MILENA NOGRAŠEK
Zvonimir Ciglič - biti ustvarjalec
Delo dr. Franca Križnarja
Delo 7. zgornjim naslovom (podnaslov: Razmišljanja skladatelja, dirigenta, pedagoga in častnega doktorja glasbe Zvonimirja Cigliča v razgovorih s Francem Križnarjam) je izdal Arhiv Republike Slovenije in nosi letnico 2006.
Zvonimir Ciglič (1921-2006) je bil nedvomno zanimiva glasbena osebnost, sicer dokaj samosvoja in tudi kritična osebnost; marsikdaj je prav zaradi teh, močno poudarjenih lastnosti, prihajal v konllikle z ljudmi, tudi z glasbeniki, s katerimi je tako ali drugače sodeloval. Za1 je o marsikaterem želel povedali svoje, zvečine močno negativno podčrlano mnenje,prav zato pa jih v tekstu omenja le z inicialkami imen in priimkov (a /, dodanimi letnicami rojstva in smrri), vendar ta imena sedaj še zlahka dešifriramo, naši zanamci pa bodo za to najbrž potrebovali pač kakšen slovenski glasbeni leksikon.
Spremno besedo je prispeval dr. Primož Kuret, naslovil jo je Cigličeva "Nevarna razmerja". Dr. Kuret poudaija, da Ciglič o svojih sodobnikih govori "brez dlake na jeziku in direktno", poudarja njegovo spoznanje, "da brez emocije ni glasbe", ter njegovo prepričanje, "da je vsaka umetnost v bistvu tragična, kadarkoli sc dotakne temeljnih življenjskih prvin". Zal je Cigliča, ko je imel 45 let, težka bolezen priklenila na posteljo. Dr. Kuret poudarja pomen Cigličevega mladostnega opusa in hkrali ugotavlja: "S svojim temperamentom, kljubovalnosljo vsemu iti
vsakomur si je sam rušil mostove do svoje okolice in si ustvarjal sovražnike. Obenem je bil Ciglič "zaverovan v svoj skladatcljski prav, osamljen, toda prepričan vase".
Sestavek Knjigi na pot je prispeval mag. Geza Filo, Ciglič je namreč leta 1996 prestopil iz katoliške v evangeličansko cerkev.
Sledi obširen seznam Cigličeve arhivske dediščine, ki jo je skladatelj ob asistenci svoje soproge Anice Ciglič v letih od 1992 do 2005 izročal Arhivu Slovenije z vrsto darilnih pogodb. Ta del je oblikoval mag. Vladimir Zumer. Gre za vrsto dokumentov, člankov, poročil, kritik in raznih zapisov o Cigliču in njegovem delu, tuje tudi seznam rokopisov, tiskov, tonskih zapisov njegovih skladb.
Sledi uvod dr. Franca Križnaija, ki mu gre vsa zasluga, da je to delo sploh nastalo, nastajalo pa je v času med majem in septembrom v letu 2005 in na osnovi dogovora in želje skladatelja, ''da bo knjiga - monografija temeljda na osebnih pričevanjih ustvaijalca Cigliča ...". Dr. Križnar poudarja, da je bil Ciglič že v zelo slabem, težkem zdravstvenem stanju, pogosto se je pogovarjal, ko je ležal v postelji, ob "nenehnem hitenju in grožnjah z lastno smrtjo", kar je nedvomno psihično obremenjevalo tudi dr. Križnaija. Ciglič se je sam postavil v vlogo Sokrata, dr. Križnaiju pa jc namenil vlogo Platona.
Sledi, od strani 52 do strani 220, vrsta poglavij, kjer Ciglič (tudi ob slikovnem gradivu) razkriva svoje spomine, svoje poglede na umetnost,na svet,na politiko ...
