tonnina piaćana pri 4270 Mot HUZEJSCI ČASOPIS Muzejsko društvo Jesenice in Muzej Jesenice Št. 1, leto XI, 15. marec 2001 Oh prazniku OB 20. MARCU-PRAZNIKU MESTA JESENIC Jesenice so razpotegnjeno mesto, nastalo z združitvijo prej samostojnih naselij, ki jih je v mesto povezal razvoj železarske industrije v 19.stoletju. Pomembno vlogo pri združevanju je imela tudi prometna lega in povezave, zlasti cesta in železnica. Konec prve svetovne vojne je prinesel razpad Avstroogrske monarhije in novo državo Kraljevino Srbov. Hrvatov in Slovencev. Jesenice so v novi državi dobile pomembno vlogo obmejnega prometnega vozlišča in industrijskega središča. Prav industrija pa je z novo državno mejo doživela hud udarec. Na prelomu stoletja zgrajeni plavži v Skednju pri Trstu, ki jih je Kranjska industrijska družba (KID) zgradila v zaledju pristanišča, so pripadli Italiji in ostali odrezani od predelovalnih obratov na Jesenicah. Kljub temu je za obdobje med obema vojnama značilno živahno društveno življenje in številne novogradnje, ki so pomembno vplivale na spreminjanje mestne podobe. Delavski domovi različnih političnih barv so dajali pečat kulturnega dogajanja. Med najbolj aktivnimi je bilo delavsko društvo Svoboda v okviru katerega je deloval delavski oder. ki je med drugimi uprizarjal tudi dela domačega pisatelja in dramatika Toneta Čufarja. Že leta 1914 so Jesenice dobile ljudsko šolo. ki je domovala v stavbi današnje gimnazije. Leta 1920 so v prostorih današnje čistilnice odprli meščansko šolo, ki seje 1935 preimenovala v Državno meščansko šolo dr. Franceta Prešerna in je bila edina višja šola v radovljiškem okraju. Konec tridesetih del je tudi KID za svoje potrebe ustanovila vajeniško šolo. Leta 1926 so Jesenice dobile Državno pošto. Občina se je s svojim prizadevanjem vključila v dogajanje in zgradila mestno zavetišče ter odprla ljudska kuhinjo v Krekovem domu. Nekdanji trg je dokončno prerasel trške ovire in napočil je čas, da Jesenice dobijo mestne pravice. To seje zgodilo z ukazom kralja Aleksandra 20. marca 1929. Jesenice so postale najmlajše mesto v kraljevini Jugoslaviji. S Savo so tedaj štele okoli 8000 prebivalcev. Prvi župan je bil jeseniški trgovec in obrtnik Andrej Čufer. Mesto je spadalo pod srez Radovljica, okrajno so dišče pa je bilo v Kranjski Gori. V tem času se je pričela tudi velika akcija za obnovo farne cerkve svetega Lenarta. Načrti prenove arhitekta Dragutina Fatuija so bili predstavljeni celo na svetovni razstavi v Budimpešti, prenova pa je bila izpeljana v tridesetih letih. V istem letu se je tudi v železarstvu zgodila pomembna sprememba. Glavna delničarja KID sta postala nemška industrialca brata Westen, ki sta že posedovala tovarno emajlirane posode v Celju. V slutnji bližajoče se vojne, so bile za potrebe vojaške industrije nečrtovane tudi vse nove investicije. Tako sta na Jesenicah tik pred drugo svetovno vojno leta 1937 in 40, zrasla dva nova plavža. Letos mineva 72 let odkar so bile mestu Jesenice podeljene mestne pravice. V spomin na te dogodke smo 20. marec izbrali za praznik občine Jesenice. Kokošinek Nataša ravnateljica