POŠTNINA PLAČANA PRI POŠTI 3102 CELJE
Počasi imam dovolj, da sem predmet pisanja, katerega ministra bodo zamenjali

'Z; £

z_
OSREDNJA KNJIŽNICA C Muzejski trci 1 a
3000-	CEL. J C
NADA FUŽIR
Odslej lahko stranke izbirajo, ali bo nalepko za tehnični pregled namestil strokovni delave« ali stranka sama
Zadruga mozirje
Zgomjesavlnjska kmetijska zadruga Mozirje z.o.o.
KPC Ljubija-Mozirje tel. 83747-20,
Železnina Gornji Grad tel. 839-44-20,
Železnina Ljubno železnina Luče tel. 584-12-41, tel. 584-40-24,
Železnina Radmirje 838-80-43
AKCIJA - AKCIJA - AKCIJA
NOVO!
Velika izbira
keramičnih ploščic - italijanskih
STREŠNIK DVOZAREZNIK SERENI........ 1.590 SIT/m
a Mozirje z-o-o., Cesta na ü
OPEKA WINERBERGER Ormož v mesecu avgustu!!
Brezplačna dostava na dom z avtodvigalom!
-	Možnost plačila na 5 obrokov brez obresti
-	Gotovinski popusti
-	Plačilo z zadružno in ostalimi karticami
Delovni čas: vsak dan od 7. do 19. ure, sobota od 7. do 12. ure
PODJETJE S TRGOVINO INSTALACIJE IN STORITVE

Cizej, d.o.o., Braslovče Parižlje 1, 3314 Braslovče Tel. 03/70-33-130,
Fax: 03/70-33-136
PESTRA IZBIRA:
■	materiala za centralno ogrevanje,
■	materiala za vodovod,
■	kopalniške opreme,
■	keramičnih ploščic (po naročilu).
Obiščite nos tudi no novi loko« ji
Parižlje 12a (bivša Kovinooprema), tel. št. 705 02 80
Kjer vam nudimo: gradbeni material, belo tehniko, barve in lake, vijake in okovje ter male gospodinske aparate.
Delovni čas:	Montaža!
vsak dan od 7.30 do i8.00 Dostava na dom! sobota od 7.30 do 12.00 ure Prodaja na obroke!
MOŽNOST NAKUPA DARILNEGA BONA
Tudi v 21. stoletju Pepelka najde svojega princa
FOTO
NIITCČflJ
s
Sončni zahod v
Dajli
Avtor: Sašo Štiglic, Gornji Grad
Na natečaju lahko sodelujete z eno fotografijo, ki jo opremite z naslovom. Vsak teden bomo objavili do tri od prispelih fotografij, na koncu akcije, sredi septembra, pa bomo izbrali tri naj fotografije, katerih avtorji bodo prejeli uporabne nagrade:
1.	Komplet filmov (5) PROFOTO KODAK 100/36
2.	Razvijanje 2 filmov in izdelava fotografij
3.	Album za 200 fotografij
Avtor: Mateja Ogradi, Gornji Grad
Fotografije lahko pošljete v elektronski obliki na naslov savinjske.novice@siol.net ali po pošti na naslov Savinjske novice, Savinjska cesta 4, s pripisom NAJ FOTOGRAFIJA.
Na vašo željo vam bomo fotografijo vrnili.
MžlBfe
^pète že šli v gobe? Ne?! Potem bržkone spadate v skupino čudakov, kinasstraš-ni šarm te rastline še ni prevzel. Ampak verjamem, daje večinski odgovor Da.
Sprašujem se, zakaj ljudi ta začimba množično pritegne, da v času rasti prečesavajo gozdove podolg in počez? Odgovor tiči najbrž vtem, da gobarjenje ni zgolj instinkt po preživetju (prehranjevanju), temvečje neke vrste ritual. Gobe so nepredvidljive, njihova rastje odvisna od nekaterih dejavnikov (predvsem vlage in temperature), uspevajo zgolj na določenih krajih ob določenem času. Od tod se je razvila želja, da ne rečem že kar bitka, kdo jih bo prej našel. Tekmovalnost (ne le) človeške narave je dovolj dober razlog, da se zgodaj vstane. Saj veste, kako dober občutek je, ko se vrneš s sprehoda s polno košaro lepih, zdravih gob, sploh če je ta večja od sosedove (kaj si o tem misli inšpektor je že drugo vprašanje). Praviloma gobar še bratu ne bo izdal, kod je hodil.
Te nenavadne rastline, trosnjaki, so zaradi njihove skrivnostnosti bodisi oboževane, ali pa imajo ljudje odpor pred njimi. Njihov sloves sega daleč v zgodovino-že Rimljani sojih imeli za specialiteto. A je že tako, da so najbolj privlačne stvari hkrati
lahko tudi nevarne. Marsikatero od slastnih užitnih spužv lahko zamenjamo z njeno za naše organizme bistveno manj prijazno dvojnico. Resničnih zgodb o posledicah takšnih pomot poznamo dovolj. Zato se le držite reka, ki se ga v hecu radi poslužujemo, da se mora vsaj en šofer pri hiši odpovedati "prepovedanemu sadežu".
Ljudi pa je že od nekdaj mikalo ravno prepovedano. Radi imamo (eni bolj, drugi manj) adrenalinske izzive. Kar nekaj slovenskih imen se je zaradi ekstremističnih nagnjenj zapisalo med svetove rekorderje na različnih področjih preizkušanja človekovih sposobnosti in meja. Med njimi so plavalec Martin Strel, kise trenutno bori z amazonskimi krokodili, Davo Karničar, Dušan Marvlje, Viki Grošelj... in aktualni Zgornjesavinjčan Matevž Lenarčič, kateremu se bolj kot naravne ovire pri preletavanju sveta z ultralahkim letalom na pot postavljajo birokratske ovire. Tudionje, kot njegovi avanturistični somišljeniki, poskrbel, da lahko zračne dogodivščine v sliki in besedi preko interneta spremlja svetovna javnost. Lenarčič je med drugim znan kot odličen fotograf. Od ras, drage bralke in bralci, pa smo tudi že prejeli prvi fotografiji, kise bosta potegovali za naslov Naj poletna fotografija. Ogledate si ju lahko na sosednji strani. Vse ostale mojstre camere obscure pa vabim, da se ojunačite in se avtorjema pridružite.
Aktualno:
Izgradnja telovadnice v Mozirju.
Politika:
Minister Presečnik
ostaja v Drnovškovi vladi......
Srečanje družin na planini Travnik nad Novo Štifto:
Dan druženja, ki bogati........
Fotoreportaža:
Vaške igre na Lazah............
Raziskovalni tabori v Šaleški dolini:
Bistvena so ekološka vprašanja
Ljudje in dogodki:
Novo odkritje pozabljenega žita
Potopis:
Moje doživljanje Amerike.
Na naslovnici: Vaške igre na Lazah
Matevž Lenarčič v Kanadi:
Modra strela leti birokratskim
zapletom navkljub..................20
IZ VSEBINE: 35
iSSN 0351-8140, leto XXXIV, št. 35,30. avgust 2002. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, Franci Kotnik s.p., Savinjska cesta 4, ' 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791, transakcijski račun 33000-3313301838. Odgovorni urednik: Franci Kotnik. Urednica: Vesna Petkovšek. Stalni sodelavci: Edi Mavrič-Savinjčan, Aleksander Videčnik, Ciril M. Sem, Benjamin Kanjir, Jože Miklavc, Igor Solar, Karolina in Edvard Vrtačnik, Alenka Klemše Begič, Igor Pečnik, Marija Sodja-Kladnik, Franjo Pukart, Milena Kozole, Marija Sukalo, Nastasja Kotnik, Avgust Robnik, Kmetijska svetovalna služba, Zavod za gozdove. Tajnica uredništva: Barbara Zacirko-vnik. Računalniška obdelava: Uroš Kotnik. Trženje: Helena Kotnik, mobitel 041/793-063, helena.kotnik@email.si. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4,3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-pošta: savinjske.novice@siol.net. Internet: http//:www.savinj-novice-sp.si. Cena za Izvod: 259,00 SIT, za naročnike: 230,00 SIT. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.650 izvodov. Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 8,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje
J


TURISTIČNA ZVEZA SLOVENIJE
Sklenjen prvi krog vseslovenske nk<ije Moja dežela - lepa in gostoljubna
V kategoriji večjih zdravilišč so se najbolje odrezale Terme Zreče, pred Moravskimi Toplicami in Radenci, med manjšimi zdravilišči je prvo mesto zasedla Topolšica, sledi zdravilišče Strunjan, tretje mesto pa je osvojilo Zdravilišče Rogaška Slatina.
Med izrazito turističnimi kraji sije prvo mesto prislužil Bled, drugo Podčetrtek in tretje Radenci, med večjimi mesti je najbolj gostoljubna Nova Gorica, sledi Velenje in na tretjem mestu Ljubljana. Med srednje velikimi mesti je na prvem mes-
tu Slovenj Gradec, sledita Metlika in Dravograd.
Republiška ocenjevalna komisija Turistične zveze Slovenije je v kategoriji turističnih krajev v prvem krogu prvo mesto prisodila Laškemu, drugo Izoli in tretje Ptuju, med
izletniškimi kraji vodi Kostanjevica na Krki, sledita Gornji Grad in Šentanel, vkategoriji drugi krajije trenutno najbolje ocenjeno Ljubno ob Savinji, na drugem mestu so Puconci in na tretjem Vojnik, med hribovskimi kraji pa je na prvem mestu Gorenje,
pred Logarsko dolino in Sorico. Na željo številnih občin so bile letos razpisane še tri kategorije, in sicer za najbolje urejeno alpsko, kraško in panonsko vas, vendar se je doslej prijavila le Solčava.
Savinjčan
IZREDNA SEJA MOZIRSKIH SVETNIKOV
O vračanju vlaganj v javno telekomunikacijsko
omrežje
Svetniki mozirskega občinskega sveta so se 21. avgusta sestali na drugi izredni seji. Župan je sklical sejo zaradi nujnosti sprejetja odloka o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje na območju občine Mozirje.
Zakon o vračanju vlaganj upravičencev v javno telekomunikacijsko omrežje narekuje lokalnim skupnostim, da morajo do 5. septembra letos sprejeti uradni akt, torej odlok, s katerim bo natančno opredeljeno zbiranje dokazil upravičencev. Osnovni dokazili sta pogodba in račun. Za vse, ki teh dokazil ne posedujejo več, predvideva zakon različna orodja, ki so natančno določena.
Župan je imenoval posebno komisijo, v kateri bosta tudi predsednika obeh krajevnih skupnosti, mozirske in rečiške, ki bo zbirala dokazila. Občani bodo o začetku zbiranja in o vseh postopkih pravočasno obveščeni, saj bodo vsa gospodinjstva prejela dopise. Prav tako bo dovolj časa po prejemu teh pozivov, zato se ne gre bati, da bi kdo vlogo za vračilo vložil prepozno. Osnova za vrači-
lo bo pogodbena vrednost, zmanjšana za neplačano priključnino. Višina te osnove pa se bo gibala med 20 in 40 odstotki, odvisno od leta sklenitve pogodbe.
V nadaljevanju seje so se svetniki seznanili s projektom adaptacije in dograditve osnovne šole Mozirje ter izgradnje telovadnice. Izdelan je namreč nov projekt, saj je bil prejšnji, glede na dejstvo, da se je velika športna dvorana že
zgradila v Nazarjah, neuporaben. Nov projekt predvideva manjšo dvorano, ki pa bo kljub temu zadostovala tovrstnim potrebam občanov. Poleg telovadnice pa bo potrebno adaptirati in izgraditi dodatne prostore za potrebe devetletnega šolanja. Skupno je projekt vreden okoli 834 milijonovtolarjev, začetek pa je predviden v letu 2004.
Benjamin Kanjir
OBČINA MOZIRJE
Spremembe krajevnih statutov
S spremembo statutov krajevnih skupnosti Mozirje in Rečica ob Savinji se bo število krajevnih svetnikov v Mozirju povečalo, na Rečici pa ostalo nespremenjeno. Z izločitvijo Prihove v občino Nazarje bi moral biti rečiški krajevni svet zmanjšan za enega člana, vendar se s spremembo statuta naselja Grušovlje, Homec, Šentjanž in del Poljan preoblikuje v samostojno volilno enoto, to pa pomeni, da bo rečiško krajevno skupnost tudi poslej zastopalo devet svetnikov.
Zaradi izločitve Prihove iz Mozirja je občinski svet sprejel odlok o določitvi volilnih enot za volitve članov občinskega sveta in volitve župana občine. Na pobudo KS Mozirje je občinski svet sprejel sklep, po katerem se oblikujeta volilni enoti tako za Šmihel kot Radegundo, po novem pa bo tudi Mozirje volilo enega občinskega svetnika več, tako da bo svet krajevne skupnosti štel 11 članov. "Na podlagi teh spre-
memb je bilo potrebno spremeniti odlok o določitvi volilnih enot za izvedbo volitev v KS Mozirje in Rečica," razlaga tajnica občine Mozirje Nada Klančnik. "Zaradi zastarelosti je bilo potrebno odlok uskladiti z novo nastalimi razmerami, pravi Klančnikova in dodaja, da so občinski svetniki določili tudi nov sedež občinske volilne komisije, ki bo odslej na občini Mozirje.
Savinjčan
Nada Klančnik, tajnica Občine Mozirje (foto: Ciril M.Sem)
IZGRADNJA TELOVADNICE V MOZIRJU
Brez pomoči države no bo šlo
Projekt izgradnje večnamenske športne dvorane v Mozirju se vleče že več let. Mozirjani so nezadovoljni, saj kraj nima primernega prostora za izvedbo večjih športnih ali družabnih prireditev, šolarji pa opravljajo pouk športne vzgoje v neprimernem večnamenskem šolskem prostoru. Temu pa se, vsaj izgleda tako, bliža konec.
Občina je pred leti naročila projekt, kije predvideval ogromen objekt, ki bi zadostoval potrebam širšega zgornjesavinjskega prostora, Spričo nastalih razmer in dejstva, da takšen objekt stoji dva kilometra stran, pa je bilo potrebno zadevo zmanjšati. To je projektni skupini iz Ljubljane, ki je tesno sodelovala z občinsko upravo, uspelo pred dnevi. Nov projekt je primeren nastalim razmeram, vključuje pa tudi vse potrebno za nemoteno delovanje devetletnega osnovnega šolstva v Mozirju.
Projekt, kije finančno opredeljen na 834 milijonov tolarjev, je razdeljen v dve fazi. Ena faza predvideva adaptacijo obstoječega šolskega objekta in dograditev več prostorov, druga pa je namenjena izgradnji dvorane.
V prvi fazi bo adaptiranih 590 kvadratnih metrov obstoječega objekta, prizidano pa kar 832 po normativih manjkajočih kvadratnih metrov. Spremembe bodo velike, za nemoten pouk pa nujno potrebne. Ena izmed največjih bo gotovo predelava večnamenskega prostora, kjer se sedaj odvija pouk športne vzgoje. Na tem prostoru bosta svoj prostor dobili knjižnica in avla, ki bo knjižnici dajala svetlobo. Upravni prostori se selijo v novo zgrajene prostore, na njihovem mestu pa bodo zrasle garderobe. Veliko bo tudi novih učilnic.
Telovadnica bo v velikosti igrišča za mali nogomet. V tem primeru
bo poleg njega še tribuna s 120 fiksnimi sedišči. V primeru igranja košarke ali odbojke bo na voljo še izvlečna tribuna z okoli 270 sedeži. Osrednji prostor bo mogoče razdeliti na tri vadbene prostore hkrati. Telovadnica bo v velikosti 2.056 kvadratnih metrov, od tega 1.428 za potrebe šole. Ostali kvadratni metri bodo namenjeni prostorom za fitnes in spremljajoči infrastrukturi. Te prostore namerava občina odprodati ali dati v najem, saj njihova ureditev ni planirana v kratkem času.
Država sofinancira izgradnjo šolskih objektov v višini 40 odstotkov od normativne vrednosti, ki se izračuna glede na število učencev. V primeru Mozirja bi ta vrednost znašala okoli 217 milijonov tolarjev, kar pomeni, da na pleča občine pada 617 milijonov. Zagotoviti jih bo moral občinski proračun, ki je trenutno obremenjen še z odplačili za rečiško osnovno šolo.
Začetek del v Mozirju je predviden v letu 2004, drugi dei pa leto kasneje. Prav takrat se bo višina investicijskih sredstev za rečiško devetletko drastično zmanjšala, saj bo šola počasi odplačana.
Seveda je sedaj na vrsti država, ki mora mozirski projekt uvrstiti v nacionalni program. Do tja bo še trda pot dogovorov in kompromisov. Zadnjo besedo pa tako ali tako daje finančno ministrstvo, ki deli denar.
