NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO Letnik XIV, junij 2002, št. 3, 4 IZ VSEBINE: Darja Pavlin.................str. 4 Čuk Marko.................str. 6 Anglistka Helena.............str. 8 Zbiratelj pajkov Damjan...str. 9 Pedagoginja Tina..........str. 11 Režiser Klemen............str. 12 Pismo gimnazijca..........str. 15 Mala Najča................str. 19 Fotograf Luka Piko...........str. 28 O zapuščenih živalih......str. 31 Slovo osmošolcev..........str. 33 Miss in mister šole.......str. 36 Modni nasveti ............str. 39 Angleške strani ......... str. 40 Šport ................... str. 43 Glasba....................str. 45 Horoskop ................ str. 48 Šaljive strani........str. 50 - 57 Zdravo! Tokrat smo se novinarji razpisali predvsem o živalih. Zanimalo nas je, koliko učencev naše šole ima živali, kako ravnamo z njimi in kaj storimo z živalskimi sirotami. Pogovarjali smo se z zbiralcem pajkov, veterinarko, fotografom in režiserjem. Vsi so bili nekoč tudi učenci naše šole. Preberete lahko prispevek z Grmskega srečanja in pesmi, ki so jih napisali učenci ob razstavi fotografij Luka Pika v avli. Seveda objavljamo tudi miss in mistra (pa saj že tako vsi veste, kdo stal), glasbeno lestvico, horoskop in še mnogo zanimivih prispevkov. Pa da ne pozabim - tudi GOS še vedno deluje! Osmarji odhajamo v novo okolje, svojo vlogo pa predajamo mlajšim naslednikom. Lepo se imejte med počitnicami, vsekakor pa uživajte! Alja Fir, glavna urednica Najče ooooooooooooo Morda bo zvenelo oguljeno, a vseeno bom zapisala: »Kdor nima rad živali, tudi ljudi nima rad.« Sprašujem se, koliko brezčutnosti je v ljudeh, ki živali zavržejo, pretepajo, mučijo. Ki ravnajo z živalmi tako, kot živali s človekom ne bi nikoli... Imeti žival pomeni prevzeti odgovornost zanjo, skrbeti zanjo in se tudi marsičemu odpovedati. Komur je to težko, živali nima res rad in je bolje, daje nima. Pri nas doma imamo živali že od nekdaj, zato si življenja brez njih pravzaprav sploh ne znam predstavljati. Trenutno naš mini živalski vrt sestavljajo muce, ribe in psička. Muc je šest in so se večinoma znašle pred našimi vrati ... in ostale. Ribe preživljajo zimo v akvariju, poletje pa na morju, pardon - v majhnem ribniku. Muce in ribe skupaj? Ja, pravzaprav res ne živijo v sožitju, saj si je nekoč ena izmed muc v ribniku kar sama ulovila večerjo. Od takrat naprej so naše ribice zavarovane pred mačjo družino. Najbolj razvajena v naši družini pa je gotovo kokeršpanjelka Kaja, ki šteje že kar častitljivih deset in pol pasjih let, a je še vedno polna energije. Prestala je že tri operacije, kar je morda tudi eden izmed razlogov za njeno razvajenost. Ljudje, ki nimajo živali, težko razumejo, ko rečem, daje Kaja naš družinski član, daje vedno z nami in da se z njo pogovarjamo. Marsikdo ne more verjeti, da včasih vstanem sredi noči in jo peljem ven, če je pač treba. A če imaš nekoga rad, ti ni nič pretežko narediti zanj! In kaj je sploh lepšega kot mahajoč repek in prijazne očke, ki te nato pričakajo, ko se vrneš domov, in te po še tako slabem dnevu spravijo v dobro voljo? Živali so odvisne od nas in potrebujejo ne le hrano in vodo, ampak tudi naše dotike in tople besede, vse to pa nam povrnejo s svojo iskreno ljubeznijo. Ko boste preživljali zaslužene počitnice, pomislite kdaj tudi na tiste živali, ki sojih lastniki zavrgli in po- tem brez kančka slabe vesti odšli na dopust... Pomislite na tiste, ki trpijo na verigah in žgočem soncu brez vode ... Pomagajte jim po svojih močeh! Nato