Akcija zaključni računi za leto 1986
Že nekaj let je OS ZS nosilec aktivnosti obrav-nave rezultatov gospodarjenja v OZD. Za nepo-sredno spremljanje razprav o »ZR 1986« v OZD smo se v okviru DPO občine dogovorili in imeno-vali 47 članski politični aktiv, izbrali 60 organiza-cij zdniženega dela ler razdclili zadolžitve posa-meznim članom političnega aktiva za udeležbo ob razpravi v OZD. V OZD so bili predsedniki izvršnilh odborov osnovnih organizacij ZS zadol-ženi organizirati javno razpravo po že znanem postopku v sodelovanju z IPO. Člani političnega aktiva so sc udeležili razprav v 45 OZD, v vseh 60 predlaganih ni bilo mogoče, ker so potekale aktiv-nosti hkrati v več OZD.
Vtise in mnenja, ki so jih pridobili člani politič-nega aktiva ob spremljanju razprav o ZR 86, bi lahko strnili v naslednje ugotovitve:
-  vse preveč je še vedno prisotna miselnost, da je »akcija zaključni računa« stvar sindikata in ne tudi drugih DPO in delavcev samih. Tudi v neka-terih OZD se pojavlja mnenje, ko pripravljajo poslovno poročilo za obravnavo, da ga pripravlja-jo na zahtevo OS ZS, ne pa zaradi lastnih potreb in inforrairanja delavcev;
-  kljub gornjim ugotovitvam pa so bila poslov-na poročila, ki so jih pripravili IPO in drugi strokovni delavci v OZD v večini primerov dobro pripravljena. Tudi razprave so potekale v predvi-denih postopkih - najprej ocena na 10 00 ZS oz. političnem aktivu v OZD in nato skupaj s sprejetimi stališči na zboru delavcev; Poudarkj iz razprav v OZD:
1. V OZD, kjer so poslovali manj uspešno. so delavci terjali program ukrepov za izboljšanje go-spodarjenja. Kritično so obravnavali izrabo delov-nega časa in vzroke za prevelik porast odsotnosti zaradi bolezni.
Opozarjali so na napake v lastnem delu, nedo-seganju ustrezne kvalitete, slabo ravnanje z repro-dukcijskim materialom.
Terjali so ugotavljanje odgovornosti vodilnih, vodstvenih in tudi drugih delavcev za slabo oprav-Ijeno delo.
2.  V nekaj OZD je bila živahna razprava na temo sodelovanja v kritju izgub posameznih OZD v okviru DO.
Delavci so terjali naj se prične dejansko ugotav-Ijanje odgovornosti za slabe poslovne rezultate.
3. V razpravah so delavci govorili tudi o velikilh obveznostih TOZD navzven (splošna in skupna poraba) in neenakem položaju tistih OZD, ki pristopajo k samoupravr.im sporazumom za zdm-ževanje sredstev tudi za širša področja.
Opozarjajo na premajhen vpliv samouprave, vse preveč je predpisov, ki zmanjšujejo že tako ozek krog možnosti samoupravnih odločitev.
4. V OZD s področja vzgoje in izobraževanje je bila glavna tema razprav nizko vrednotenje dela učiteljev, dvom v ustrezen nivo uskladitve DO z gospodarstvom glede na kvalifikacijsko strukturo. Opozarjali so na neustrezna merila in kriterije za financiranje in prepočasen dotok sredstev.
Kljub prizadevanjem in stalnemu ponavljanju smotrnosti tekočega obravnavanja poslovnih re-zultatov, ne beležimo ustrezne aktivnosti med letom. Tako je obravnava ZR v večini primerov edino »srečanje« delavcev z rezultati lastnega dela.
Kljub zaostrenim pogojem in nujnosti večje kri-tičnosti pri odločanju, v mnogih sredinah beleži-mo prepričanje, da je vsakoletno ocenjevanje IPO nesmctrno. Mnogokrat se to dejstvo kaže za ute-meljeno, saj IPO čestokrat nimajo možnosti kore-nitega posega na področju zagotavljanja ustrezne discipline, organizacije dela ipd.
Ob upoštevanju stanja, ki ga vsako leto beleži-mo ob akciji ZR. naj bo to osnova za aktivno in kvalitetno vključitev v vsebinske spremembe ZD, čemur do sedaj nismo bili priča.
OSZS