Benjamin Kanjir
r
—	-	—N
Kresničke
Svetopisemska prilika o spreobrnjencih je enkratna priložnost za prikrivanje kameleonstva, ki nima moči v razsvetljenju duha ampak v šibkosti karakterja.
Savinjčan
hi O M iSJTTIB.&MO	S
Mar res rabimo
rečiško šolo?
Vprašanje•, ki sem si ga zastavilišče odgovor pri mnogih ljudeh. Dejal bi, da upravičeno. Tri šole na borih šestih kilometrih so morda tudi za vsega vajeno zgornjesavinjsko favšijo kapljica čez rob. Vsaj dotlej, ko človek ne spozna realnih dejstev in podlag za razmislek.
Rečičaniso bili ob popolno osnovno šolo v sedmem desetletju prejšnjega stoletja. Zakaj in kako so jo izgubili, naj ne bo tema mojega razmišljanja. Raje bi z bralci podebatiral na temo sedanjosti, ki naj da ob stran preteklost.
Tri desetletja so bila torej potrebna, daje Rečica zopet prejela tisto, kar je že imela. Kar ji je zgodovinsko pripadalo. Zakaj? Mar zgodovinajemlje tistim, kijim pripada? Mar jim v naslednjem koraku vrača nazaj ali se zgolj s posmehom ozira na sedanjost? Delikatna zadeva. Velja stopiti na stran in dobro razmisliti, se postaviti v kožo tistih, ki so bili proti gradnji nove rečiške šole in poskušati razumeti tiste, ki so zadevo napeljevali v nasprotno stran.
Srce je vedno govorilo, da šola mora biti. Denar ni bil nikdar za to. Del Občine je bil skeptičen in se je vedno spraševal, čemu. Tudi del občinskega sveta, ki pa ni želel tleti sovrašlva med prijatelji. Župan je bil taprav, bi se temu reklo. Kljub mnogim očitkomje peljal projekt v zastavljeno smer. Pa čeprav na ledjih računskega sodišča, kije neusmiljeno trgalo vodenje občine in denar na pravilno in nepravilno zapravljen.
Zadnji skeptiki pa dobivajo dolge nosove ob številkah, ki botrujejo adaptaciji in izgradnji novih prostorov mozirske šole. Preko 800 kvadratnih metrov je v nebo vpijoča številka Nemogoče si je predstavljati verjetno še nekajkrat večjo številko, ki bi jo povzročili neizgradnji najprej šole v Nazarjah in nato na Rečici.
Tu pa se za vse dvomljivce in omahljivce lahko mirne duše zadeva zaključi. Vprašajmo se, kakšna bi bila šola v Mozirju, ki bi morala sprejeti poleg mozirskih tudi nazorske in rečiške otroke. Najbrž bi bila adaptacija, kise obeta, nekajkratvečja. Nekajkratvečjabibila tudi številka na predračunski vrednosti megalomanskega projekta.
Rečiškašolaje do določene mere resnično zavirala ostale investicije, ki sedaj čakajo na izvršitev. Njena vrednost je dobrih 600milijonov tolarjev, kar ni zanemarljiva številka. Posebno v časih, ko se moč Občine meri v številu asfaltiranih metov. Pa vendar. Za teh 600 milijonov smo dobili sodobno šolo, kije v ponos kraju in bo z dobrim delom v ponos tudi kole-ktivu ter krajanom. Inpravjetako.
Po drugi strani pa, če bi prihranili teh 600 milijonov, bi najbrž v Mozirju že pred leti stekel projekt izgradnje večnamenske dvorane. Njena vrednost, seveda s finančnega stališča, bi šla v višave in bi zavoljo tega zopet trpele ostale investicije. Proračun bi bil prav tako obremenjen že skoraj malce čez rob.
Še večji problem pa bi se pojavil ob uvedbi devetletke. Seveda prostorski. Predstavljam si, da bi velikost šole in število učencev mejilo na razmere v veliki tovarni. Koliko so tovarne prijazne do svojih ljudi, je drugo vprašanje.
In tu je moj odgovorna v naslovu zastavljeno vprašanje. Rečiško šolo so rabili Rečičani. Marsikomu bo težko padlo, vendar je res. Rabili smojo tudi Mozirjani, saj bodo naši otroci zaradi nje obiskovali prijazno mozirsko šolo, primerno umeščeno v prostor. Tako smo lahko zadovoljni oboji. In prav je tako. Košček gozda, ki loči oba kraja, naj ne bi bil prostor za postavitev kitajskega zidu. Ali pa se morda motim ?
POGOVOR S PROMETNIM MINISTROM
Jakob Presečnik ostaja v Drnovškovi vladi
Minister za promet Jakob Presečnik je od lanske odsotnosti z delovnega mesta, ki ji je botrovala bolezen, tarča številnih medijskih špekulacij o odstavitvi z mesta prvega moža prometnega resorja. Zaradi domnevne neustreznosti in nesposobnosti in verjetno še bolj zaradi lastnih interesov bi se ga radi znebili tudi nekateri v lastni stranki, ki mu očitajo, da vodi resor precej slabše kot njegov predhodnik Anton Bergauer. Zaradi bolj ali manj zlonamernega medijskega linča je Presečnik pred dopustom javno napovedal premislek o možnosti, da se jeseni sam umakne z mesta ministra.
"Počasi imam dovolj, da sem predmet pisanja in govorov, katerega ministra bodo zamenjali, zato sem pred časom res izjavil, da bom v času dopusta razmislil, ali je v vladi še vredno vztrajati. Vendar mora biti vsem jasno, da o zamenjavi odloča predsednik vlade, druga je stranka (Presečnik je član Slovenske ljudske stranke, op.p.), ki me je predlagala in lahko predlaga tudi razrešitev in zamenjavo. V primeru izvolitve dr. Janeza Drnovška za predsednika države, bo proti koncu leta nastopila nova vlada in takrat bo nov mandatardoločil, kdo bo sedel v novi vladi in takrat se bo tudi naša stranka odločala, ali bo v novi vladi sodelovala in s katerimi ministri in takrat se bom o tem odločil tudi sam. Do takrat bom poskušal normalno opravljati svojo funkcijo."
Pred odhodom na dopustje predsednik SLS in kmetijski minister Franci But ponudil možnost zamenjave Jakoba Presečnika. Prometni resor naj bi prevzel Andraž Vehovar, ki ga But kot tajnika stranke bolj slabo prenaša ali Marjana Novak, ki naj bi se spoznala na to področje.
Presečnik pravi, daje za premike na ministrskih položajih znotraj stranke izvedel iz časopisov, po pogovorih z vodilnimi ljudmi v stranki pa je prepričan, da do tega ne bo prišlo. "Na zasebni ali osebni ravni ni dr. Drnovšek nikoli postavljal pod vprašaj mojega sodelovanja v vladi," pravi
Presečnik. To naj bi pomenilo, da predsednik vlade o zamenjavi prometnega ministra ne razmišlja, po informacijah, ki smo jih uspeli pridobiti mimo Presečnika, pa je premier z njegovim delom zadovoljen vsaj do te mere kotz večino ostalih ministrov.
Dejstvo je, da je prometno ministrstvo med najbolj izpostavljenimi, saj so interesi posameznikov, občin, celotnih območij in nenazadnje tudi političnih strank zelo veliki. Minister Presečnik se zaveda, da je možno delati bolje in narediti več, vendar že to, da so vsosednjih državah zamenjali vtem času po enega ponekod pa celo dva prometna ministra dokazuje, da je ta stolček dejansko vroč in obenem privlačen. Na očitke, da mu državne sekretarje nastavlja LDS, Presečnik odgovorja, da morajo biti ti dogovorjeni na nivoju strank. "Bilo je nekaj primerov, kjer smo se težko uskladili. LDS je objektivno najmočnejša stranka, vendar lahko za večino teh ljudi zagotavljam, da gre za moje predloge. Pred kratkimje vlada na moj predlog imenovala novega državnega sekretarja za področje cest. Tudi imenovanje generalnega direktorja slovenskih železnic, ker je prejšnji, kije bil imenovan v predhodnem mandatu, odstopil, je potekalo na podlagijavnega razpisa. Zadeva je bila dogovorjena z velikim delom SLS in so očitki nekaterih časopisov, da gre izključno za predlog LDS in da
sem pri tem celo prodal stranko, nesprejemljivi in brez sleherne osnove, V obdobju, ko se ukvarjam tudi s politiko, čeprav se nimam za politika in mi je glavna stroka, nisem prodal stranke inje tudi ne nameravam. Tudi ko ne bom več minister, ne mislim hoditi v nobeno drugo stranko zato, da bi bil lažje izvoljen na ta ali kateri drug položaj."
Očitno je od Presečnikovega ministrovanja več pričakovalo tudi lokalno okolje, saj jih ni malo, ki mu očitajo, da je, odkar je zapustil poslanske klopi, storil premalo za prometno infrastrukturo v Zgornji Savinjski dolini. "Dejstvoje, daje z mesta poslanca možno za domače okolje urediti bistveno več. Mislim, da mije v preteklem mandatu marsikaj uspelo, čeprav ne trdim, da je to izključno moja zasluga. Možnosti so sedaj manjše, tudi težave s proračunom so
v tem obdobju bistveno večje in takrat, ko se je delai dveletni proračun, sem bil zaradi bolezni odso-
ten.	Kljub temu se določene stvari pripravljajo. Že letos se izvaja prepotrebna sanacija nazorskega mostu, v začetku septembra bodo oddana dela za sanacijo nekaterih odsekov zadrečke ceste, z rebalansom proračuna za leto 2003 pa bodo dane možnosti za nadaljevanje rekonstrukcije ceste Ljubno - Luče. Prihodnje leto naj bi skupaj z domačini našli najprimernejšo rešitev za cesto skozi Luče, s poenostavljeno metodo bo prišla na vrsto tudi cesta Podvolovljek - Kranjski Rak. Dela se izvajajo tudi na Solčavskem in tistim, ki imajo občutek, da se nič posebnega ne dogaja, zagotavljam, da se nekateri projekti, ki bodo izvedeni v prihodnjem obdobju, pripravljajo."
Savinjčan
BRDCKA GRAŠČINA SE VEDNO STOJI
Pred zaključkom denacionalizacijskega postopka
Gradnja novega večstanovanjskega objekta na prostoru Brdčke graščine se še vedno ni začela. Še več. Stara graščina še vedno stoji in pozdravlja mimoidoče z žvenketom razbitih oken.
Zaključen denacionalizacijski postopek, ki še vedno teče, je namreč predpogoj za izdajo dovoljenj za pričetek dei. Upravna enota Mozirje nikakor ne more izdati dovoljenja za rušenje in nato gradbenega dovoljenja velenjskemu Vegradu, dokler niso končani vsi postopki. Takšen je zakon, ki velja za vse.
Denacionalizacijski upravičenec, nadškofija Ljubljana, in sedanji lastnik, velenjsko gradbeno podjetje Vegrad, pa sta pred dnevi končno dosegla napredek. Njuni stališči sta se približali do te mere, da bo višina odškodnine usklajena in izplačana. Obe stranki sta namreč imeli svoje cenilce, ki so se-
danji objekt seveda finančno ocenili bistveno drugače. Za dogovor je bilo zato potrebnih veliko sestankov, ki pa se jim približuje konec.
Kdaj bo dejansko prišlo do začetka gradnje, neve še nihče. Za Mozir-jane je bislveno le to, da denar, ki ga je stanovanjski sklad RS namenil za gradnjo neprofitnih stanovanj, še vedno čaka. In bo še čakal, kar po svojih podatkih zatrjuje mozirski župan Jože Kramer. Vsaj nekaj dobrega, če je že zgodba okoli dotrajane zgradbe na Brdcah polna neprijetnih podrobnosti in nepotrebnih polen pod nogami.
Benjamin Kanjir
RDEČI KRIŽ V SKRBI ZA SOCIALNO OGROŽENE
Razdelili bodo šolske potrebščine za otroke
Rdeči križ Slovenije je v avgustu zaključil z razvozom šolskih potrebščin. Območna združenja RK so prejela šolske torbice, zvezke, barvice, svinčnike, flumastre, peresnice, nalivna peresa in ravnila za otroke iz socialno ogroženih družin.
V letošnjem letu bomo vstop v prve šolske dni olajšali enkrat večjemu številu otrok kot v preteklem letu. Šolske potrebščine za 4.141 otrok, v skupni vrednosti nekaj več kot 5 milijonov in polje nacionalno društvo RKS razdelilo po območnih združenjih Rdečega križa.
Tako je tudi Območno združenje
UPRAVNA ENOTA MOZIRJE
Nalepke za tehnični pregled vozila tudi na upravni enoti
Pravilnik o spremembah in dopolnitvah pravilnika o tehničnih pregledih motornih in priklopnih vozil prinaša nekatere novosti o tem, kdo sme izdajati nalepko za tehnični pregled in kdo jo lahko lepi na vozilo. Po dosedanji ureditvi so nalepke lahko izdajale le organizacije, pooblaščene za opravljanje tehničnih pregledov motornih in priklopnih vozil, na vozilo so jih lahko nameščali le strokovni delavci, storitev pa je morala stranka plačati. Tudi odstranitev nalepke je bila dovoljena samo pooblaščenim delavcem in, v določenih primerih, policistom.
Mozirje dobilo kar nekaj teh potrebščin, katere bomo do konca avgusta razvozili po osnovnih šolah, tam pa jih bodo razdelili učencem kijih potrebujejo. Sto akcijo se Rdeči križ Slovenije vključuje v reševanje vedno večjih socialnih stisk, ki na žalost prizadenejo tudi naše najmlajše.
lika Kramer
"Spremembe pravilnika dopuščajo stranki izbiro, da nalepko namesti na ustrezno mesto strokovni delavec na tehničnem pregledu ali pa to stori stranka sama," pravi Nada Fužir, vodja oddelka za upravno notranje zadeve. Mnogo je bilo primerov, razlaga Fužirjeva, ko je želela stranka sama odstraniti nalepko z vozila, zaradi na primer uvel-javljanja sorazmernega deleža vplačanega avtomobilskega zavarovanja ali plačila cestnine pa vozila v pooblaščeno organizacijo ne more pripeljati oziroma bi bil prevoz povezan s sorazmerno visokimi stroški.
Povračilo sorazmernega deleža obeh plačil je namreč možno uveljavljati le na podlagi potrdila pooblaščene organizacije o odstranitvi nalepke. Po novem je v takšnih primerih dopuščeno, da stranka nalepko odstrani sama in jo predloži pooblaščeni organizaciji, ki ji izda
potrdilo o odstranitvi. Pri tem Fužirjeva opozarja, da je tako potrdilo možno izdati le v primeru, če je iz odstranjene nalepke nedvoumno razvidna celotna serijska številka nalepke, zato velja biti pri njenem odstranjevanju zelo previden.
"Spremenjeni pravilnik dopušča tudi možnost izdaje nalepke za tehnični pregled vozila na upravni enoti, in sicer za tista vozila, za katera pred izdajo nalepke ni treba opraviti tehničnega pregleda." Pri tem je treba vedeti, da nalepko vedno prevzame stranka sama in jo sama tudi namesti na vozilo. Pred prevzemom nalepke mora stranka predložiti dokazilo, da je za vozilo sklenjeno obvezno avtomobilsko zavarovanje, plačano letno povračilo za uporabo cest oziroma, da je lastnik vozila oproščen takega plačila. Če je vozilo že registrirano, je treba predložiti tudi prometno dovoljenje.
Savinjčan
Energetska zasnova Občine LJUBNO
in daljinsko ogrevanje Ljubnega z izrabo lesne biomase
V skladu z zahtevami iz Resolucije o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo in iz Energetskega zakona seje Občina Ljubno odločila, da izdela energetsko zasnovo občine, ki bo naravnana v skladu s trajnostnimi usmeritvami razvoja energetike. Zasnova bo služila kot osnovni dokument za delovanje na energetskem področju. Za izvajanje projekta je bila izbrana firma ApE - Agencija za prestrukturiranje energetike iz Ljubljane. Za sofinanciranje projekta je občina uspešno kandidirala na razpis Agencije za učinkovito rabo energije (AURE) pri Ministrstvu za okolje in prostor, ki je bil objavljen dne 08.03.2002.
Glede na nadpovprečno gozdnatost Občine Ljubno daje energetska zasnova največji poudarek analizi možnosti daljinskega ogrevanja na lesno biomaso.
Prve analize v okviru energetske zasnove so pokazale utemeljeno možnost pokrivanja toplotnih potreb s sistemi daljinskega ogrevanja na Ljubnem in v Radmirju v variantah, ki bi imele instalirane kotle na lesno biomaso naslednje moči:
Poslovna cona Loke: Varianta KLS (500 kW)
Poslovna cona Loke + stanovanjske hiše na Lokah:
Varianta Loke (500 kW)
Poslovna cona Loke + stanovanjske hiše na Lokah + Ljubno: Varianta Ljubno (500 + 2500 kW)
Sistem DOLB Vodušek (400 kW)
Ekonomsko najbolj učinkovita je izgradnja daljinskega ogrevanja za celotno Ljubno. Zaradi postopnosti in manjše finančne zahtevnosti je v 1. fazi predlagana izvedba Variante KLS, ki bi se izvedla kot prvi projekt izvajanja energetske zasnove in bi s toploto oskrbovala samo poslovno cono. S postopno širitvijo bi bil zgrajen celoten sistem Ljubno.