Gornjesavskega Muzeja Jesenice IZ VSEBINE 20. MARCU Strati J Nada Praprotnik: BOTANIČNI ' BARON KAREL ZOM Dušan Prešern: PROF DRAGO SVOUŠAK: ŽELEZNOĐOBNO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE SV LUCIJA j PROGRAM Muzejskega društva Jesenice: od marca do aprila 2001 Stran 2 Dušan Prešern: RAZSTAVA LJUDSKEGA ZBIRATELJSTVA Zdravico Kovačič žri Borut Razinger: EKSKURZIJI NA NOTRANJSKO IN V ŠKOFJO LOKO Stran 3 Tone Konobeli: IZŠEL JE JESENIŠKI ZBORNIK 8 - TEKMOVANJE O ZGODOVINI MESTA JESENICE - PROGRAM MUZEJA JESENICE (od marca do aprila 2ÖO! Strani Muzejski večer: četrtek, 15. marec 2001 Botanični baron Karel Zois Ob 200-letnici smrti botanika Karla Zoisa (1756-1799) smo v letu 1999 na Brdu pri Kranju in v Prirodoslovnem muzeju Slovenije pripravili spominsko razstavo. Za naš Muzejski časopis (10. november 1999, leto IX, št. 5) sem napisala kratek življenjepis tega botanika, ki je večino svojega kratkega življenja preživel na Brdu in na Javorniku, saj je bila družina Zois je lastnica rudnikov in fužin. Ob tej priložnosti bi na kratko omenila le nekatere rastline, ki so povezane s Karlom Zoisom. Zoisova zvončica (Campanula zoysii) je prava »hči slovenskih planin«, endemična je v naših Alpah. Za simbol alpskega rastlinstva velja planika, ki pa se je v Evropo preselila iz Azije in je v bistvu tujka. Če bi izbirali cvetlico, ki naj bi predstavljala slovensko, sončno stran Alp, bi se odločili za Zoisovo zvončico, ki se je na naših tleh ohranila še iz časov pred ledenimi dobami. Zoisova vijolica ( Viola zoysü) je »najlepši otrok naših gora«, kot je v strokovnem opisu navdušeno zapisal F. K. Wulfen. Neznano rastlino mu je poslal K. Zois »živo, še z zemljo, iz kranjskih Alp, ki meje na Koroško«, torej iz Karavank. Kratkodlakava popkoresa (Moe-hringia villosa) je ena najredkejših slovenskih endemičnih rastlin. Raste v razpokah suhega in sončnega skalovja v Baški grapi, na Poreznu in Črni prsti in je ena od največjih rastlinskih posebnosti južnega dela Julijskih Alp. Nežni kamnokreč (Saxifraga temila) spada med starejše endemite. Glavni areal se razteza od Karnijskih Alp na zahodu do Julijskih Alp na vzhodu, v Sloveniji raste še na Lubniku in v Zasavju, v Avstriji pa na gori Krebenze na zgornjem Štajerskem. Črnoškrlatni kamnokreč (Saxifraga exarata subsp. atropurpurea) je endemična podvrsta južnega dela Julijskih Alp, saj raste samo v Krnski skupini od Lemeža prek Krna do Rdečega roba. Gorenjska lepnica (Silene veselskyi subsp. glutinosa) je lokalna endemična podvrsta iz okolice Medvod, Kranja in Podnarta. Kranjski grint (Senecio carniolicus) je vrsta, ki jo je našel K. Zois na Vajnežu in tam je še vedno edino nahajališče v Sloveniji. Vse primerke bi lahko prešteli na prste obeh rok, kar kranjski grint uvršča med najbolj redke vrste v slovenski flori. Švedski botanik Carl Linné je zapisal: »Bogastvo izginja, najimenitnejše zgradbe propadajo, najbolj številne družine prej ali slej izumrejo, najmočnejše države in kraljevine, v katerih vlada največje blagostanje, se zlomijo, vendar pa je treba uničiti vso naravo, preden bo pozabljen tisti, kije povzdignil luč botanike.