevnem redu predavanje tov. šol. ravnatelja Antona Kosija »Domači in tuji glasovi o krasoti Slovenskih goric«. — Pohitimo vsi omenjenega dne v »večno lepe naše gorice«, ozaljšane v jesenskem čaru! Za udoben prevoz, po zmerni ceni, iz Središča k Sv. Bolfenku in nazaj, bo preskrbljeno. — Predsednik.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO RADOVLJICA bo zborovalo v Lescah v ponedeljek dne 11. oktobra 1937. ob 8. uri dopoldne s sledečim dnevnim redom: 1. Otvoritev zborovanja. 2. Stanovske zadeve. 3. Došli dopisi. 4. Poročila društvenih funkcionarjev. 5. Poročila delegatov. 6. Referat: Kako naj učitelj uvaja novi slovenski pravopis v osnovno šolo. 7. Slučajnosti. — Udeležba obvezna! — Na svidenje! — Odbor.
= JUU SRESKO DRUŠTVO V KOZJEM bo zaradi nepredvidenih zaprek imelo svoj občni zbor namesto soboto, 9. oktobra — šele teden pozneje, t. j. 16. oktobra ob isti uri in z istim dnevnim redom. Za odbor: Mo-ser Julijana, t. č. tajnica.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO V NOVEM MESTU bo zborovalo v soboto, 23. oktobra 1937. v Novem mestu s sledečim dnevnim ¡redom: 1. Situacijsko poročilo in dopisi. 2. Poročila društvenih funkcionarjev za 1. 1936./37. 3. Poročilo o glavni in banovinski skupščini. 4. O zakonu za telesno vzgojo, referira tov. Blažič. 5. Slučajnosti. — Pred zborovanjem ob 8. uri se vrši seja društvenega odbora. — Odbor.
= JUU — SRESKO DRUŠTVO ŠKOF-JA LOKA bo zborovalo v soboto, 16. oktobra 1937. s pričetkom ob 8. uri v Škofji Loki. Dnevni red: Občni zbor s poročili predsednika, tajnika, blagajnika in revizorjev. 2. Predavanje tov. Rudolfa Horvata o številkah v katalogu. 3. Banovinska skupščina v Ljubljani (poroča tov. Korenčan Lovro) 4. Državna skupščina v Skoplju (poroča tov. predsednik). 5. Predlogi in slučajnosti. Vabimo k polnoštevilni udeležbi. — Zaostan-karji na članarini — zganite se! Novo došli učitelji in učiteljice, prijavite pristop! Vsi v svojo stanovsko predstavnico! — Odbor.
Poročita
+ JUU SRESKO DRUŠTVO LENDAVA
je zborovalo prvič 25. septembra 1937. v Beltincih. Radi slabih poti in poplave se je zborovanja udeležilo samo 30 članov, t. j. 46 % vsega članstva.
Tov. tajnik je podal poročilo o delovanju društva v minulem poslovnem letu in o stanju članstva. Po njegovem poročilu je govorila tov. Prešernova o banovinski skupščini, za njo pa tov. Peternel o drž. skupščini v Skoplju. Tov. blagajnik je poročal o stanju blagajne in razgrnil osnutek novega proračuna. Prečital je tudi listo dolžnikov in opozarjal prisotne na redno plačevanje članarine. Bilo je govora o znižanju članarine in pover-jeniškem sistemu za pobiranje članarine.
Po poročilih je tov. tajnik prečital došle dopise. Predlogi so odpadli, ker zborovalci niso hoteli sklepati ob tako slabi udeležbi.
Slediti bi moralo predavanje tov. Ivanjšiča od Sv. Jurija. To je odpadlo, ker tovariš ni mogel prispeti preko narasle Mure, o čemer je zborovalce brzojavno obvestil. ^Razpravljali pa smo o Vrančevem učnem načrtu in sklenili, da si bo vsaka šola naročila 1 izvod tiskanega načrta, iz proračunskih virov.