Poleg situacijskih načrtov z lokacijo kotlovnice in razvodom toplovodnega omrežja za posamezne variante, bo energetska zasnova podala predračun stroškov investicije, obratovalne stroške ter predlagala načine financiranja projektov.
Pozitivni učinki, ki jih prinaša daljinsko ogrevanje kraja na lesno biomaso so mnogoteri in potrjeni na različnih, več kot 450 projektih, ki že delujejo v Avstriji, pa tudi na slovenskih projektih daljinskega ogrevanja na lesno biomaso:
-	biomasa je domač vir energije (zmanjševanje odvisnosti od uvoza energije),
-	spodbujanje regionalnega razvoja,
-	ustvarjanje novih delovnih mest,
-	prispevek k raznolikosti energetske oskrbe,
-	zmanjševanje emisij žvepla,
-	manjše emisije ogljikovega dioksida v primerjavi s projekti na fosilna goriva.
V	okviru energetske zasnove bo analizirano stanje na področju rabe in oskrbe z energijo v celotni občini Ljubno, primerjane bodo možne alternative in podani ukrepi za učinkovito izboljšanje stanja energetike v občini na kratki rok in dolgoročno.
Izhodišče za navedena dela je seveda analiza obstoječega stanja, ki zahteva po eni strani zbiranje statističnih podatkov, po drugi strani pa anketiranje porabnikov energije. V tej zvezi so najpomembnejši veliki porabniki energije, kot so šole, stanovanjski bloki, industrijski objekti ter večji javni in poslovni lokali.
V	okviru izdelave energetske zasnove Občine Ljubno vse zainteresirane vabimo v torek, 10. septembra 2002, ob 19. uri v Kulturni dom Ljubno na srečanje s predstavitvijo energetske zasnove Občine Ljubno.
OBČINA LJUBNO
SREČANJE DRUŽIN NA PLANINI TRAVNIK NAD NOVO ŠTIFTO
Dan druženja, ki bogati ljudi
Od prvega srečanja družin na Menini planini pred trinajstimi leti, torej v času, ko je bila samostojnost Slovenije velika želja in precej oddaljena realnost, je prireditev, ki jo Slovenska ljudska stranka skupaj s pašnimi skupnostmi organizira po planinskih vrhovih po vsej Zgornji Savinjski dolini, prerasla v druženje ne samo družin ampak vseh, ki jim takšna srečanja prinašajo priložnost sprostitve in spoznavanja novih znancev. Nenazadnje je srečanje tudi priložnost za politični nagovor vodilnih ljudi ljudske stranke, saj se srečanj praviloma udeležujejo najvidnejši predstavniki SLS.
Poleg "domačega" ministra Jakoba Presečnika seje srečanja nad Novo Štifto udeležil tudi predsednik SLS in kmetijski minister Franci But. Vabilu pašne skupnosti Travnik - Menina in občinskega odbora stranke se je odzval tudi bivši predsednik stranke dr. Franc Zagožen, ki se tudi sicer redno udeležuje vsakoletne maše na Travniku.
Nedeljsko srečanje seje začelo z mašo, ki jo je daroval domači župnik Lojze Ternar, in blagoslovom 50 kilogramskega zvona. Kmetijski minister But je v priložnostnem nagovoru izrazil zadovoljstvo, ker je zemlja v Zgornji Savinjski dolini še vedno obdelana. "Letos bomo zaključili pogajanja z Evropsko unijo in sprašujemo se, kako bo z nami, kako bomo živeli, kako preživeli. Mislim, da je odgovornost vseh nas, da storimo kar največ lahko. Kot minister in predsednikSLS bom
Srečanje družin se praviloma udeležujejo najvidnejši člani SLS z družinami (foto: Ciril M. Sem)
pričanju premalo. Kot vere v prihodnost, ki se ob tako socialno razslojeni družbi, kot je slovenska, zdi vse bolj podobna utopiji. Še zdaleč ni vseeno, s katerega družbenega položaja in temu primernega dohodka je govora o vrednotah in optimizmu.
Savinjčan
Novoštiftni župnik Lojze Ternar je blagoslovil nov zvon in zbranim namenil kar nekaj misli vrednih premišljevanja (foto: Ciril M. Sem)
storil vse, da bomo ljudem, ki živijo na podeželju, v dveh letih zagotovili pogoje enakovredne tistim v EU. Da bodo imeli enako višino subvencij, ker bodo deležni enako krutega trga in okolja. To moramo storiti in jaz sem optimist."
Kmetijski minister je prepričan, da bo slovenski kmet v dveh letih izenačen z evropskim, predvsem pa bo potrebno v prihodnosti bistveno več storiti za hribovskega kmeta. Z takojšnjim vstopom v EU bi se plačila za hribovskega kmeta najmanj podvojila, vendar je po Butovem mnenju potrebno storiti vse za bolj izenačene pogoje v dolini in hribih.
Na Travniku, kije nekje na pol poti med Črnivcem in Menino planino, se v tem času pase od štirideset do petdeset glav živine, za katero vestno skrbi pastirica Nežka. Predsednik pašne skupnosti Ivo Rihter pravi, da jim povzroča največje probleme pitna voda, saj sojo morali z najnižje točke razpeljati po pašniku. Bolj malo obljubljene dežele, s katero je Slovenijo primerjal minister But, je v tem hribovju, kjer že tako trdo življenje otežujejo divji prašiči in vse bolj zaraščene površine, ki jih je kljub prizadevnosti težko obvladati. Sicer pa naj bi srečanje vlivalo optimizem, saj ga je po Butovem pre-
Franci But, predsednik SLS in kmetijski minister:
"Storil bom vse, da bomo ljudem, ki živijo na podeželju v dveh letih zagotovili pogoje enakovredne tistim v EU. bodo imeli enako višino subvencij, ker bodo deležni enako krutega trga in okolja, To moramo storiti in jaz sem optimist. Slovenski kmet bo v dveh letih izenačen z evropskim, predvsem pa bo potrebno v prihodnosti bistveno več storiti za hribovskega kmeta. Potrebno je storiti vse za bolj izenačene pogoje v dolini in hribih."
1. LETNI KARNEVAL V KOTORJU
Pustnaki in tigrice osvojili Črno Goro
Mozirski Pustnaki so se v spremstvu svojih boljših polovic 1. avgusta z avtobusom podali na dolgo pot. Preko Knina in Dubrovnika so se peljali v Kotor, kjer so jih čakali črnogorski prijatelji.
Zelo dolga pot zavoljo dobre druščine nikakor ni bila predolga, cilj poti, Kotor v Črni Gori, pa se je naslednjega dne okoli enih popoldan tudi pokazal. Pričakali sojih
nadvse gostoljubni prijatelji, ki so na letošnjem mozirskem pustnem karnevalu popestrili torkovo povorko. Njihovo takratno vabiloje bilo povod, da so se prijatelji zopet srečali.
Seveda so Pustnaki odnesli s sabo veliko dobre volje in želje po odkrivanju novih krajev ter ljudi.
Obisk kotorskega karnevala so zato izkoristili tudi kot letošnji društveni izlet, kijih vedno popelje na nepoznane kraje, med nove obraze.
Petkov večerje bil v znamenju latino zabave. Seveda Mozirjani ne bi bili Mozirjani, če ne bi kar kmalu prevzeli iniciative. Kotorčani in ostali gostje so zato lahko že pred uradnim sobotnim delom spoznali milozvočni ansambel Boj se ga.
Topla noč v mladinskem hotelu, kjer so bili nastanjeni, je napove-
dovala še toplejši dan. Sobota seje pričela z obiskom Budve, Cetinja in silovitega Lovčena, Boj se ga svoje instrumente ponesli preko vseh 460 stopnic, ki se strmo vzpenjajo
na vrh gore. Tam so »udarili« par domačih in se počasi odpravili nazaj v dolino.
Kotor je znano pustno mesto, za popestritev poletnega dogajanja pa so se organizatorji odločili, da pripravijo tudi poletni karneval po zgledu Novega Vinodolskega. Mozirjani, ki so se tega karnevala
udeležili, pravijo, da jim je to dokaj dobro uspelo.
Poleg Pustnakov so se na karnevalu predstavili tudi Rečani, folklorna pustna skupina iz Grčije, pustne maske iz okolice Benetk in zelo veliko domačih pustnih skupin.
Karneval je spremljalo ogromno ljudi, ki so imeli kaj videti. Seveda so z več kot stoletje dolgo tradicijo izstopali mozirski Pusti, ki so bili glavna atrakcija. Na ulicah Kotorja se jim je pridružil tudi minister za promet Jakob Presečnik, kije ravno zaključeval delovni obisk. V povorki seveda ni bil kot minister, ampak zgolj kot Mozirjan.
Poseben čar je imela tudi nedelja, ko so Mozirjani svoja utrujena telesa potapljali ob obali Svetega Štefana, najzanimivejše črnogorske turistične poletne privlačnosti.
Pustnaki, tigrice in ostali, ki so se udeležili karnevala, so lahko z veseljem ugotovili, da imajo Mozirjani tako lepa pustna oblačila in tako dolgo tradicijo pustovanj, da se lahko brez kakršnih koli skrbi udeležijo karnevalov po Evropi. To je dobro, pa ne le za Mozirje in Zgornjo Savinjsko dolino, ampak za vso Slovenijo, katere predstavniki so bili Pustnaki v Kotorju. To so dokazali z ogromno količino razdeljenega promocijskega materiala, kije lahko vsem, ki so bili na dan karnevala v tem mestu, približal lepote Slovenje.
Benjamin Kanjir
Mozirski pustnaki med obiskom Budve (foto: Stane Podsedenšek)
PROTESTNI SHOD
Kmetje pred parlamentom za staro pravdo
Kmetijsko-gozdarska zbornica Slovenije skupaj z Zadružno zvezo in zadrugami pripravlja za naslednji četrtek, torej na dan, ko zaseda slovenska vlada in naj bi bili vsi odgovorni v Ljubljani, pred zgradbo parlamenta vseslovenski protestni shod kmetov. Kmetje so že dalj časa nezadovoljni s svojim položajem. Spomladanska intenzivna pogajanja za ceno pšenice in nejasnosti glede cene mleka so, ob napovedih Bruslja o omejenih količinah kmetijskih kvot, po mnenju kmetov zadostni razlog za protest.
Po mnenju Andreja Presečnika z mozirske Zadruge predstavlja kmetijstvo iz socialnega vidika izjemno pomembno dejavnost. V zadnjem desetletju seje to še posebej izrazilo ob prestrukturiranju gospodarstva, ko je v pomembnem delu prav kmetijslvo blažilo socialno krizo ob zmanjševanju zaposlenosti vgosp-odarstvu.
Pri ustvarjanju pogojev za gospodarjenje je vloga države ključna. Predpisi, ki jih sprejema in kasneje izvaja v veliki meri vplivajo na uspešnost nekega področja. Pri tem je po Presečnikovemu prepričanju bila kmetijski panogi narejena precejšnja škoda. Kako pomembno je kmetijstvo, je razvidno tudi iz tega, da se vladni
aparati večine držav najpogosteje vpletajo ravno v delovanje te panoge.
"In prav dohodkovni položaj kmetijstva in ustvarjanje pogojev za kmetovanje, ki jih usmerja država preko predpisov in njihovega izvajanja, sta področji na kateri je bilo usmerjeno delo zborničnega sistema. Posamezni kamenčki iz
mozaika vplivanja na ti dve področji sta javnosti znani, tako prizadevanja za sanacijo izgube dohodka ob naravnih nesrečah, opozarjanju na cenovnem področju pri cenah pšenice, mleka, živine in opozarjanju na sprejemanje in izvajanje neživljenskih predpisov," dodaja Presečnik.
opero all gozdne poti. Ponosni očetje se bodo z njim razkazovali na nep-omebnih zabavah, mame pa bodo zadovoljne z varnostjo in preglednostjo!
Za varnost je poskrbljeno in Švedi upajo na pet zvezdic pri chras testu. Glede na dejstvo, da se bo 65% XC90 izdelovalo v ZDA ima XC vgrajen sistem, ki preprečuje prevračanje vozila, karje najpogostejši vzroksmrtivZDA. V Evropi bo na razpolago v letu 2003 le 5000 XC 90, v ZDA pa kar 50 000.
Motorji so zaenkrat trije. Najšibkejši 2.5 T litra in 210 KS, 3.0 in 272 KS in TDI 2.5 in 163 KS. Vsi temeljijo na prisilnem turbo polnenju, karje zagotovilo za dober navor (320, 380,340 Nm).
Vzmetenjeje načrtovano za široke ameriške avtoceste, kar pomeni udobje in malo manj občutka na volanskem mehanizmu. Ali bo za Evropo na voljo trša različica, je vprašanje?
KONCERT ZGORNJESAVINJSKIH GODBENIKOV V BLATAH
S prijetnim nastopom poglobili lepoto narave
Gozd v Blatah ob rečiških Žabjekih je ponovno obiskalo veliko število ljubiteljev glasbe in narave. Po lanskem uspelem koncertu rogistov, so letos zadnjo nedeljo v avgustu zmotili tišino gozda godbeniki Kulturnega društva Godba Zgornje Savinjske doline. S svojim nastopom so glasbeniki poslušalcem pričarali drugačno podobo gozda. Kljub temu, da so zmotili njegovo tišino in spokojnost, so s prijetnim nastopom poglobili lepoto narave, ki nas obkroža.
Mercedes ML je začel svoj pohod pred leti. Kaj kmalu seje pridružil BMW X5, ki je z svojo dinamiko in športnostjo prevzel primat med super luksuznimi evropskimi terenci. VW prihaja s tauregom, kije tudi osnova za porschejevegaterenca. Audi še nekaj razmišlja, medtem pa volvo že predstavlja XC 90, ki s svojim izgledom in velikostjo prekaša evropske bratrance. Novi razred avtomobilov je tu in naj živi. Hvala grand cherookeju in ostalim! Evropejci smo navdušeni, Američanom pa je to življenjski stil. Veliko, visoko, prostorno in udobno. Motorji pa nabiti s ku-biki in močjo, saj čez lužo poraba do
Zgornjesavinjski godbeniki so se tako po 25 letih svojega uspešnega delovanja in nastopanja na številnih prireditvah in koncertih po dolini in Sloveniji, prvič predstavili v takšnem ambientu, kot so Blate. Zaradi odsotnosti njihovega vodje Tomaža Gučka, je taktirko uspešno prevzel Matej Kranjc. Ljubitelje tovrstne glasbe pa so navdušili z različnimi koračnicami in poskočnimi skladbami iz svojega bogatega programa.
Na pomembnost gozda in njegove naloge sta opozorila tudi predstavnika zavoda za gozdove Pavel Bitenc in Damjan Jevšnik. Blate so danes kraj, kjer se odvijajo učne ure za osnovnošolce bližnjih šol, saj tukaj živi več vrst kačjih pasti rjevin ostalih žuželkter različno rastlinje. Žabjeki in Blate so vedno na voljo tudi naključnim sprehajalcem, da si enostavno odpočijejo in naberejo novih moči ter se naužijejo
V 25 letih uspešnega delovanja in nastopanja so se zgornjesavinjski godbeniki prvič predstavili v ambientu kot SO Blate (foto: Franjo Atelšek)
naravnih lepot, ki jih ponujajo ganizatorji, rečiški lovci in turistični	in pričarali prekrasno vzdušje v
Žabjeki.	delavci, za koncert, ob katerem so	nedeljskem popoldnevu.
In prav ta prostor so izkoristili or- se zvoki godbenikov zlivali z naravo	Marija Sukalo
PRIHAJA
Volvo XC 90
Piše: Igor Pečnik
pred kratkim ni kaj prida štela...
VovoXC90 postavlja nova merila v razredu super terencev. S svojo dolžino 4789mm prekaša tako ML kot X5. Največji šok pa predstavlja notranjost, saj je zaradi prečne vgrad-
otrok, pa bo XC90 namesto avtobusa, kamor ga zaradi širine 1898 kaj lahko uvrstimo.
Sprednji del krasi tipična volvova maska nove generacije z malce zaobljenimi lučmi. Boki so napohnjeni
nje motorja veliko prostora, ki so ga Švedi izkoristili za tretjo vrsto sedežev, kot je to pri opel zafiri. Lepo! Američa-ni imajo dosti svojih in sosedovih
kot pri sedanjih modelih, zadnji konec pa spominja na karavana V 70. Kot celota deluje velik, močan in skladen. Skratka terenec za v šolo,
Po gobe
talo za razplod in nadaljevanje vrste, saj jo za silo ščiti prav neznanje nedeljskih gobarjev.