poglejte v njihove oči in ne bo vam žal, da ste žrtvovali nekaj svojega časa zanje! Dobili boste nove prijatelje, ki vas ne bodo nikoli izdali. Jerica Eržek, odgovorna urednica Najče RAVNATELJIČIN KOTIČEK Leto, ki se je začelo burno - selili smo se v nove prostore, hiteli z lepšanjem podobe šole, iskali denar za vse, kar smo želeli kupiti - se zaključuje nenavadno mimo in utečeno. Preverjanja in ocenjevanja znanja, tekmovanja, s katerih se vračate uspešni in zadovoljni sami s seboj, krpanje zadnjih vrzeli v znanju. Vse to je sicer naporno, a če smo ob koncu zadovoljni sami s seboj, utrujenosti ni, je le zadovoljstvo in energija za novo delo. Kje si lahko naberemo moči? Stari modreci pravijo, daje vir moči v naravi. Bo že držalo. Sama grem po službi vsak dan za eno uro na sprehod. Vem, da ne bi šla, če me ne bi k temu prisilil naš pes. Nikoli nisem imela rada psov in tudi oni ne mene, saj so čutili moj strah in odpor. Pred tremi leti, ko je prišel k hiši naš airdalski terier Poster, sem bila zelo jezna in sem zagotavljala, da “jaz ne bom imela nič z njim, tudi jesti mu ne bom dajala”. Končalo se je tako, da je šla hči študirat Ljubljano, jaz prihajam prva iz službe in pes me vsak dan “prisili”, da grem z njim ven, popoldne in zvečer. In še vzljubila sem ga, seveda. Tako je vesel, ko pridem domov, da res ne morem biti jezna nanj. Seveda nisem ravno navdušena, da se popoldne v dežju sprehajam z njim, ko pa bi bilo treba kuhati, a kaj, ko smo ga navadili na red in je kot ura - ob treh in osmih hoče ven, pa konec. Tudi vrt uničuje, koplje jame, za angleško travico sem že pozabila, kako izgleda, rože so se preselile “v nadstropje”. Pa jesti mu seveda tudi dajem - na srečo mora zaradi občutljivosti jesti le brikete, tako da s pripravo nimam dela. Za njegovo higieno pa skrbi hči, tu še vztrajam, da tega pa ne bom počela (česanje, kopanje, umivanje zob, odstranjevanje klopov, vožnje k frizerju). Poster ima veliko zaslug, da sem veliko v naravi, kjer si nabiram fizično in psihično kondicijo za delo. Kondicijo potrebujete tudi vi, učenci, upam, da jo imate več, kot vam jo daje mladost že sama po sebi. Zdržite še ta mesec in iz sebe iztisnite tisto najboljše, kar imate v sebi. Potem pa - dolgo, vroče, brezskrbno poletje. LEPO JE BITI VETERINARKA o INTERVJU Če smo v tej številki Najče že toliko pisali o živalih, seveda nismo mogli mimo poklica, ki je povezan z živalmi. Pogovarjali smo se z Darjo Pavlin, veterinarko. Morda vam je njen priimek znan - Darja je namreč hčerka naše učiteljice Marije Pavlin in je še ne tako dolgo nazaj tudi sama sedela v grmskih klopeh. KDAJ IN ZAKAJ STE SE PRAVZAPRAV ODLOČILI POSTATI VETERINARKA? Že od nekdaj sem vedela, prav tako pa tudi vsi moji sorodniki, da bom veterinarka. Verjetno je bil tudi eden mojih prvih stavkov: »Jaz bom veterinarka!« Pač je bila ta želja vedno v meni, ker imam rada živali. KAKŠEN JE ŠTUDIJ VETERINE? Je precej zahteven. Trenutno traja pet let, v prihodnje pa naj bi trajal celo šest let. V bistvu prva tri leta temeljijo bolj na teoriji, v četrtem letniku pa začneš že več delati z živalmi. Predmeti so sestavljeni iz teorije in vaj; pri slednjih recimo cepimo prašiče na farmah ali delamo na kliniki za male živali, da spoznamo vse, saj veterina niso samo psi in mačke! KAKŠNO PA JE DELO VETERINARJEV? To je zelo raznolik poklic, saj delaš z različnimi živalmi. Delo dandanes zelo težko dobiš, ker so potrebna leta izkušenj, preden lahko samostojno delaš. V bistvu lahko delaš z malimi živalmi ali pa z živalmi na kmetijah, po delu na terenu pa te še čaka cel kup pi- sarniških del. Delo je naporno, a je vseeno primemo tako za fante kot za punce. KATERE SO LEPE IN KATERE MANJ LEPE STRANI VETERINARSKEGA POKLICA? Lepo je, ko pozdraviš žival in vidiš, kako »happy« je lastnik; hudo pa, ko pacient kljub velikemu trudu umre. Še bolj hudo pa je, če se ljudje živali naveličajo in jo dajo uspavati, pa niti toliko poguma ne pokažejo, da bi to priznali, ampak govorijo v tem stilu: »Nekaj šepa, pa čuden je ...