Rojen je bil leta 1921 v Ljubljani, oče je izhajal iz "roda uskokov" (in to svojo "mešano kri" je Ciglič pogosto poudarjal!). Sam pravi, da je bil dokaj bolehen otrok, da mu je bilo trpljenje tako rekoč usojeno (!), starši pa mu prave duhovne hrane niso dali. Bolj po naključju je pričel l igranjem na klavir, kot mladenič je tudi že komponinil, posvetil se je študiju glasbe. Med vojno je bil v taborišču Gonars, po vojni je imel težave z notranjo upravo, bil je zaprt, nato mobiliziran ... Deloval je kot dirigent (1948-1960), nato kot profesor na Srednji glasbeni šoli v Ljubljani. Uradno je bil leta 1973 upokojen.
Ze leta 1943 je izšla njegova skladba Bakhanal in skladatelj Matija Tome je zapisal v časopisu Slovenec: "Za Cigličevo skladbo je značilna nevezana tonaliteta: harmonija je brez pravih notranjih odnosov ... Ciglič se ne boji nobene disonance in hidi njih sprostitve ne išče; nasprotno: ljubi trde, zgoščene zvočne tvorbe in kratke, odsekane melodične linije."
Leta 1948 je kot diplomsko delo nastala Simfonija appasionata, v težkem obdobju zasliševanj in mučenja (okoli leta 1950) pa delo Obrežje plesalk, ki ga je ustvaril tako rekoč "brez svinčnika in papirja". Sam pravi, da je to "dramatična, dionizijska skladba", oplemenitena tudi z "vzhodno noto", sicer pa sinteza "krikov pračloveka, uskoške narave, poganskih ritmov, korala". Delo ima podnaslov Simfonija ekstaze, "ekstaza opojnosti". Po prvi izvedbi ga je nekoliko predelal in ustvaril drugo verzijo. Sicer pa je ta skladba doživela več izvedb, baletno koreografijo na to glasbo je izdelal dr. Id. Neubuuer in izvedena je bila leta 1964 v Operi m baletu SNG Maribor. Dalje velja omeniti še Concertino za harfo in godala iz leta 1960. Sam pravi, da je "izumil posebno tehniko,poseben način igranja na ta instrument". Zvoke, ki so pri tem nastali, je imenoval "suoni eolici".
V poglavju Dirigiranje se Ciglič spominja svojega tovrstnega delovanja in tudi Številnih nasprotovanj in težav, ki jih je ob tem doživljal. Leta 1960 je zbolel na srcu: "Proti meni se ni zarotila samo narava, ampak tudi okolje ..." In dalje: "Mafijska gonja ..., nekoliko omiljena, traja še danes". V svojih spominih omenja z inicialkami številne svoje sodobnike, ocenjuje jih strokovno in karakterno, o nekaterih govori tudi s spoštovanjem.
ZVOm.hr ciglič - biti ustvarjalec
Kot rečeno, je bil Zvonimir Ciglič zadnje desetletje zvečine "priklenjen na posteljo ali/ in invalidski voziček". Bil jc komplicirana, "težka oseba", vedno poln nekakšne zamere, tudi občutka ogroženosti, in tega se nikakor ni mogel otresti, kar kaže tudi njegova izjava; ''Celo življenje se borim ...!" Res je v nekaterih novejših edicijah o slovenskih skladateljih Cigličevo ime izpadlo in dr. Križnar pravi, da se mu je (morda prav zato!?) porodila misel na monografijo "o tem nenavadnem muziku, ustvarjalcu in mislecu".
Ob zaključku tega knjižnega dela je še popis njegovega ustvarjalnega opusa (orkestralna glasba, ¿bori, vokahio-instnmienLalna glasba, samospevi, komorna glasba, dela za klavir, dela za harfo), navedene so letnice nastanka del, letnice tiska, tudi prve izvedbe, dalje so m podatki o diskografiji (arhiv - tonoteka RA SLO, plošče EP, LP, CD) s podatki o izvajalcih, precej je slikovnega materiala, pa tudi popis nagrad in priznanj, ki jih je Ciglič prejel.