V enakem času je pognala tudi
V slovenskem narečju se reče, da gre nekdo »po gobe«, če na hitro, zaradi nepremišljenosti, malomarnosti ali nevednosti umre. V primeru, ko do smrti pride zaradi zastrupitve z gobami, gre skoraj dobesedno po gobe. Zato se vsako leto srečujemo tudi s kulturo in preventivo nabiranja in uživanja gob. O tem je bilo že veliko zapisanega, zato se omejimo na aktualne utrinke.
Ko so nekateri zagnali »vikink-rik«, da že gobe spet rastejo (v mislih so imeli jurčke, kajpada), sem tudi sam vzel »cajno« in jo
sem dobil upanje, da so gobe zares zrasle, sem se zalotil, da nimam s seboj potezne tehtnice. Dve kili je sicer veliko, a je tudi
moj fotoaparat je prepričal zelenega nadzornika, da bolj slikam kot kosim, in tako sva bila kaj kmalu oba za to, da stopiva na šilček sadjevca. Saj
sem bil moker od napora, poletne soparice
in... šoka!
Kaj bi bilo, če bi prišel hrbtom zares pravi gozdarski inšpektor ali policist?
Petdeset jurčkov za eliko težo, toliko za »ka-ržlja« in kakšna reklama po »cajtngah«?!
Še dobro, da je bil le lastnik gozda.
Letošnja gobarska sezona se je pričela zelena mušnica, ki je smrtno ne-
lep je pogled na knežjo mušnico
Brrrr... zelena musnica
malo, če se ti nasmehne »rjava sreča« in zalotiš tri, štiri neprevidneže, ki se smejijo na vsa usta. No, pa je cekar poln in... »Hop Cefizelj, te že imam!« je bilo slišati izza mojih ramen. No, pa smo tam. Inšpektorje povsem tiho v
mahnil v Blate, pa na Črnivec, v Konjski vrh... Nekaj dni sem se samo čudil, kje imajo ti prešmen-tani gobarji svoje zaklade. Sem ter tja sem odkril kakšno nasmejano štručko in to je popolnoma zadovoljilo moje gobarske strasti. Najti jo, si jo ogledovati, fotografirati in... no, ja, z jajčkom ali smetano ob slastnem zrezku poskusiti, če ima še takšen okus kot lanske.
Toda, v gozdu ni več miru. Z avtomobili se pripeljemo dobesedno do gnezda (kdo pa bo nosil dve »cajni« težkega tovora v dolino?), niso pa redki, bolj domiselni in mlajši, ki se pripodijo na »place« kar z motokros	Jurčkov, ki so pri nas sinonim za dobre
motorji. Cik-cak in cajna je polna, moji zamaknjenosti prilezel preden iz doline prilezejo počasni navkreber in trdo zarobantil: »A jih »polži«.	kar s kosilnico? Ne bo ostalo nič
Na enem izmed sprehodov, ko za seme?!« Vagala ravno nisva,
presenetljivo zgodaj. Ali bo tako zgodaj tudi zamrla? Za lovce na trofeje je bilo letošnje poletje izjemno, saj je bolj pogosto kot kdaj prej pognal tudi karželj. Amanita caesarea, kraljica gob, žardana, blagava, knez ali kako še? Jajčji rumenjak je zares lepa goba, ki jo nekateri še vedno (lahko) zamenjajo za izpran primerek rdeče mušnice ali njen ogoljeni različek. Kot že rečeno, zaščitena na celotnem ozemlju
gobe, je letos veliko
Slovenije, nabiranje je prepovedano in kaznivo. Njeno rastno obdobje se izteka z začetkom septembra. Nekaj primerkovje os-
varna in ob panterjevi mušnici strupena; še ena nič kriva goba, ki polni bolnišnice in terja tudi smrtne žrtve.
Gobarji se seveda najbolj razveseljujemo jurčka, jesenskega gobana ali borovega gobana, črnega gobana (ajdovca, jurčka) ter nekaterih različkov te priljubljene gobje vrste. Lep, prijazen, skoraj nasmejan pozdravi sprehajalca, ves je uporaben, zamenjava je ob nepazljivosti in neznanju možna s strupenim vražjim gobanom. Ker ga je že nekaj mrvic dovolj, da poboljša juho, mesno ali kakšno drugo jed, je masovno nabiranje jurčkov prej slovenska želja po »imeti« kot potreba. No, resje, da jih nekateri tudi kupujejo (je ceneje, kot se srečati s klopom in nato s klopnim meningitisom ali boreliozo), zato imajo jurčki tudi solidno ceno. In ker seje potrebno potruditi ravno takrat, ko jurčki poženejo, postanejo naši gozdovi bolj prometni kot vaške ceste, To pa je tudi velika škoda, saj lahko rečemo adijo romantiki in ljubezni do narave, ki jo gojimo samo deklarativno. Vsa čast tistim redkim, ki znajo in hočejo živeti z naravo v njenem normalnem ritmu. Ko gredo po gobe, ni nobenega tveganja, da bi zares šli »po gobe«.
Tekst in foto; Jože Miklavc
Letos so se na Lazah, kjer ima SD Dreta Kokarje svoj športni center, odvijale že druge vaške igre. Zbralo se je šest ekip iz Kokarij, Potoka, Črete, Lačje vasi in Pustega polja, ki so nato ves popoldan zagrizeno tekmovale med seboj v raznih zabavnih igrah.
Težavnost seje stopnjevala iz igre v igro, s tem pa tudi navdušenje množice navijačev, ki seje v lepem številu zbrala, da bi spodbujala izbrane ekipe. Ogledali so si lahko slalom vožnjo s samokolnicami, kjer so se palice podirale kot za stavo, hojo s hoduljami, skakanje parov vžakljih... Tu seje pokazala domiselnost tekmovalcev, saj je tekmovalec spodnjih Kokarij zgrabil svojo drobno sotekmovalko in odskakljal progo kar za oba. Ni kaj, dobra ideja, ki sojo tako sodniki kot gledalci sprejeli s smehom. Najbolj pa je bilo občinstvo navdušeno nad gasilsko igro, kjer seje pokazalo, da so vse ekipe izurjene v podiranju steklenic, z vodnim curkom, seveda.
Vaške igre na L«;
Fotografije: Franjo Atelšek
Bilje vroč dan, zato so se navijači z veseljem hladili pod streho novega šanka, vonj po čevapčičih pa je vabil na prigrizek. Organiziranje bil tudi srečolov, srečk je skoraj prehitro zmanjkalo, ves izkupiček pa je namenjen nadaljnji ureditvi športnega centra na Lazah.
Da je omotica hud problem, je spoznpl
viÄpiti plastenko z
Z molžo krave, kije navdušila predvsem otroke, so se igre zaključile. Najbolje seje odrezala ekipa Lačja vas, vse ekipe pa so bile za svoj trud tudi nagrajene. Po končanem uradnem deluje sledilo še bolj sproščeno druženje do poznih ur.
Tatiana Golob
Ta oranžni iz Lačje v;
skoraj njso zgrešili
SSfe.
o
BISTVENA SO EKOLOŠKA VPRAŠANJA
V Šaleški dolini imajo raziskovalni tabori lepo
tradicijo
V Šmartnem ob Paki je ta teden precej bolj živahno, kot so navajeni domačini in sicer po zaslugi mladih Zoisovih štipendistov, udeležencev štirinajstega raziskovalnega tabora. V kraju pod Goro Oljko je letos resnično živahno, saj je skupaj z mentorji v osnovni šoli bratov Letonja dobilo začasno bivališče in optimalne pogoje za delo kar 91 udeležencev. Organizator tabora je tudi letos velenjski inštitut za ekološke raziskave ERICO. Poleg Zavoda RS za zaposlovanje, ki vsako leto za čas poletnih počitnic razpiše več podobnih taborov in Urada RS za mladino, druženje Zoisovih štipendistovfinančno podpirajo skoraj vsi večji gospodarski sistemi v Šaleški dolini, tudi nekatera manjša podjetja in seveda obe občini - mestna občina Velenje in občina Šmartno ob Paki.
V krajih ob Paki imajo raziskovalni tabori lepo tradicijo, saj so mladi in njihovi mentorji že raziskovali v Zavodnjah, v Belih Vodah, na Paškem Kozjaku, v Skalah, v Vinski Gori, pa tudi v urbanem središču doline, Velenju. V vsakem kraju sta bila dva tabora, tako da se je nabralo precej zanimivih podatkov, uporabnih raziskav in umetniških izdelkov, ki so jih na različne načine predstavili zaintere-
siranim in širši javnosti. Po zaključku tabora namreč vsak mentor pripravi strokoven prispevek, ki ga objavijo v knjigi. Za Velenje je takšna knjiga že izšla, za lanski in letošnji tabor v Šmartnem pa naj bi se po napovedi vodje tabora Emila Šterbenka to zgodilo do aprila prihodnje leto. Delo na taboru je namreč organizirano v številnih manjših skupinah, kar zagotavlja pestro izbiro raziskovalnih tem ter intenzivno delo vsakega posameznika.
"Skupine obravnavajo različna področja, od novinarstva, gledališča, modernega plesa, kemije, geografije in še bi lahko našteval. V vsakem primeru pa je glavno sporočilo tabora ekološka naravnanost, saj iščemo črna odlagališča, proučujemo floro in favno, imamo skupino, ki proučuje kače in žabe, ptiče in vpliv onesnaženosti okolja na ostali
svet," nam je v času popoldanskega počitka povedal mentor Mile Trampuš, zadolžen za skupino, ki raziskuje ljudsko glasbo in ples.
Vodja tabora Emil Šterbenk je v času našega obiska z "novinarji" snemal videospot, vendar se je nasmejan in dobrodušen takoj odzval naši radovednosti. "Za vse dosedanje tabore je značilno, da delamo v majh-
nih raziskovalnih skupinah, kar omogoča intenzivnost dela. Mladim je takšen način dela velikokrat v pomoč pri izbiri bodočega poklica. Zanimivo je, da imamo veliko tako imenovanih povratnikov, ki so na taboru že tretjič in skoraj nobeden ni dvakrat v isti delovni skupini. Program druženja je podoben lanskemu, saj nam je med drugim ostalo še nekaj nalog, povezanih s pripravo trajnostnega razvoja okolja Lokalna agenda 21. Glavni namen tabora je raziskovalni, ampak vedeti moramo, da so počitnice in ljudje se vračajo tudi zaradi zabave in druženja," nam je v kratkem razgovoru zaupal Šterbenk. Potem seje odpeljal s starim razmajanim traktorjem, ki je kot rekvizit služil mladim snemalcem, proti središču kraja.
Taborska druženja so za večino udeležencev pravo doživetje, zato si vedno znova obljublja-
jo na svidenje naslednje leto. To se zaradi menjave generacij praviloma ne dogaja, vsi pa
Emil Šterbenk, vodja tabora:
"Glavni namen tabora je raziskovalni, ampak vedeti moramo, da so počitnice in ljudje se vračajo tudi zaradi zabave in druženja."
odnesejo s tabora nova prijateljstva, življenjske izkušnje in morebiti tudi poletne ljubezni. "Zato je prave vrednote tabora težko opisati in
Mile Trampuš, mentor za ljudsko glasbo:
"Skupine obravnavajo različna področja, od novinarstva, gledališča, modernega plesa, kemije, geografije in še bi lahko našteval. V vsakem primeru pa je glavno sporočilo tabora ekološka naravnanost, saj iščemo črna odlagališča, proučujemo floro in favno, imamo skupino, ki proučuje kače in žabe, ptiče in vpliv onesnaženosti okolja na ostali svet."
spoznati," nam je še prijazno povedal Šterbenk, ki že sedaj dela načrte za jubilejni tabor prihodnje leto, ki bo zanesljivo na območju mestne občine Velenje.
Zoisovi štipendisti so resno raziskovalno delo izkoristili tudi za sproščeno zabavo ob snemanju videospota (foto: Ciril M. Sem)
Piše: Aleksander Videčnik
V eni prejšnjih številk smo že pisali o pogrebnih obredih, ki sojih naši predniki spoštljivo ohranjali. Pokojnikom so izkazovali izredno pozornost in se v času, koje bila smrt v hiši, tudi temu primerno obnašali. Tudi sosedje in znanci, ki so prihajali umrlega kropit, so se držali starih običajev. Tokrat bomo na kratko opisali, kako so ravnali, koje šlo za pogreb neporočenega (mladega) fanta ali pa tudi dekleta. Prav zanimive pesmi so ob mrtvaškem odru peli, žal je teh le malo ohranjenih. Običajno so v vasi imeli človeka, ki je ob mrliškem odru prepeval v čast pokojnice oziroma pokojnika. Tudi sam pogreb je bil drugačen od drugih, se pravi od odraslih oseb. Navada je torej bila, če je umrlo mlado, neporočeno dekle, so pogrebne slovesnosti opravile njene vrstnice, če je pa šlo za fanta, pa njegovi vrstniki. Dogajalo se je tudi, da so morali frugo nositi daleč in tega dekleta ne bi zmogla, tedaj šoto opravili sosedje, vendar so nosili prek zgornjega dela telesa belo blago, ki je bilo na desni strani zvezano v vozelj. Na gornjem delu so na tem blagu nosili vejico rožmarina. Dekleta pa so krenila v belih oblačilih takoj za frugo. Tudi ona so imela na prsih pripeto vejico rožmarina. Toje veljalo tudi za pogrebce-fante, če so pokopavali svojega vrstnika.
Izredno zanimive so bile, kot smo že omenili, žalne pesmi, ki sojih peli ob samem mrtvaškem odru. K sreči je ohranjena dekliška iz okolice Rečice, takole se glasi:
"Čujte sestre, čujte vi vsi!
Poslušajte prav zvesto, kako jemlje v hladni zemlji
mlada deklica slovo.
*
Dobro ste jo vsi poznali in jo milo klicali, po pravici spoštovana
zvolj' njene pridnosti.
*
Le komaj nekaj stara, pa je mogla vendar umret'.
Kakor roža čisto mlada
v dolgo večnost morala it'.
*
Slovo hoče še jemati rajna sestra dan's od nas, mrzlo roko nam podati,
nam povedat' mili glas.
*
Srečno, srečno, ljubi oče, pravi milo vaša hči,
Pozabljeni obredi
srečno, srečno mama zlata,	Na žalost je nadaljevanje te pesmi, napisano s
rajna govori.	svinčnikom na slabem papirju, tako poško-
*	dovano, da se ne da prebrati še ostalih 5 kitic,
Kaj z menoj ste pretrpeli,	kolikorjih žalna pesem ima.
naj povrne Jezus vam.	Iz okolice Gornjega Grada pa je zapisana žalna
Bog daj, da bi tam objeli	pesem za otrokom, tele vsebine:
svojo hčer na sodni dan.	Ne ribice v vodi, ne ptičice na polju
*	ne vedo ti povedat', če jutri še boš živ.
Tudi sestre vas objamem,	Človeško življenje res kratko trpi,
v duhu vas poljubim zdaj.	še mladega otroka smrt ne zgreši.
Od.vas lepo slovo vzamem,	Komaj začelo je živeti, pa moralo je že umreti,
vidimo se v svetem raj'. *	še matere svoje zaklicat' znalo ni.
Spomnite se sestre vaše,	Človeško življenje res kratko trpi.
vam v spominu naj živim,	Tudi starega človeka smrt ne zgreši.
pri daritvi svete maše,	Po polju špancira, na pal'co se opira,
vašim prošnjam se 'zračim. *	tud' on bo zatisnil te trudne oči.
Oj, dekleta ve vrstnice	Naša dolžnost bi bila podobne pesmi ohraniti,
mojih zlatih mladih let.	jih zapisati in objaviti. Če poznate katero, spo-
Kmalu mi boste tovar'šice	ročite nam jo, dajo bomo objavili in shranili na
zginil bo ves rožni cvet.	varnem mestu.
Ljudske pripovedi
JAMA NA MENINI
Stari ljudje so pripovedovali, daje Menina polna jam in da se ena, ki skriva zaklad, vsakih sto let na kresni večer odpre. Zakrivajo ogromna skala. Če ima kdo šibo, s katero si izprosi vstop v jamo, lahko vstopi vanjo tudi sicer.
Blizu Gornjega Gradu je živela revna kočarka z otrokom, kije bil rojen prav na kresni večer. Revščina je bilo edino, karje imela. Pa seje nekoč odločila, da pojde v jamo iskati srečo. Tam blizu je utrgala vrbovo vejico in breztežav vstopila vjamo. Vedelaje za čarobni rek, ki ji je to omogočil. Otroka je položila ob vhodu na mehek mah. Tako je imela obe roki prosti, da bi nabrala dragocenosti. Resje bilo vjami več zlata in srebra, kot je kamenja v kamnolomu.
Kočarka je hitela v predpasnik metati dragocenosti. Naenkrat zasliši glas: "Hitro zbeži iz jame, zaprla se bo spet za sto let."