«, čeprav to ni res. KAJ BI POSTALI, ČE NE BI BILI VETERINARKA? Nimam pojma, nikoli nisem mislila na kaj drugega. SE VAM JE PRI DELU ŽE KDAJ ZGODILO KAJ SMEŠNEGA? Ja, ravno včeraj je neka gospa pripeljala psa, ki mu je izpadala dlaka, ona pa je na vsak način hotela, da naredim preiskavo, če psu izpada dlaka zato, ker jev zraku preveč radioaktivnega sevanja. IMATE KAKŠNO ŽIVAL? BI MORDA KATERO ŠE POSEBEJ RADI IMELI? Imam muco Esmeraldo, ki sem jo rešila pred enim od tistih lastnikov, ki sem jih že prej omenjala, in še perzijsko muco Kihi v Ljubljani. Želim si psa, a zaenkrat to še ni mogoče, kajti delam od deset do dvanajst ur na dan. KAJ MISLITE O EPIDEMIJI BSE OZ. O NORIH KRAVAH? Mislim, da so novinarji vse to preveč napihnili. Verjamem pa, daje to posledica človekovega izkoriščanja narave. KAKŠEN MORA BITI DOBER SKRBNIK ŽIVALI? Vsak človek ni dober skrbnik. Nekateri recimo kupijo žival z rodovnikom, a se ne zavedajo, da je bil to še najmanjši strošek. Drugi kupijo žival, ko je majhna in srčkana, potem pa odraste v 60-kilogram-skega psa in nastane problem. Dober skrbnik mora imeti žival rad, jo razumeti, ne pa ravnati z njo kot z dojenčkom.« V MEDIJIH VEČKRAT ZASLEDIMO PRIMERE MUČENJA ŽIVALI. KAKO BI PO VAŠE TO LAHKO USTAVILI ALI VSAJ OMILILI? PRIMER MILENE MOČIVNIK POZNATE. VES ČAS JO PREGANJAJO IZ KRAJA V KRAJ, PRIMER ZAVETIŠČA ZA ŽIVALI PA ŠE VEDNO NI REŠEN ... Mislim, da nobena stran ne kaže re- Najprej bi morali bolj ozaveščati oziroma poučevati ljudi. Sama pa KAKŠEN SE VAM ZDI ODNOS podpiram tudi sterilizacijo, če nočete alne plati, vsaka pa ima po svoje tudi SLOVENCEV DO ŽIVALI? imeti mladičev. A ker veliko stane, prav. Po moje vedno boljši, saj imamo na bi morali to poceniti, hkrati pa zvi-kliniki vedno več strank ... šati kazni za mučenje živali. MED POČITNICAMI SE ŠTEVILO ZAPUŠČENIH ŽIVALI POVEČA. KAKO BI LAHKO TO PREPREČILI? Vsekakor bi se to izboljšalo z izgradnjo azila, saj tudi nam na kliniko velikokrat prinašajo živali in jih tam pustijo. KAJ PA PRAVZAPRAV LAHKO STORIMO, ČE NAJDEMO ŽIVALSKO SIROTO? Najprej se pozanimajte o živali. Če ta žival nima lastnika, dajte recimo oglas v časopis; če jo mislite obdržati, pa jo lahko peljete na pregled k veterinarju. Tudi veterinarji imamo spiske izgubljenih živali. BILI STE UČENKA NAŠE ŠOLE. KAJ VAM PRIDE NA MISEL, KO VAM OMENIMO OŠ? Tu sem recimo dvakrat na leto in takrat vedno naletim na kaj novega in si mislim, da se je tu vse strahotno spremenilo na boljše. MARKO, ČUKI IN SPEED Nekaj let nazaj je mlado in staro prepevalo njihove Krokodilčke, zdaj je to Ferrari polka. Ja, govorimo o Čukih in o njihovem pevcu Marku Vozlju. Tokrat vam ga ne bomo predstavili kot glasbenika, ampak predvsem kot ljubitelja živali. Marko je na naša vprašanja prijazno odgovoril kar prek elektronske pošte. KAKŠNE NAČRTE IMATE ZA PRIHODNOST? V poklicu se bom poskusila čim bolj izpolniti in čim bolj pomagati živalim. Rada, Rafaela, Andrea; 6. b INTERVJU ■pr a wilL Znani ste kot velik ljubitelj živali. Kako daleč nazaj sega