Pretresali smo tudi podrobne učne načrte za šole lendavskega sreza. G. šol. nadzornik je obljubil podaljšati rok za sestavo teh načrtov do 15. novembra 1937.
Dogovorili smo se, da bomo prihodnjič zborovali v soboto 16. oktobra 1937. v Črenšovcih. Tja pridemo pa vsi!
Peternel, preds.	Križanič Franc, tajnik.
Novosti na knjižnem trgu
—k 2. številka »Roditeljskega lista« izšla!
Te dni prične Pedagoška centrala razpošiljati oktobrsko številko »Roditeljskega lista«, za katerega vlada nadvse pričakovanje zelo veliko zanimanje. Članki te številke imajo sledečo vsebino: Mirko Vauda: Šušmarstvo v domači vzgoji— Angela Vode: Ko pride otrok v »leta nerodna«. — Zvonko Ermenc: Listi iz tajnega otroškega dnevnika. — Gustav Šilih: Materinska potrpežljivost. — Franjo Martine: Pomoč pri vzgojnih težavah. — Dr. Karel Ozvald: Kaj rodi uspehe in kaj neuspehe v šoli? — Misli očeta ob nakupu šolskih knjig.
—	Alfonz Kopriva: Naučimo otroka varčevati!
—	Vzgojni nasveti. — Zdravstveni nasveti. — Dr. Josip Vrtovec: Šola in otrokov živčni sistem. — Knjižni kotiček. — Kako naj se deca oblači. — Jela Levstik: Skrb za perilo. — Roditeljski pokret. — Venceslav Čopič: Društvo »Šola in dom« — njih razvoj in delovanje. — Alfonz Kopriva: Staršem o perečih vprašanjih naše srednje šole.
Ste že pregledali naš cenik ?
Ako ne, ne odlašajte in naročite čimprej kar potrebujete v Učiteljski tiskarni!
—k Ante Dukič: Vzgljadi na žizu i mir.
Zbirka aforizmov (»Pogledi na življenje in svet«) je izšla v ruščini. Cena 20 din.
Koncentracijski načrt letnih delovnih enot za osnovne šole
znamenito delo tov. Vranca in Dolgana, mora imeti vsak učitelj in učiteljica, pa tudi vsaka šola. Da se določi višina naklade, pošljite prednaročila
Učiteljski tiskarni v Ljubljani.
MALI OGLASI
Mali oglasi, ki slnžljo t posredovalne In socialne namene občinstva, vsaka beseda 50 par. Najmanjši znesek Din 5 —
ZAMENJAVA.
Katera tovariša(-ici), službujoča na isti šoli, kjer koli, bi zamenjala z učiteljskim parom, službujočim na višji organizirani šoli, toda v različnih krajih, oba tik ob železnici na Dolenjskem. Ponudbe pod »Zamenjava takoj«.
FR. ¡».ZAJEC
liprilia o p t f t
Ljubljana, Stari trg f
priporoča: naočnike, ščipalni ke, barometre, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fo to-aparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrni-ne. Ceniki brezplačno.
Kreditna zadruga državnih uslužbencev v Ljubljani, Gajeva ulica št. 9 — v lastni hiši
Najstarejša kreditna zadruga v Jugoslaviji, ustanovljena leta 1874. Poštni čekovni račun štev. 10.681. Telefon štev. 3413.
Posojila do Din 10.000'— vsem javnim nameščencem po 7 °/o proti zaznambi na plačo na prvem mestu in poroštvu.
Naznanjamo tužno vest, da je umrla tovarišica, gospa
Šoba-Šircelj Ljudmila
učiteljica na Zdolah
Pogreb nepozabne tovarišice je bil v petek 1. oktobra t. 1. na Zdolah. Ohranili jo bomo v trajnem spominu.
Učiteljstvo zdolške šole