Takoj, koje bila zunaj, je ogromna skala spet zaprla vhod. Tedaj pa seje spomnila na otroka, kije ostal vjami. Nič ni pomagalo več tolči z vrbovo šibo po skali, ni se premaknila. Tudijok ni pomagal, pomagala pa je dobra vila z Menine, kije slišala jok uboge matere. Pristopila je in kočarki in dejala, da naj ob letu spet pride pred vhod jame in s solzami zalije skalo pred njo. Jama se odpre le vsakih sto let, njej pa se bo ob letu, če bo ravnala tako, kotji je svetovala. Res seje zgodilo, kotje napovedala vila. Kočarka je našla otroka zdravega in odhitela proti domu. Na rokah je tokrat nosila najdražji zaklad.
Šumečka ohcet v Radegundi. Slika je iz časa takoj po prvi svetovni vojni. Sliko nam je poslal Ivan Gostečnik iz Mozirja.
Omenjeno nevarno bakterijo pri nas že poznamo, pojavlja se že nekaj časa, a na srečo redko, tako da doslej še ni bilo resnejših primerov. Drugače je po svetu. Ena prvih večjih dokazanih epidemij je izbruhnila leta 1975 v nekem hotelu, kjer je zbolelo 221 ljudi, 34 jih je umrlo. Bakterija je povzročila nevarno pljučnico, zaradi katere marsikdo od okuženih umre. Od takrat je registriranih veliko primerov, zadnje čase pa se kar vrstijo. Žal se v Sloveniji še nismo zavedli resne nevarnosti za življenje prebivalcev.
ZAKAJ V VODOVODNI NAPELJAVI NASTAJAJO SEVI ČLOVEKU ŠKODLJIVIH MIKROORGANIZMOV?
Strokovnjaki ugotavljajo, da se to dogaja zaradi kloriranja vode, posebej takrat, kadar je vodenje tehnoloških procesov kloriranja vode
Piše: Uroš Kotnik
AVTOMATSKO SHRANJEVANJE
WORDOVIH DATOTEK V ŽELENEM FORMATU
Zgodilo se vam bo, da bodo imeli vaši prijatelji staro različico worda in zaradi tega ne bodo mogli odpreti vašega dokumenta. Posneti gajim boste morali v eni od starejših verzij, npr 6.0/95. Poglejmo kako pripravimo word do tega, da nam dokument avtomatsko posname v želeni različici:
-	Izberite menu Orodja/Možnosti (Tools/Options).
-	Odpre se novo pogovorno okno, na katerem izberite zavihek Shranjevanje (Save).
-	V padajočem seznamu Shrani Wordove datoteke kot (Save Word Files As), izberite opcijo Word 6.0/ 95. Če nimate v dokumentih kak-
BO TREBA KLORIRANJE VODE OPUSTITI?
Resna nevarnost
Najnovejši primer smrti nemškega turista na naši obali zaradi okužbe z bakterijo Legionello pneumophillo je toliko resna zadeva, da se bomo morali v Sloveniji vprašati, kakšen je naš odnos do voda na splošno, še posebej pa kakšen je naš odnos do pitne vode.
pomanjkljivo (ni analiz vode, količina klora se dodaja po izkušnjah,...). V taki vodi se pojavljajo zelo odporni sevi patogenih mikroroganizmov (bakterij), ki so nevarni za naše zdravje. To se največkrat dogaja v internih vodovodih, hladilnih stolpih, klimatskih napravah na vodni bazi, uparjevalnikh in podobno. Čeje voda tudi onesnažena, npr. podtalnica, se klor in njegove spojine spajajo z nekaterimi snovmi v še bolj nevarne rakolvorne snovi npr. trihalometane.
V ZDA so ugotovili, da s klorom in njegovimi derivati ni več možno pripraviti pitne vode, ki bi ustrezala njihovim zakonskim določilom o kakovosti. Zato uvajajo novo tehnologijo z uporabo ozona, ki uniči vse patogene bakterije in poskrbi tudi za razkroj nekaterih težko razgradljivih onesnaženj vode. Uporabljajo tudi
kombinacijo ozona in vodikovega peroksida. Zelo verjetno je, da bomo take načine priprave pitne vode morali začeti uporabljati tudi pri nas, posebej tam, kjerje kakovost pitne vode slaba. Žal vedno znova ugotavljamo, da se kakovost naše pitne vode iz leta v leto slabša, predvsem zaradi neodgovornega onesnaževanja, ker tako neresno, brezbrižno in malomarno ravnamo pri odlaganju strupenih in nevarnih snovi.
POMANJKANJE VODE BO NAJVEČJI PROBLEM TEGA STOLETJA
V Sloveniji se niti približno še ne zavedamo, da bo vtem stoletju vsve-tovnem okviru največji problem pomanjkanje vode. Težave z oskrbo kakovostne pitne in gospodarske vode bodo vedno večje, mi pa z njo ravnamo, kot da nam bo vedno na voljo v neomejenih količinah. Voda
nam dobesedno pada z neba. Kadar stokamo, ker kar naprej dežuje, bi morali dejansko biti hvaležni za vsak oblak in vsako kapljo. Metereologi nas opozarjajo, da imamo zaradi preteklih sušnih let izpad količine padavin za eno leto, kar se najbolj vidi na kritičnem znižanju gladine podtalnice. S pitno vodo iz podtalnice pa se oskrbujejo največja slovenska mesta, vključno s prestolnico. Zato se bo treba resno posvetiti problemu os-krbezvodo in razmišljati o spremembi tehnologij priprave vode za vse namene. V prvi vrsti pa bo poudarek na zmanjšanju ali celo prepovedi rabe klora in klorovih spojin pri pripravi pitne vode.
Zeleni Franček
Vir: Mag. Breda Gajšek: Klor bo treba opustiti Delo, 17.8.02, Sobotna priloga
RAČUNALNIŠTVO
Za lažje delo v Worda III.
šnega posebnega oblikovanja lahko uporabite tudi opcijo 'obogateno besedilo' (rich text format) s končnico .rtf.
-	Potrdite.
Word bo sedaj vse napisane dokumente avtomatsko shranjeval v verziji 6.0 oziroma kot obogateno besedilo.
UPORABA GRAFIČNIH LIKOV
Word nam dam daje v uporabo zanimive in uporabne like, ki lahko popestrijo dokument in poudarijo določene elemente. Vse vgrajene oblike so dosegljive preprosto preko orodne vrstice:
-	Izberete meni Vstavljanje/Siika/ Samooblike (Insert/Picture/Au-toShape).
-	Prikaže se orodna vrstica s šestimi elementi in množico podelementov.
-	Izberite lik in namesto kazalca se vam bo pojavil križec s katerim zarišite želeno velikost lika vtekst. Like lahko potem poljubno večate ali manjšate.
IZDELAVA KAZAL
Izdelava sh/arnega kazala je zelo enostavna, le pri zajemu besed, ki bodo sestavljale stvarno kazalo
lahko porabimo veliko časa. Te besede moramo najprej vsako posebej na poseben način označiti, nato pa izdelamo kazalo, ki običajno stoji na koncu izdelka (knjige).
Če želimo določeno besedo imeti vstvarnem kazalu jo najprej označimo, nato pa natipkovnici pritisnemo kombinacijo tipk ALT + SHIFT +X.
Odpre se pogovorno okno z imenom Označi vnos v stvarno kazalo. V oknu vidimo izbrano besedo v vrstici z imenom Glavni vnos, z izbiro tipke Označi, pa to besedo pripravimo za prikaz v stvarnem kazalu. To seveda ponovimo na vseh besedah, ki jih želimo imeti v kazalu.
V prej omenjenem pogovornem
oknu imamo tudi možnost Označi vse, ki nam označi vse izbrane besede v besedilu. To se v stvarnem kazalu vidi tako, da vsaki besedi pripada več številk strani, na katerih se te besede nahajajo.
Ko so besede označene in izbrane izdelamo kazalo tako, da se postavimo na želeno mesto v besedilu (ponavadi na konec besedila) in vglavnem meniju izberemo ukaz Vstavljanje / Kazala. V pogovornem oknu se postavimo na prvi zavihek z imenom Stvarno kazalo in na njem izberemo želeno obliko kazala. Izberemo lahko v koliko stolpcih se bo kazalo izpisalo, ali se številke strani držijo besed itd. Na koncu okno zaključimo z ukazom V redu in kazalo se pojavi na ekranu.
Kazalo s tem postopkom ni dokončno izdelano. Vedno ga lahko dopolnimo z novimi besedami, kijih najprej v besedilu izberemo in s kombinacijo tipk ALT + SHIFT + X označimo za kazalo. Nato se moramo postaviti na območje kazala in s funkcijsko tipko F9 kazalo osvežimo. V kazalu se takoj pojavijo vse na novo izbrane besede.
ROD SOTOČJE NAZARJE
Taborjenje v Ribnem
Taborniki rodu Pusti grad iz Šoštanja že 35 let taborijo v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu. Tokrat pa smo se ga udeležili tudi taborniki rodu Sotočje Nazarje. 10-dnevno taborjenje je za vsakega tabornika prav gotovo nepozaben dogodek in kdor je vsaj enkrat taboril in doživel pravo taborniško življenje, tega prav gotovo ne bo nikdar pozabil. Tabor v Ribnem stoji na jasi sredi gozda, nedaleč od Save Bohinjke pod planino Talež.
Nazarski taborniki so se to poletje 10 dni družili v Kajuhovem taboru v Ribnem pri Bledu
Taborje kar "moderno" urejen in večina tistih, ki smo prišli na taborni prostor prvič, smo se tega prav posebej razveselili, saj kaj takega res nismo pričakovali. Zidana kuhinja nad katero je kar nekaj prenočišč, brunarica, ki je med taborniki znana kot "Saloon pri Črnem pesu", ki je bila v času taborjenja najbolj priljubljen kotiček za zbiranje, zidane sanitarije s tekočo vodo, objekti, ki so zrasli v letih taborjenja v Ribnem, so bili del našega vsakdanjika.
V času taborjenja smo si prav zares oddahnili od vsakdanjega stresa, ki nas spremlja na vsakem koraku. Za vse je bilo prav dobro poskrbljeno - razdeljeni smo bili namreč v vode, kjer je imel vsak od nas svojo nalogo. Vodniki so bili seveda ključnega pomena, saj so nas vodili in nam pomagali pri določenih nalogah. Njihovo delo seje začelo že prvi dan, ko so nas razdelili po šotorih in poskrbeli za to, da smo se spoznali med sabo. Zaradi vsega tega so bili dnevi, ki so sledili, veliko lažji in polni smeha, ki seje razlegal skozi gozd:Seveda pa nismo počeli samo tistega, kar nam je padlo na pamet, ampak smo de-
lali po programu, kije bil sestavljen že pred našim prihodom. Tako smo se spoznali z različnimi taborniškimi veščinami kot so: krst, bivakiranje, orientacija... Zvečer pa je bil na vrsti razvedrilni program, po katerem naj bi šli... spat seveda. Ampak (predvsem starejši) smo še pozno v noč zganjali neumnosti in vodnikom mešali štrene (v
detajle pa se ne bi spuščali).
Deset dni je bilo še prehitro naokoli in že smo se poslavljali in točili krokodilje solze. Nato smo se posedli v avtobuse z naslovi svojih prijateljev in se trdno odločeni, da se prihodnje leto spet vidimo, odpeljali proti domu.
Nina in Domen Orosel
Velika ameriška filmska in glasbena zvezda WILL SMITH,
ki mimogrede, ponovno nastopa v nadaljevanju uspešnice Man In Black, je posnel svojo novo ploščo z naslovom Bom To Reign. Plošča bo razveselila vse ljubitelje urbanega pop rapa in Willa samega seveda. Na njej lahko slišite 14 skladb z naslovno Born To Reign.
BANDERA ima za seboj osemletno glasbeno skupino, kar nekaj časa so bili tudi spremljevalna skupina Vilija Resnika.
Potem pa so pojavile želje po samostojni glasbeni poti, ki jih je vodila po mnogih evropskih državah in se ustalila v Sloveniji, kjer so posneli album Ne oziraj se nazaj. Pred kratkim so posneli tudi nov videospot, ki ga lahko vidite na spletni strani bandera.normstudio.com.
ELVIS PRESLEV je ES let po svoji smrti še vedno močno prisoten v ameriški popularni kulturi.
Sodeč po rezultatih obširne ankete, si je vsaj enega od Elvisovih filmov ogledalo 70 odstotkov ljudi. Znamenito posestvo Graceland je obiskalo kar 10 odstotkov vseh Američanov.
Zavidljivo število jih je k Gracelandu romalo tudi ob 25. obletnici Elvisove smrti. Vilo, ki je bila po smrti pevca spremenjena v muzej,je ob obletnici obiskalo rekordnih 75.000 ljudi, med njimi njegova bivša žena Priscilla Presley, edina hčerka in dedinja Lisa Marie Presley ter njen novi mož Nicolas Cage, ki se prišteva med Elvisove največje oboževalce.
Hotel “Modro nebo”, zmagovito skladbo letošnjih Melodij morja in sonca, slovenskih reggae pop kraljev KINGSTON,
je žirija poleg še treh drugih uvrstila v program naknadno. To je skupina izvedela šele po festivalu na tiskovni konferenci. Žirija, ki je letos napovedovala brezkompromisno sojenje, očitno še ni dojela, da mora tudi znati izbirati hite, če hoče aktualen festival. No, tokrat jim je pomagala sreča.
i	.....
PRI ATLÄRISTOVIH V ROVTU POD MENINO PRIDELUJEJO ŽITO PONOVNO NA STAR NAČIN
Novo odkritje pozabljenega žita
Atlaristova domačija je umeščena tik pod prelazom Lipa, torej so se v teku časa mimo nje po jezdni poti, ki je vodila iz srednjeveškega Gornjega Gradu do Ljubljane in daljnega Ogleja, podajali v svet bolj ali manj pomembni mogočneži tistega časa. Nič ni ostalo od tistikrat, razen spomina in seveda domačije, ki ji sedanji gospodarji namenjajo posebno poslanstvo.
Pistotnikova mama) so vihtele srpe in vezale snope kot nekdaj prababice (foto: Mojca Šporin)
V dobi tehnološkega vrhunca je gospodarjenje na način, kije bil domač nekdanjim generacijam nedvomno posebnost, ki sejeJoteva "ta mladi" Atlarist Srečo Štrukelj, Po mnogih desetletjih je na njihovi njivi letos ponovno zraslo zlato rumeno žito in kar je še posebej privlačno: poželi in v "stante" so ga zložili ročno in na način, kije mladim generacijam tuj in nov.
Iz celega Rovta je povabil Srečo stare žanjice, ki so vihtele srpe, kot da sojih odložile lani in ne pred desetletji. Skoraj pozabljena pira, tako se imenuje žito, ki gaje letos posejal Atlarist, je mehko padala pod zamahi ženskih rok. Srečo prisega na ekološko kmetovanje in piraje s svojo zdravilnostjo in vsestransko uporabnostjo najbolj primerna. "Klasje je zelo krhko, zato je pri strojni žetvi precej izgube. Ročno se da čuvati. Po požeti njivi so otroci pobrali vse klase kot se spodobi." spoštljivo govori mladi gospodar o žitu in kruhu, ki ga pečejo v domači krušni peči.
Na grobo zmleta pira je bolj zdravilna in domača, kilogram moke pa je nekajkrat dražji od pšenične. Tudi "mašinanje" pri Voložniku bo po starem in Brnčunov mlin spodaj v grapi, ki gaje Srečo obnovil predlani, bo med kamni ponovno okusil slastno žito.
Sobotno popoldne na Atlaristovi njivi je bil tudi svojevrsten družaben dogodek; ženske so prišleterpožele, moški pa so žitne snope zložili v kozolec. Srečo ve, Peter in Srečo sta žitne sn°Pe skrbno zložila v “štante” da si nekateri mislijo, da je nor, vendar se ne zmeni	zlaga Štrukelj, ki ne mara kemije in zato bo prihodn-
za takšne govorice. Za prvo leto je pridelek lepo us- je leto na Atlaristovih njivah ponovno oživela pretek-pel, tudi zato, ker je Srečo v neurju postavljal polegle	lost, ki bo očitno tudi v prihodnje temelj preživetja,
bilke pokonci. Dokler ni klasja, se same postavijo, ra-	Savinjčan
BOČNA
Rekordni gobani rastejo v Homu
da množično pokukajo iz zemlje v dneh pred polno luno, torej bo potrebno za lov na Tonetov rekord počakati vsaj mesec dni. Seveda pa ni odveč vedeti, da se sme naenkrat olajšati gozd samo za dva kilograma gob, v nasprotnem ima glavno besedo gozdarski inšpektor, ki lahko preveč vnete gobarje tudi kaznuje.