« Nada PRAPROTNIK Program Muzejskega društva Jesenice (od marca do aprila 2001 15, marec 2001 ob 18 uri: dr. Nada Praprotnik: KAREL ZOIS 19. april 2001 ob 18, uri: prof. Drago Svoljšak: ŽELEZNO-DOBNO ARHEOLOŠKO NAJDIŠČE SV. LUCIJA Oba muzejska večera bosta v dvorani Kosove graščine (2. nadstropje), Titova 64 na Jesenicah. Vstop je brezplačen! Jkuzejski večer: četrtek 10. april 2001 Prof. Drago Svoljšak v Zeleznodobno arheološko najdišče Sv. Lucija Naš rojak in tudi član Muzejskega društva Jesenice od vsega začetka, arheolog prof. Drago Svoljšak nam bo predstavil odkrivanja in raziskovanja bogatega železnodobnega najdišča v Sv. Luciji - Most na Soči. Avtor je kot arheolog več let vodil raziskovalna dela in odkopavanja na tej lokaciji, tako da bomo lahko neposredno zvedeli marsikaj o zanimivih najdbah. Njegova sistematična raziskovanja so bistveno razširila arheološko podobo Primorske. V Tolminu je odkril najstarejšo nekropolo svetolucijske skupine. Vodil je odkopavanja v Batujah in v Kobaridu, kjer je bilo odkritih 300 železodobnih grobov, predvsem pa na Mostu pri Soči, kjer je ob znani nekropoli odkril še naselbino s 34 železnodobnimi in 10 rim-skodobnimi stavbami ter grobišč iz poznolatenskega in rimskega obdobja. Predmeti so so zanimivi tudi zaradi tega, ker železnodobno pridobivanje železa sega tudi do Bohinja. Dušan PREŠERN V* «V* BOMBARDIRANJE JESENIC MARCA 1945 1.3.1954 Gb 13 uri"55 minut so sirene označile konec zavezniškega letalskega napada na Jesenice. Nekaj minut zatem pa so z vzhoda priletele tri eskadrilje zavezniških bombnikov. Odvrgle so težke rušilne bombe na železniško postajo in okolico, štirideset minut kasneje pa so bombniki napadli še enkrat. Dve bombi sta v prvem napadu zadeli železniško postajo in jo hudo poškodovali (obnovili so jo šele čez šest let!), veliko škode pa so bombe povzročile tudi na tirih, okrog postaje in v starem delu Jesenic. Bilo je precej žrtev, ker je stal na postaji vlak z nemškimi vojaki, v vojaški menzi na postaji pa so bili takrat vojaki ravno pri kosilu. Zato najbrž Nemci podatkov o številu žrtev niso hoteli objaviti. Bombe so uničile hotela »Triglav » in »Paar«, veliko železniško hišo nasproti postaje in precej hiš ob glavni cesti od postaje do hotela »Pošte«, zato je bilo veliko tudi civilnih žrtev. Takrat sem bil star devet let in nisem več hodi! v šolo, ker jo je poškodovala mina. Zelo dobro pa se spomnim bombardiranja, saj smo se otroci iz velikega »Majsterhauza« (velika hiša nasproti žebljarne, v kateri so pred vojno stanovali mojstri iz KID) takrat igrali na dvorišči in slišali znak sirene. Takoj za tem pa smo videli v zraku letala in tanke nitke letečih bomh. Takrat so naše mame že zavreščale in nas poklicale v hišno klet, kije imela metrske zidove. Dobro se spomnim tresenja teh zidov, molitev, jokanja, vpitja in strahu. Kmalu po tem pa sem že iz prvega nadstropja, kjer smo stanovali, stoje na oknu gledal nekaj redkih avtomobilov tistega časa, ki so vozili okrvavljene ranjence v bolnico na Groblje. Nekaj dni po napadu sem si v spremstvu staršev ogledal razbite Jesenice. Najbolj s