Savinjčan
V homskem gozdu je Tone Žmavc našel 1,8 kg težkega jurčka
(foto: Savinjčan)
O
Deževen avgust in polna luna sta očitno spet ugodno vplivala na rastsa-moniklih gliv, kotse učeno in strokovno reče gobam. V homskem gozdu med Gornjim Gradom in Radmirjemje pred dnevi Tone Žmavc iz Bočne našel kar 1,80 kilograma težkega jurčka, kije bil zdrav in čvrst kotdren. Zanimivo je, da je v bližini pognal iz zemlje še en "velikan", ki pa je v primerjavi z rekorderjem povsem povprečne velikosti. Takšne bere bi si želeli vsi gobarji, ki te dni stikajo po gozdovih, vendar, pravi Tone, je zaenkrat z rastjo gob konec. Te men-
MOJE DOŽIVLJANJE AMERIKE
Kot morje sirna jezera
Sem študentka angleškega jezika in pedagogike na pedagoški fakulteti v Mariboru. Po opravljanju prakse na osnovni šoli v 3. letniku sem ugotovila, da mi študij angleškega jezika daje preveč teoretičnih in premalo praktičnih znanj, ki pa so potrebna za uspešno poučevanje angleškega jezika. Da bi poglobila svoje znanje angleščine, sem se lansko poletje odpravila v Ameriko, saj sem mnenja, da se najhitreje in najučinkoviteje naučiš jezika šele, ko se dejavno vključiš v govorno okolje učečega se jezika in nimaš nobene možnosti govoriti svoj materni jezik.
Piše: Janja Bred
Takoj po prihodu vZdružene države Amerike, sem začela spoznavati časovne, predvsem pa prostorske razlike. Slovenija, ena najmanjših držav na svetuje postajala popolno nasprotje velike Amerike. Prav ta nasprotnost meje pritegnila in mi dajala energijo, da sem bila vedno pripravljena na nekaj novega, še nedoživetega. Pripravljena na nove izzive.
Prvih nekaj dni sem preživela v New Yorku - nekaj milijonskem in mnogonacionalnem mestu, ki nudi veliko zabave, športa in kulture. Še vedno je najpomembnejši simbol mesta »dama v pristanišču« - kip svobode, ki pozdravlja vse obiskovalce New Yorka. Ogledala sem si tudi »World Trade Center« in se povzpela na vrh nebotičnika »Empire State Building«, ki zre v nebo preko 100 nadstropij visoko, s 73 dvigali in od koder je prečudovit pogled na mesto s številnimi mostovi, na mogočne stavbe in na stotine streh, ulic, avenij. Zgrajen je bil v rekordnem času enega leta in 45 dni na površini enega hektarja.
V »Central Parku« s površino 345 ha in neverjetnimi spomeniki, kipi in jezeri se vsak dan tare ljudi, ki pridejo na jutranji tek (jogging), kratek sprehod, se podajo s čolnom na jezero, se rolajo ali pa vozijo s kolesom. Čutiti je utrip mesta, ki ni nikoli mrtvo, v katerem se ved-
Ob jezeru - morju Superior, najsevernejšem od Velikih jezer
3. septembra, na praznik dela, organizirajo pohod čez 8 kilometerski most Mackinaw
država, ki leži na dveh polotokih inje ločena z vodo. Hkrati most ločuje tudi jezero Michigan od jezera Huron. Graditi so ga začeli leta 1954, za promet so ga odprli leta 1957, pred tem pa je na tej relaciji vozil trajekt. Povprečno se letno pelje čezenj 5 milijonov vozil. Zanimivoje tudi, da je samo enkrat letno most možno prečkati peš, to je 3. septembra, na njihov praznik dela, koje organiziran pohod. Lani, ko sem se s prijatelji podala peš preko mostu, pa so kmalu po našem prečkanju prvič v vseh 45 letih pohod prekinili zaradi premočnega vetra.
Se nadaljuje
V tem mestu sem spoznala študente in študentke iz Češke, Slovaške, Rusije, Hrvaške, Poljske, Jamajke, Kolumbije in nenazadnje, komaj nekaj dni pred mojim odhodom, tudi dve Slovenki. Mesto je noč in dan osvetljeno z lučkami, prav tako most, ki vsakemu obiskovalcu vzame sapo ob pogledu nanj. Most Mackinaw Bridge, dolg 8 km, povezuje zgornji in spodnji polotok države Michigan, kije tudi edina ameriška
Tako so izgledali indijanski domovi
no ogromno dogaja.
Pot meje iz New Yorka, ki je v celoti prepleten s podzemno železnico
494 km, široko do 190 km in globoko 182 metrov. V skupini Velikih jezer (Great Lakes)je tretje po veliko-
(subway), peljala na moj prvi cilj, Mackinaw City. To je majhno mestece v »Michiganu«, kjer se ljudje precej poznajo med seboj in me je prav zaradi tega spominjalo na Mozirje. Ni se mi bilo težko prilagoditi, saj je kljub temu, da mesto premore le nekaj pod tisoč prebivalcev, bilo vedno živahno. V poletni sezoni ga obišče na tisoče turistov. Leži ob jezerih Michigan in Huron, katerih obale so podnevi in ponoči oblegane z racami in galebi. Michigansko jezero meri 58 km2, dolgo je
sti. Huronsko jezero meri
59.5	km2 inje globoko 281 m in je drugo največje jeze-rovskupiniVe-likih jezer in četrto največje na svetu. Oba sta tako širna, da ju mnogi imenujejo kar morje.
GORSKO KOLESARSTVO
Boštjan Pahovnik iz Luč je skupni zmagovalec evropskega pokala
Po zmagi in naslovu zmagovalca slovenskega pokala je naš šampion Iz Luč osvojil še skupno zmago v evropskem pokalu v svoji kategoriji v italijanskem smučarskem centru Sestriere, kar je eden najodmevnejših uspehov slovenskega gorskega kolesarstva nasploh.
V italijanskem Sestrieru, kraju ob francoski meji, ki bo čez štiri leta gostil alpske smučarske discipline zimskih olimpijskih iger, je bila v soboto, 24.avgusta, finalna tekma gorskih kolesarjev za evropski pokal. Zahtevna proga je bila speljana na pobočju nad 2.000 metri nadmorske višine, v dolžini 6 kilometrov in z višinsko razliko 200 metrov, tudi po terenu, kjer so pon-avadi tekme slalomskega svetovnega pokala. Boštjan je po odličnih uvrstitvah na prejšnjih petih tekmah za evropski pokal v Belgiji, Avstriji, Nemčiji, Švici in
Franciji potreboval uvrstitev med prvih dvajset za osvojitev naslova skupnega zmagovalca evropskega pokala za mladince.
Tik pred tekmo se mu je pridružilo okoli 30 bučnih navijačev iz Luč, ki so v Sestriere pripotovali z avtobusom na pobudo in s finančno pomočjo Občine Luče in Športnega društva Raduha Luče in so Boštjana glasno bodrili vso tekmo. Pripravili so takšno vzdušje, kot bi bila tekma doma. S transparentom, kapami njegove-
ga fan kluba, slovensko in občinsko zastavo in s korektnim navijanjem (z razliko od nogometnih navijačev prejšnji teden v Trstu) so bili zelo prepoznavni in so na najlepši način promovirali svoj kraj in državo.
Tokrat se Boštjanu dirka sicer ni optimalno izšla. Po njegovih besedah je imel težave s prilagoditvijo na visoko nadmorsko višino. Kljub temu seje na koncu uvrstil na 14. mesto. To mu je kot prvemu Slovencu več kot zadoščalo za skupno prvo mesto in osvojitev naslova zmagovalca evropskega pokala v gorskem kolesarstvu. V osvojeno lovoriko so bili vpleteni dnevi, meseci in leta odrekanja, garanja, vsakodnevnega treniranja osemnajstletnega športnika z velikim srcem. Tisti, ki so imeli srečo, da so bili na prizorišču samem tudi ob podelitvi pokala za osvojeni naslov, lahko potrdijo, da so občutki ob takem dogodku doživeti le redko v življenju. Res nepozabno in za vedno zapisano tudi v anale slovenske športne zgodovine.
Zahvala gre predvsem Boštjanu. Svoj prispevek pa je dal tudi njegov klub UNI Team Ljubljana ter nenazadnje tudi njegovi domači, ki so mu pomagali in ga vzpodbujali na trnovi poti do vrhunskega športnika.
Skromnost in nepopustljivost, ki krasi tega fanta pa daje človeku občutek, da na športnem področju še zdaleč ni rekel zadnje besede. Čez dve leti so olimpijske igre v Atenah, ravno danes (v petek, 30.avgusta), pa tekmuje na zadnji veliki tekmi sezone - sve-
tovnem prvenstvu v Kaprunu v tihimi pričakovanji.
Avstriji, na katerega tudi odhaja s	RC
ŠPORTNO DRUŠTVO MATKE
Tek skozi pet vasi
Športno društvo Matke je minulo soboto organiziralo deseti tradicionalni rekreacijski Tek skozi pet vasi, ki je vključen v akcijo nacionalnega olimpijskega komiteja Slovenija teče za zdravje. Teka se je v toplem poletnem vremenu udeležilo 99 tekmovalcev iz vse Slovenije, ki so se pomerili na dveh razdaljah: 4.400 metrov in 10.800 metrov.
Teka se je udeležilo 99 tekmovalcev iz vse Slovenije
(foto: Helena Kotnik)
Absolutni zmagovalec teka na 10,8-kilometrski progi je bil s časom 37,40 min. Dušan Peer iz Velenja, absolutna zmagovalka pa njegova someščanka Anka Pugelj, kije omenjeno progo pretekla v času 49,42 min. Absolutni zmagovalec na krajši razdalji je bil s časom 15,49 min. Boris Podpečan iz Velike Pirešice, absolutna zmagovalka pa Ljubljančanka Andreja Železnikar s časom 23,49 min.
Teka v Matkah so se udeležili tudi
trije rekreativci iz Zgornje Savinjske doline. Rok Remic iz Rečice ob Savinji je na 4,4-kilometrski progi kot edini v starostni kategoriji od 15 do 18 let dosegel čas 23,23 min, Vlado Janko iz Mozirja pa je isto progo pretekel v času 21,03 min. in v starostni kategoriji 45 do 55 let osvojil tretje mesto. Franci Kotnikiz Nazarijje nastopil vteku na daljši razdalji in vstar-ostni kategoriji 30 do 45 lets časom 55,10 min. zasedel 20. mesto.
HK
ŠOLA ROKOMETA ZA DEKLICE
Vpis v šolo rokometa za deklice bo v sredo, 4. septembra 2002, od 15. do 16. ure in v petek, 6. septembra 2002, od 15. do 16. ure
v športni dvorani Nazarje, kjer bodo treningi tudi potekali.
Vpišejo se lahko deklice od vključno 7. do vključno 16. leta starosti.
___________Dodatne informacije na tel, št. 041 /497-202._
MATEVŽ LENARČIČ TRENUTNO V KANADI
Modra strela leti birokratskim zapletom navkljub
Konec junija smo zadnjič poročali, kako Matevž Lenarčič s svojim ultralahkim letalom napreduje na svoji poti okoli sveta. Takrat se je nahajal v Minsku, saj mu ruske oblasti niso dovolile preleta ruskih prostranstev brez spremljevalnega letala.
Čakanje na dovoljenje za prelet se je zavleklo za celih 40 dni in s tem je naš letalec izgubil polovico načrtovanega časa za letenje okoli sveta. Nazadnje tudi s spremljevalnim letalom ni bilo nič, na ko-
od Andreja in se podal na tvegano pot preko Beringovega preliva v Nome na Aljaski. Od tam ga je pot vodila naprej v Anchorage.
Nenana, Mckinley, Summit in Talkitna so bila pomembnejša
»Mirne duše lahko rečem, daje bila zaradi močne turbulence to moja najbolj divja vožnja doslej. Ne glede na nizke temperature je bila moja obleka premočena v trenutku. In to ne zaradi dežja!« je Matevž 10. avgusta zapisal v svoj dnevnik.
Po pristanku v Whitehorsu gaje čakalo novo, veliko razočaranje. Kanadčani ga brez dokumenta o registraciji letala niso hoteli spustiti naprej. Ironija je, da je to dokument, ki po slovenskih pravilih sploh ne obstaja. Pogajanja o dovoljenju so se zavlekla skoraj za teden dni in naš letalec je v svojem dnevniku potožil, da je zaradi birokratskih zadev zgubil že 45 dni in samo 5 dni zaradi slabega vremena. V petek, 16. avgusta, je
končno poletel na 1.200 km dolgo pot do Whitecourta, naslednji dan pa do Edmontona. Tu seje ustavil samo toliko, da je napolnil rezervoar z gorivom. Pot naprej gaje vodila do Otawe.V časovni tekmi z nevihtami, seje Matevž večkrat ustavljal na majhnih, osamljenih letališčih in preživljal noči pod krili svojega letala. Daleč naokoli nikogar, za sosede so mu bili samo medvedje, poskriti v zavetju bližnjih gozdov. V teh dneh je že moral pristati v Montrealu, kjer ga čakajo težavna pogajanja za prelet Severnega Atlantika. Bliža se jesensko poslabšanje vremena, ki ga Matevž želi prehiteti, mi pa držimo pesti, da mu bo uspelo.
Tatiana Golob
Tako Matevž sporoča svoje premike po svetu
pilotski sedež pa je moral sprejeti ruskega navigatorja Andreja Du-brovina. Vsakzapletpa prinese tudi nekaj dobrega in z Andrejem sta postala res dobra prijatelja, vendar so zaradi navigatorjeve navzočnosti bile količine goriva v letalu manjše. Zaradi tega je moral Lenarčič skrajšati dnevne etape.
Njegova pot skozi Rusijo je skoraj ves čas potekala v slabem vre-
postajališča na njegovi poti v Anchorage. Pri pristajanju v Narodnem parku McKinley seje Matevž srečal z losom, eno najbolj tipičnih živali na Aljaski. Pri končnem spustu na pristajalno stezo mu je ogromen los prečkal in tudi zaprl pot, kar pa spretnega letalca ni zmotilo. Brez težav gaje preskočil in nato gladko pristal na blatni stezi. Od tam ga je pot vodila naprej
Pogled na blatno reko Yukon z Matevževe perspektive
menu, a prvega avgusta je končno dosegel svojo zadnjo des-tinacijo na ruskem ozemlju - Anadir. Tam se je po nekajdnevnem čakanju s solzami v očeh poslovil
v Anchorage, kjer so mu naredili prvi večji servis na motorju. Zadovoljen, da je njegovo letalo spet v dobrem stanju, se je podal na pot proti Kanadi, v Whitehorse.
USPEH ANDRAŽA TERSKA NA TURNIRJU V MOJSTRANI
Motivacijo srka iz
Andražu Teršku (levo) je pokal izročil oranizator turnirja Jože Krive (v sredini)
Na teniških igriščih TK Mojstrana je od 17. do 19. avgusta potekal (že tradicionalni) turnir Teniške zveze Slovenije za člane. Na turnirju je sodeloval tudi Andraž Teršek, član ekipe ŠD Mladost iz Rečice ob Savinji. Andraž, kije do letošnjega leta igral samo na rekreativnih turnirjih (sicer pa je zaposlen kot asistent na Prvi fakulteti v
Ljubljani), je na turnirju osvojil odlično 3.-4. mesto. Po turnirju je Andraž kolegom iz ekipe povedal, da dodatno motivacijo za intenzivnejše igranje tenisa v letošnjem letu črpa tudi iz naravnih lepot slovanskih krajev, v katerih potekajo ligaška tekmovanja in članski turnirji TZS.
ZH
KINO MOZIRJE
Sobota, 31.8. ob 20.30 in nedelja, 1.9. ob 19.00:
SESTRE - odtrgana komedija
Režija: Wallace Wolodarsky Vloge: Barry Watson, Michael Rosenbaum, Harland Williams, Melissa Sagemiller
KINO NAZARJE
Sobota, 31.8. ob 20.00 in nedelja, 1.9. ob 17.00
ČASOVNI STROJ - znanstvenofantastični spektakel
Režija: Simon Wells
Vloge: Guy Pearce, Samantha Mumba, Omero Mumba, Jeremy Irons
SESTRE
Edini način, da Dave, Adam in Doofer spet pridejo v moško družbo, je, da postanejo ženske. Ko jih zaradi suma kraje denarja izključijo iz študentske bratovščine, se znajdejo na cesti, osovraženi in
brez prebite pare. Pridružijo se študentski sestrščini. Med - bolj in manj uspešnim - bivanjem z dekleti začnejo spoznavati nežnejši spol in njihova donjuanska preteklost se jim kmalu maščuje. Britje nog, zviti gležnji zaradi previsokih pet, kompleksi zaradi preširoke riti in iskanje dovolj velikih ženskih oblačil postanejo njihova vsakdanja nočna mora in obsedenost. Vse gre po načrtu, dokler se Dave ne zaljubi v predsednico ses-trščine. Toda, kakoji to povedati?
Znanstvenik in izumitelj Aleksander Hartdegen se trdno odloči dokazati, da je potovanje skozi čas mogoče. Tragedija, ki se mu je zgodila, ga spravlja v obup in ga žene, da se vrne v preteklost in spremeni dogodke. Za naslednja štiri leta se zapre pred svetom. Izumi časovni stroj in se odpravi na pot v preteklost, toda ogromna katastrofa ga popelje 800tisoč let v prihodnost, kjer se znajde med Elojci, ljudstvom, ki živi na pečinah. Odkrije, da se človeštvo deli na dva dela - plenilstvo in plen.
ČASOVNI STROJ
Horoskop za september

Devica od 24.8. do 23.9.
Zaradi občutka, da si morate vse preveč prizadevati in delati tudi za druge vas bo minila vsa delovna motiviranost. Hoteli boste vedeti, zakaj vedno vi padete v ta lonec. Na koncu meseca vam bo jasno, da velik delež zaradi želje po pomoči in vzajemnosti nosite sami. Ne bo vam zmanjkalo druženja z iskrenimi prijatelji, predvsem pa prijetnih dni z najdražjimi.
Tehtnica od 24.9. do 23.10.
Nič kaj zanimivo delovno ozračje bo vaš zagon pustilo globoko pod povprečjem. Ne boste se obremenjevali, saj boste zamujeno z lahkoto na-
Oven od 31.3. do 20.4.
Ta mesec boste začeli v velikem slogu, končali pa ne tako bleščeče, kot ^ bo sprva kazalo. Majhne delovne težave vas bodo spravljale iz tira. Vendar se vam bo naloga vseeno dobro posrečila. Ljubezenske postolovščine vam ne bodo dale miru, še manj vas bodo pustile hladne. Čaka vas nekaj zapletov, ki vam bodo prinesli pomembno lekcijo.
-------- Bik od 21.4. do 20.5.
Pasivno boste spremljali dogajanje na delovnem mestu. Ne bo se vam ________ zdelo vredno vpletati, čeprav vas bo hotel nekdo na silo spraviti v vroč kotel. Vaša mirnostv tem mesecu bo dober zgled za druge. Pripravite se, da boste dali kakšen poučen nasvet. Zmrazilo vas bo pri srcu, ko boste videli realnosliko svoje zveze. Kljub temu ne bo tako hudo, kot bo sprva videti.
Dvojčka od 21.5. do 21.6.
Zabavno se vam bo zdelo opazovati, kako se nekateri z vso resnostjo zapletajo v delovne težave. Skušali jim boste dopovedati, da ni dobro preveč si prizadevati, ampak naj zadeve jemljejo zvečjo lahkoto in igrivostjo. Žal ne boste imeli prav dosti uspeha. Čutili boste tudi veliko potrebo po druženju s prijatelji in znanci. Ljubezen boste postavili na stranski tir.
Rak od 22.6. do 22.7.
Izogibali se boste novostim na delovnem mestu, saj boste potrebovali nekaj časa, da se privadite. Držali se boste bolj vozadju, vaše dosežke pa bo nekdo budno spremljal. Vtis, da ste neopaženi, ne bo držal. Čaka vas tudi čustvena razbremenitev. Ljubezen, ki jo gojite do nekoga vvaši bližini, se bo poglobila.
-------- Lev od 23.7. do 22.8.
Želja dokazati se pri delu vas bo gnala, da boste s svojo ognjeno zagretostjo nehote zgrešili cilj. Vsem boste na očeh, zato previdnost ne bo odveč. Čaka pa vas še eno pomembno odkritje, in sicer za koga in zakaj se tako močno ženete. Ljubezensko življenje ne bo pod vtisom sprememb ali težav. Za vas bo na trenutke celo malce dolgočasno.
doknadili zadnje dni v septembru. Ljubezensko življenje bo močno prežeto z romantiko, sanje pa ne nujno povezane z resničnostjo. Odgovorite na pismo, čeprav vam bo težko.
Škorpijon od 24.10. do 22.11.
Poplava informacij, tudi nepravih, bo na delovnem mestu ustvarjala kaos, vi pa boste instinktivno vedeli, komu boste zaupali. Izčrpajoče delo bo imelo tudi pridih razkrivanja navideznega, kar pa bo prijetna popestritev. Zaplete v ljubezenskem življenju boste povzročili in plačali sami.
'L— Strelec od 23.11. do 21.12.
Višek energije vam bo narekoval ritem in zelo težko se boste pri delu ™umirili. Veliko boste vložili v koncentracijo, zato je mnogo bolje, da si privoščite manjše premore in se posvetite tistemu, čemur bi rado sledilo srce. Tudi vaši rezultati bodo boljši. Čustveno se boste nekoliko zaprli vase in premlevali pretekle dogodke. Nekaterih še niste predelali. jmTI Kozorog od 22.12. do 20.1.
Ovrednotenje vašega dela bo pomembna prelomnica, ki jo že dolgo -------- pričakujete, delovali pa boste res maksimalno, vendar ne bo pomembno
samo delo, ampak tudi odnos do njega in okolja, v katerem delate. V vaše življenje se bo vrnil stari in oddaljeni prijatelj, ki vam še vedno veliko pomeni. Preplavilo vas bo hrepenenje po preteklosti.
Vodnar od 21.1. do 19.2.
Vedeli boste, kako vsako stvar postaviti na svoje mesto. Delo vam ne bo delalo nobenih preglavic, čeprav ne bo tako vznemirljivo, kot bi si želeli.
Nekaj ljudi vas bo prosilo za pomoč in nikar jim ne odrecite takoj. Življenje v dvoje bo prineslo nekaj sprememb v vaš vsakdanjik. V glavnem na bolje.
Ribi od 20.2. do 20.3.
Zahtevali boste posebna pojasnila, saj bo za vaše pojme povedano vse ________ preveč ohlapno, brez prave strukture. Nadrejeni po dodatnem razlaganju
ne bodo čutili nobene potrebe, še v veselje jim bo, če njihovih napotkov ne boste razumeli. Sicer pa boste iskali prave in iskrene prijatelje, tako v službi in v zasebnem življenju. Teh pa vam ne manjka.
Sporočilo bralcem
Uredništvo si pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi možnostmi. Izjema so odgovori in popravki objavljenih informacij.
Vsi prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom in naslovom (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je možno preveriti avtentičnost avtorja. Teksti za rubriko Pisma bralcev naj ne bodo daljši od 60 tipkanih vrstic. Vse daljše prispevke bomo avtomatično zavrnili ali skrajšali.
Zahvala
Zahvaljujemo se županu Občine Mozirje, gospodu Jožetu Kramerju, za izlet za tiste člane Zveze borcev, ki so omejeni v gibanju. Hvala vsem, ki ste pomagali pri tem izletu, še posebej Petru in Tjaši ter Izletnikovem šoferju gospodu Šaracu za prijetno in varno vožnjo.
Vera Poličnik
Organizacija Zveze Borcev, Rečica ob Savinji.
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 6. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
Veter, postaja Mozirje, tel.: 5831-017,5831-418,839-02-20,839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972.
Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: dopoldne: od 7. do 8.30; popoldne: od 16. do 17. ure, vsak dan razen sobote, nedelje, ob praznikih in dan pred prazniki.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Dežurna služba izven delovnega časa:
041/387-034 (Nadzorništvo Nazarje)
041/387-032 (Tehnična operativa Šempeter)
Med delovnim časom od 7. do 15. ure pokličite: 5831-910 - Nazarje, 70-33-160 - Šempeter, 420-12-40
I
Celje.
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041621950.
ŠIBENIK
naselje Solaris, hotela Mirage in Meridien
(samopostrežni zajtrk in večerja, sat tv, mini bar, klima)
Polpenzion za 7 dni samq
(10 dni 62.900 SIT)
Otroci do 12. leta brezplačno V	Avtobusni prevo:
petek/
POLICIJA SVETUJE
Preventivna akcija Varna pot v šolo
Šolsko leto 2002/2003 se za vse osnovnošolce in srednješolce
prične v ponedeljek, 2. septembra, septembra intenzivneje opravljala bližini šol.
Policijska dejavnost bo v večji meri usmerjena v nadzor posameznih in organiziranih prevozov v in iz šole (vozila, voznike in potnike, uporaba otroških varnostnih sedežev, varnostnih pasov...), umirjanje hitrosti vozil (in ostale kršitve CPP, s poudarkom na kršitvah, kateri so na-pogostejši vzroki prometnih nesreč) v bližini vrtcev, šol in drugih šolskih objektov (igrišča...) pa tudi poostren nadzor nad vozniki in potniki z enoslednimi vozili.
policija bo tudi letos v prvi polovici preventivno-represivne naloge v
Na območju Policjiske uprave Celje v prvem polletju v zvezi s prometnimi nesrečami z udeležbo otrok in mladoletnikov beležimo boljše stanje. V prvi šestih mesecih letošnjega leta so se zgodile 103 prometne nesreče (leta 2001 v enakem obdobju 145) z udeležbo otrok in mladoletnikov. V teh nesrečah ni nobena oseba umrla (lani 4), 16 mladih je bilo hudo telesno poškodovanih (lani 22) in 63 lahko telesno poškodvanih (lani 92).
Zakon o varnosti cestnega prometa voznikom nalaga, da so do otrok kot udeležencev v cestnem prometu še posebej pozorni, da otrokom na prehodih vselej omogočijo prečkanje ceste, izstop iz vozil za prevoz otrok in hojo po ostalih prometnih površinah (robu ceste, pločnikih...).
Voznike se zato opozarja, da so pri vožnji še posebej pozorni, da upoštevajo postavljeno cestnoprometno signalizacijo ter da so še posebej pozorni na ravnanje otrok ob šolskih poteh in v bližini šol.
V	88. členu Zakona o varnosti cestnega prometa je tudi določeno, da mora voznik, ki vozi mimo ustavljenega vozila, kije posebej označeno za prevoz otrok in ima vključene vse štiri smerne kazalce in stoji na postajališču, zmanjšati hitrost in voziti posebno previdno ter po potrebi vozilo tudi ustaviti.
V	letošnjem letu na območju Policijske uprave Celje beležimo slabo stanje prometne varnosti, predvsem je ta zaskrbljujoča pri najhujših posledicah, saj je na cestah celjske regije do zdaj umrlo že 29 oseb (leta 2001 v enakem obdobju 31).
Na območju Policijske postaje Mozirje seje v enakem obdobju letošnjega leta zgodilo pet prometnih nesreč (lani 6) v katerih so bili udeleženi otroci in mladoletniki. V teh nesrečah je bil en otrok v starosti do sedem let hudo teles-
no poškodvan in dva otroka v starosti od 7 do 14 let lažje telesno poškodovana, dva mladoletnika pa sta bila udeležena v prometnih nesrečah, kjer je nastala le materialna škoda na vozilih.
Za boljšo varnost na cestah zato pozivamo vse udeležence v cestnem prometu, starše, skrbnike, vzgojitelje in ostale posameznike, službe in subjekte, da s skupnimi močmi in s svojim ravnanjem v cestnem prometu, pravilno vzgojo in lastnim zgledom zagotovimo pogoje za čim bolj varno udeležbo naših otrok, mladoletnikov in vseh ostalih udeležencev v cestnem prometu.
Kadar pa takšno vozilo, ki je posebej označeno za prevoz otrok ustavi na vozišču in ima vključene vse štiri smerne kazalce, ker otroci vstopajo in izstopajo, vožnja mimo ni dovoljena.
ČRNA KRONIKA
•	NESOJENI ALKOHOLNI REKORDER
Gornji Grad: Znano je, da alkohol slabi delovanje vseh človekovih funkcij, ki so pomembne za varno udeležbo v cestnem prometu. Zmanjšuje zbranost, zmožnost zaznavanja dražljajev in odzivanja nanje, predvsem pa povečuje število napak, kijih naredimo med vožnjo ter povečuje zaupanje v lastne sposobnosti in zmožnost obvladovanja situacije.
Vse našteto je bilo najverjetneje prisotno pri vozniku neregistriranega kolesa z motorjem, kije 19. avgusta zvečer V Gornjem Gradu vozil kolo z motorjem in padel ter se pri tem lažje ranil. Ob preizkusu alkoholiziranosti je alkotest pokazal krepko prekomerno prisotnost alkohola, saj seje na ekranu izpisala številka 4,03. Prav tako je vozil brez varnostne čelade in vozniškega dovoljenja.
Nedvomno je omenjeni voznik ogrožal sebe in druge udeležence v prometu, zato preden sedete za volan ali krmilo vašega prevoznega sredstva ne uživajte alkoholnih pijač in s tem prispevajte k večji varnosti v prometu.
•	VLOM V AVTOMOBIL
Solčava: 22. avgusta preko dneva je nekdo vlomil v osebni avtomobil, znamke Uniš Golf, kije bil parkiran pri odcepu za kočo Na Loki v Logarski dolini. Lastnica D.K. pogreša okoli 26.000 tolarjev gotovine.
•	NEZGODA OTROKA
Rečica ob Savinji: 23. avgusta v popoldanskih urah seje pri igri v avto kampu Menina Varpolje poškodoval desetletni otrok. Igral seje na pomolu jezera, pri tem pa si poškodoval mezinec na nogi.
•	NAJDENO EKSPLOZIVNO TELO
Mozirje: 23. avgusta v popoldanskih urah je občan z Ljubnega prinesel na mozirsko policijsko postajo neeksplodirano eksplozivno telo, ki gaje našel na Mozirski planini. Pirotehnik je ugotovil, da gre za mino za ročni raketomet, telo pa naj bi izviralo iz druge svetovne vojne.
Policisti opozarjajo občane, da jih ob podobnih najdbah takoj obvestijo, nikakor pa naj sami ne prenašajo eksplozivnih teles. Le-ta so kljub starosti še vedno smrtno nevarna.
•	S TRAKTORJEM PO BREGU
Gornji Grad: 24. avgusta ob 14.30 uri seje na lokalni cesti izven naselja Rovt pod Menino zgodila prometna nesreča, v kateri seje ena oseba hudo telesno poškodovala, ocenjena škoda na vozilu pa znaša okoli 900.000 tolarjev.
53-letni M.K. iz Šmartnega ob Dreti je vozil traktor po lokalni cesti iz Šmartnega proti Menini planini. Koje pripeljal v levi nepregledni ovinek, je s traktorjem in priklopnikom zapeljal v desno izven vozišča in se pričel prevračati po strmem bregu navzdol. Med prevračanjem je padel iz vozila. Med prevračanjem in padcem se je voznik hudo telesno poškodoval.
•	VLOM V HIŠO
Ljubno ob Savinji: 25. avgusta popoldan je neznani storilec na Ljubnem vstopil skozi odprto okno stanovanjske hiše, last N.T. Iz hiše je ukradel za okoli 1,6 milijona tolarjev gotovine.
Kako bi dihal rad, poslušal, gledal, sedel med vami, katero vmes povedal, pa me tišči teptan, nad mano grob preran.
(O. Župančič)
V SPOMIN
28. avgusta je minilo 10 let, odkar je za vedno utihnilo tvoje srce, dragi ata, mož in stari ata
Jože BRINOVŠEK
p.d. Pezdelev iz Ljubije
Dom brez tebe je prazen, a v naših srcih boš večno živel. Hvala ti za vse, kar si storil za nas. Hvala vsem, ki se ga spominjate, postojite ob grobu in mu prižigate sveče.
Vsi njegovi
ZAHVALA
Ob boleči izgubi dragega očeta in starega očeta
Franca BASTIA
(30.10.1931 - 20.8.2002)
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izkazano sožalje, darovano cvetje in sveče ter za spremstvo na njegovi zadnji poti.
Posebna zahvala velja urgentni službi reševalne postaje zdravstvenega doma Velenje ter osebju bolnišnice Topolšica.
Žalujoči sin Vito z družino
MORANA POGREBNA SLUŽBA, CVETLIČARNA
Aleksander Steblovnik s.p. Parižlje 11 c Braslovče
Telefon: 7000-640 ali 041 665-329
Konec avgusta mama vpraša Nejčka: "Si naredil domačo nalogo, ki ti jo je učiteljica dala za čez počitnice?"
"Ne morem je narediti kar tako. Moram biti v pravem razpoloženju,” Nejc ugovarja.
"Na razpolago si imel cel julij in še avgust, kaj nisi bil niti enkrat razpoložen za domačo nalogo?"
"Ne, razpoloženje za kaj takega zahteva poseben pogoj."
"Kakšen?"
"Da me zagrabi panika v zadnji minuti!"
"Skoraj nič nisi napisal v spisu o počitnicah!" očita učiteljica Benu.
"Upam si trditi," resno razloži Beno, "daje bil raziskovalni čas za delo na to temo prekratek, da bi se imel očem razpisati."
"V tretjem razredu mojega brata imajo fanta, ki se že brije!" pove novico Renata.
"Neverjetno!" se začudi Saša. "Kolikokrat pa je že ponavljal razred?"
"Letos petič. Vsa dekleta norijo za njim, komaj se jih otepa."
"Kaj je sramežljiv?"
"Pa že, saj veš kakšni so ti mladi učitelji...“
Slovenec vpraša Čeha: "Slišal sem za vaše poplave. Kako kaj? Je bilo hudo?"
"Kak pak tak ednum vidiš ednu ribu, kak pliva mim tvug vukna, znaš da mreš uteč u posledni minutki!"
"Dragi, ti je kdaj žal, da imava otroke?" vpraša žena.
“Ne načenjaj te teme," prosi mož, "dokler se ne odpočijem od njihovih počitnic!"
"In jaz naj ti verjamem, da si na morju ujel tako veliko ribo, da ti je prevrnila čoln?!"
"Če ne verjameš, kar vprašaj mojo ženo, ali sem v pristanišče priveslal na ribjem hrbtu ali nisem!"
"Le kaj je lepega v tem, da dežuje na morju?" se jezi Miha.
"Ko prideš iz vode, se ti ni treba obrisati v brisačo." reče mala Kaja.
MO OcoioFggfi
"Polona! Kako si me ostrigla?! Poglej me, kakšen sem!" se razjezi brat Vinko.
"Nič ni tako hudega, kar bi dober klobuk ne mogel pokriti!"
"Andrej pravi, da je našel čudovito lego v gozdu, kjer je na kupe gob. Komaj eno utrgaš, že druga raste za njo, je rekel." pove Marica možu.
"Nič mu ne verjemi. On vedno laže!"jenejeverenToni.
"V redu, ampak grem vseeno z njim, zdaj ko si je za gobe že ravno sposodil našo prikolico."
Dejansko je že vse zastrupljeno; rib je vedno manj!
NA SREČANJU DRUŽIN
Franc But, predsednik SLS, Rafku Kerznarju, predsedniku OOSLS Gornji Grad: "Rafko, saj si fejst možakar, ampak obljubiti moraš, da boš po volitvah zagovarjal program naše stranke, sicer ostaneš brez golaža!" (BOJ SE LAKOTE PRESS)
POKORA
Jože Remšak-Zotler, prvak amaterskega gledališča gornjegrajskega: "Moment, gospodična gasilka, za špricanje se ni potrebno pokoriti, samo glej, da te od vneme ne zajame ogenj strasti!" (VROČICA PRESS)
«M
: :
Hi
SESTAVIL
PEPINO
MREŽAST PREPLET ŽIL IN ŽIVCEV (AN AT.)
APOTEKA
PRIPAD-
NICA
AVAROV
NOGOMETNI
STANAR
PASTIR
NA
PLANINI
BELA PEGA NA OČESNI ROŽENICI
EKATE-
RINA
(KRAJŠE)
ZBIRKA
LISTIN
PO
ABECEDI
PIJANEC,
ALKOHO-
LIK
(SLABŠ.)
LITERARNA
SMER	SARAJE-
U NANIS-	VO
TOV
FORDOV
MALČEK
OKLEPNO
VOZILO
RIBIŠKA
VRVICA
IVAR
AASEN
OMELO
(REDKO)
'Č'
TURŠKO
JAVNO
KOPALIŠČE
IZOBRAZ-
BA,
VZGOJA
(KNJIŽ.)
FRANCOSKA
NIKALNICA
MASA ELEMENTA V GRAMIH
ZAČIMBA ZA PIZZO
PLAČILO
NEZAPOSLE-
NEMU
DELAVCU
SPREMLJEV.
BOGA
AMORJA
SPOKORN
NAČIN
ŽIVLJENJA
STRO KO VN. ZA KEMIJO
IZBOLJŠ
ZDRAVSTV.
RAZMER
JAPONSKA
IGRALKA-
ZLATO
JABOLKO
ROČNI
GASILSKI
APARAT
(ŽARG.)
M.Y.lhv,
OČKA. ATEJ jNAR Ì KRATICA ZA KILOKALORIJO
AJDA
KALAN
VINOGRAD-
NIK
JZASU
TENKA
MORSKA
ŽIVAL
STAR
CITROEN.
AVTO
MEDENA
ROSA
ZBOR
CERKVEN.
DOSTOJAHST.
LEVSTIKOV
JUNAK-

fi?
ORIENTAL
RIŽEVO
ŽGANJE
INKOVSKI
VLADAR
PRAVICA
UGOVORA
NORVEŠKI
SMUÖAR-
KJETIL-ANDRE
UNITED
NATIONS
TVOREC,
PISATELJ,
PISEC
UNIVERZA V L.A.
KONICA
KRISTUSOV
TRN,
BODČEC
(NAR.,
VZHODNO)
PAPEŠKO
POKRIVA-
LO
EMIN
ILJAMI
PIVSKI
VZKLIK
REKLO,
PREGOVOR
MAKEDON-
SKO
MOŠKO
IME
KURENT
(NAR.,
ŠTAJER.)
KONJ
MAJHNE
RASTI
NATRIJ
STROJ
ZA
KOPANJE
JARKOV
(EKSPR.)
REKAV
ŠPANIJI
AMERIŠKI IGRALEC (PACINO}
AMERIŠKA
ZVEZNA
DRŽAVA
REŠITEV PREJŠNJE KRIŽANKE:
MINI SLOVARČEK:
IME in PRIIMEK:
NASLOV (ulica, kr^):
Okvirje, Barbour, snemek, Est, rak, v gaju, TA, srt, sestav, tolkovec, pinč, storž, kipar, Oakie, stevard, nrav, Ray, Anar, GU, Neer, anali, tomahavk, ol, Abasid, Caan, Ventrikel, Ast, etin, noviteta, Dane, GR, tesar
LEVKOM- bela pega na očesni roženici HAMAM-turško javno kopališče ASANACIJA- izboljšava zdravstvenih razmer ATANAS- makedonsko moško ime DERAK-kristusov trn, bodčec(nar., Vzhodno) GRAMATOM- masa elementa v gramih
_________j	Savinjska cesta 4,
^SlYTT D A	Nazarje (Grad Vrhovec)
LJ*	Tel. 83-90-810
Kot pogodbeni partner Gorenjske BPD, dai. Kranj opravljamo vse vrste poslov i. vrednostnimi papirji.
Pri nas lahko na borzi prodate ali kupite
DELNICE SKLADOV IN PODJETIJ.
4	POZOR! Za prodajo delnic obvezno potrebujete:
- potrdilo o lastništvu delnic (zadnji Izpis iz KDD) i	- fotokopijo veljavnega osebnega dokumenta s sliko
j	- fotokopijo davčne številke
g - fotokopijo prve strani hranilne knjige ali bančne kartice g	- za mladoletne osebe fotokopijo rojstnega lista
ZAOSTALE INFORMACIJE PORUČITE.
VAŠA NAJBOLJŠA TRGOVINA ZA VRTIN MALE ŽIVALI
Trideja inženiring, trgovina in storitve, Bogdan Fürst s.p.,
Praprotnikova 36, 3330 Mozirje, tel./faks 03/839-47-50/51, GSM: 041/727-308
Imate kaj za povedati, a nimate s kom diskutirati?
Portal Savinjske doline
Povejte na FORUMU savinja.com
Napovednik
•	Petek (30. avgust), ob 9.00. Šmartno v Rožni dolini
Mravljica 2002 - IV. tradicionalna slikarska kolonija
•	Sobota (31. avgust), ob 14.00. Stari grad Celje
Srednjeveški dan na Starem gradu
•	Ponedeljek (2. september). Galerija Mozaik Celje
10. Mozaikova slikarsko kiparska kolonija MOS 2002
Prodam vgradni štedilnik, 2 plin, 2 elektrika s pečico, črne barve, malo rabljen-za 15 000 sit. Tel. 031393516.
V Nazarjah prodam večje dvosobno mansardno stanovanje v velikosti 82m2 z balkonom. Tel. 031 547 885.
Prodam teličko za pleme, sivo rjave pasme. Tel. 041 783 615. Prodam krompir za ozimnico. Tel 5835207.
Prodam Slovensko toplokrvno brejo kobilo in žrebičko, tel. 710 00 90.
Prodam tri visoko breje telice, tel. 58 41 422.
Prodamo kravo sivko staro 5 let brejo 3 mesece, 031 031 568 042.
Prodam telico od odlične molznice iz A P kontrole na tel. 58 45 087.
Prodam zaboje za jabolka ali krompir, tel. 58 45 236.
Prodam 1 Ha silažne koruze, tel. 041 510 219.
Prodam sadno mašino za jabolka z garancijo, tel. 57 28 151.
Prodam kombiniran otroški voziček zelo malo rabljen, modre barve, tel. 041 707 797, cena
30.000	sit.
Prodam pianino Galus, dobro ohranjen, cena po dogovoru, tel. 031 610 798,58 45 308. Vgradni štedilnik 2 plin 2 elektrika s pečico,
črne barve, malo rabljen, za
15.000	Sit, 031393516
Iščem inštruktorja za matematiko 2, fiziko 2 in osnove elektrotehnike za fakulteto za elektrotehniko na ljubljanski univerzi, tel. 031 340 849.
Telefon:
703 20 00 Redakcija:
572 47 24 Faks:
572 44 27
GSM: 041 404 582
Z vami smo vsak dan od 5.30 do 10. ure in od 14. do 19. ure.
Čestitke, male oglase In osmrtnice lahko naročite tadi v uredništvu Savinjskih novic.
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 36. številki SN
ime in priimek_____________________________________
NAROČ. ŠT.
naslov
Zaradi bolezni prodamo večjo kmetijo skupaj z poslopjem, mehanizacijo ter živino, lepa točka, cena 46 mio sit, tel. 031 836 378. Travnik in nekaj gozda, 60A v Šentjanžu ugodno prodam, tel. 031 859 413.
Prodam njivo - travnik 34 A na ravnini na Rečici ob Savinji (Poljane), tel. 041942 170. Varstveno delovni center Mozirje potrebuje za dejavnost ostanke debele volne, tel. 839 54 003.
Kinološko društvo
Zgornje Savinjske doline /***&
OBVEŠČA ^
vse ljubitelje psov, da se bo pričela MALA ŠOLA
v nedeljo, 1.9.2002 ob 10. uri na društvenem vadbišču v Varpoljah.
Dodatne informacije na tel. 041/324-367
MORDA 5TE ISKALI PRAV TO
RTV SERVIS PURNAT Hitro in kvalitetno popravilo vseh znamk televizorjev in radio aparatov. Purnat Zdenko, tel. 83-83-000.
RTV in knjigovodski servis, Zdenko Purnat s.p., Novo Naselje 43,3342 Gornji Grad. KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni. BRLEČ, tel. 041/606-376.
Brleč Jdkob s.p. - Avtoprevozništvo, storitve z gradbeno mehanizacijo, splošna gradbena dela, Nožice, Pionirska ulica 25,1235 Radomlje.
TV SERVIS IN PRODAJA TELEVIZORJEV Nudimo vam popravilo BTV Evelux in Gorenje ter prodajo BTV Evelux in SAT anten ter servis anten. Prašnikar s.p„ 03/5845-194.
Prašnikar Miro s.p., Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav na terenu, Spodnje Kraše 30,3341 Šmartno ob Dreti.
POGREBNE STORITVE ANUBIS Nudimo kompletne pogrebne storitve po konkurenčni ceni. Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10, tel. 03/5841-029, 031-654-651,031/761-388.
Pogrebne storitve, Anubis, Alojz Štiglic s.p., Radmirje 10,3333 Ljubno ob Savinji. PESEK, GRAMOZ ALI MORDA UREJATE DVORIŠČE
Nudimo vam pesek za zidavo in omet, gramoz za ceste in drenažo. Polagamo robnike, tlakovce, izgradnja in priklop kanalizacije. Kiper prevozi ter strojne usluge. Tel 839-54-70, GSM 041/651-196.
Pridobivanje peska in gramoza, Burja Terezija s.p., Ter 69,3333 Ljubno ob Savinji. STEKLARSTVO TAMŠE, MOZIRJE PVC okna vrhunskega proizvajalca MIK CE - PLAST, vrata, senčila, vitražna stekla, zasteklitev balkonov, pleksi stekla, uokvirjanje slik. Tel. 031/305-532, faks: 03/839-54-64.
Steklarstvo Tamše, Tamše Jaka s.p., Savinjska cesta 12,3330 Mozirje. POPRAVILO PRALNIH IN SUŠILNIH STROJEV
Hitro in kvalitetno popravilo pralnih in sušilnih strojev Gorenje. Jure Dobrovc s.p., Žlabor 8, Nazarje, tel. 5832-525, GSM 041/727-861.
Servis in vzdrževanje, Dobrovc Jure s.p., Žlabor 8,3331 Nazarje.
MORDA STE ISKALI PRAV TO
sfSfr- «
■PS

PRODAJNA AKCIJAIII
od 2. do 30. septembra
ŠTEVILNIM ARTIKLOM
IZKORISTITE!
Del. čas vsak dan med 7. in 19. uro ob sob. med 7. in 13. uro. MOŽNOSTI PLAČILA NA 24 OBROKOVI
EWniZiffiiillLllUNB
[JAVNO ; PODJETJE
IE d.o.o. poziva
vse zainteresirane
za uporabo športne dvorane v Nazarjah,
da posredujejo svoja povpraševanja oziroma vloge v pismeni obliki na naslov:
JP Dom Nazarje d.o.o., Savinjska cesta 4,
3331 Nazarje.
Rok za oddajo vlog, v katerih je potrebno poleg želenih terminov in površine obvezno navesti kontaktno osebo in telefonsko številko za usklajevanje terminov, je do 6. septembra 2002.
Prednost pri dodeljevanju terminov bodo imeli periodični uporabniki športne dvorane. Vlagatelji bodo o terminih obveščeni najkasneje do 16. septembra 2002.
Mitja Felicijan,	Fanika Jurjevec,	Silvija Forštner,
Grad Vrbovec, Nazarje Šport center Prodnik Bar Gams, Mozirje
Dragica Plesnik, Penzion na Razpotju, Logarska dolina

21
M
Renata Kramar, Renata, Solčava
Marija Kaker, Gostilna Kmet, Luče
Sledijo: Anja Mikek 12, Maksima Mlačnik 12, Rok Potisek 9, Majda Funtek 6, Jožica Praznik 3, Marija Štiglic 3, Marjan Prodnik 3, Polona Podsedenšek 3, Miloš Pečovnik 3, Ivica Krivec 2, Boštjan Polak 2, Daniel Polak 2, Monika Dečman 2, Branka Pistotnik 2, Marjetka Bezovnik 2, Nada Praprotnik 1.
Ob koncu akcije bomo med prispelimi glasovnicami izžrebali dobitnke treh privlačnih nagrad:
Računalniška mizica, ki jo podarja podjetje Glin K&M iz Nazarij.

Univerzalni kuhinjski aparat (multipraktik),
ki ga podarja podjetje BSH Hišni aparati iz Nazarij.
B/S/H/
Osvežilec zraka, ki ga podarja podjetje Kovinoplastika Benda iz Nazarij.
BSH HUNI APARATI 0 o». SAVINJSKA C.30. NAZARJE
K O, V. I N O P L A S T I K A
Glasovnica - NAJ NATAKAR/NAJ NATAKARICA Glasujem za:_________________________________
o-
Dodatne informacije: JP Dom Nazarje, tel. 58 33 020.
ki je zaposlen(a) v: . Moje ime in priimek: Naslov:____________
m
ttllilS

-
( '■'■■■■.	C:;.! ■ :
Vabi k sprostitvi in dobremu počutju.
S spretnimi rokami izšolanih tajskih maserk in maserjev, v prijetnem tajskem ambientu in ob izbranih eteričnih oljih, vam je na voljo več vrst masaž. Za Vase dobro počutje Sawaddee nudi: tradicionalno tajsko masažo, tajsko masažo s toplimi zelišči in oljem, tajsko masažo stopal in masaža
NOVO v TERMAH ZREČE
SAWADDEE
Center tradicionalne tajske terapije
informacije in rezervacije:
03 757 6 344, 03 757 6 208
Vse inlormadje na telelon: 839 54 80 ali 041/521770
mvi
Celje - skladišče D-Per
7/2002
Poletja je I
bo pripraviti 5000010830'35
COBISS o
Na Bentinskem servisu Nazarje vam poleg ostalega asortimana nudimo kurilno olje na uliini irpalki ali vam ga dostavimo na dom.
I I
Letalo:	j*
10.-13.10.	,
Cena: 79.900 SIT Avtobus:
12.	in 13.10.
^ "VCena: 37.900 SIT
PARIZ
12.10.02
L^O3/83-90-810
info'" agencijaPsyit.com
IEMERLJIVIH IZKUŠENJ
■MfiMap
Franci Kotnik s.p., Turistična agencija Svit, Savinjska cesta 4, 3331 Nazaije
TEl^03783^,0T8^i O}
info-agencija-svitrcom]