ta ljubezen do živali? Ta ljubezen sega v otroške dni, saj smo doma vedno imeli kužka ali muco. Tudi pri stari mami, kjer smo z bratom, z bratranci in sestričnami preživljali brezbrižne dni otroštva, imajo veliko kmetijo z ogromno živalmi. Imate bernskega planšarja Speeda. Nam ga lahko predstavite? To je velika kosmata “torta” za dušo in srce. Ima 50 kilogramov, karakter razposajenega in vedno dobrovoljnega otroka in je lastnik enega od dveh parov očk, v katere sem se zaljubil na prvi pogled. Kako zgleda Vaš dan s Speedom? Obvezen jutranji sprehod in popoldansko potepanje po gozdu, vmes pa veliko crkljanja in pogovarjanja. Kdo skrbi za Speeda, kadar Vas zaradi nastopov in snemanj ni doma? Moja punca Tina in moji starši. Vsi ga imamo neizmerno radi. Si morda v prihodnosti želite še kakšno žival? Katero? Od novembra lani gostimo pri nas majhno poljsko miško z imenom Minka. S Speedom sva jo vso premraženo našla na sprehodu, v mesecu maju pa odhaja zopet v toplo naravo. Doma imate podjetje Vigo. Kaj izdelujete? Izdelujemo kozmetiko in ovratnice proti zajedalcem za pse in mačke. To kozmetiko uporablja tudi Speed in je zelo zadovoljen z njo. Se je k Vam že kdaj zatekla kakšna žival? Kaj ste storili oz. bi storili z njo, če bi se to zgodilo? Že kar nekaj kužkom, ki so se zbegani potikali po Višnji Gori, sem pomagal najti svoje prave lastnike preko radia ali oglasov v časopisu. Med tem časom so bili v brezplačnem hotelskem bivanju pri meni. Kakšen je po Vašem mnenju odnos Slovencev do živali? Odvisno od posameznika in vzgoje, na splošno pa se mi zdi zadovoljiv. v Kaj trenutno počnete Čuki? Nas boste presenetili s čim novim? Lovimo se z Aterixom in Obelixom in igramo po Šimi Sloveniji, o presenečenjih pa jeseni. Za Čuke ste napisali že veliko besedil. Kdaj in kako nastajajo ta besedila? Vam je morda katera pesem Čukov še posebej pri srcu? Besedila so plod življenja Čukov, za pesem pa se težko odločim, saj so tudi staršem vsi otroci pri srcu. Se pa raje lotim balad, ker mi bolj ležijo. Kakšno glasbo pa sicer poslušate? Raznoliko in veselo, kakršna je tudi naša glasba. S čim se poleg glasbe še ukvarjate? Z različnimi konjički. Najljubši pa mi je šport, in sicer igre z žogo, kolesarjenje in smučanje. Čuki veliko nastopate po šolah. Kako se spominjate svojih osnovnošolskih let? Osnovno šolo sem obiskoval v Višnji Gori. Bil sem odličen učenec, zanimali pa sta me biologija in seveda telovadba. Že v osnovni šoli, v 7. in 8. razredu, sem igral kitaro, tako da nam na izletih nikoli ni bilo dolgčas. Bi morda ob koncu še sami kaj dodali, sporočili bralcem Najče? Bralcem in bralkam Najče sporočam tole: Imejte se radi med seboj in stvari, ki se jih lotite, speljite do konca na pošten in prijeten način, ne da bi s tem koga prizadeli. Seveda pa uspešen zaključek šolskega leta ter lepe in ljubezni polne počitniške dni. Fantastične, legendarne in mitološke živali a: piktski kentaver (Pikti so bili prvotni prebivalci Anglije); b: perzijski (iz leta 1400) in c: etruščanski kentaver (450 pr. n. št) Perzijski krilati bik iz Suze (5. st.pr. n.št.) Asirski krilati bik INTERVJU BIKOBORBE V SLOVENIJI Očitno ima naša šola neko magično moč... Nekdanji učenci se namreč radi vračajo nazaj - v vlogi učiteljev. Dokaz za to je tudi Helena Šterk, učiteljica angleščine. Zakaj ste se odločili študirati ravno angleščino? Angleščina mi je bila kot jezik že od nekdaj všeč. Od malih nog sem rada prebirala angleške knjige in revije ter poslušala razne oddaje v angleščini. Sicer pa poleg angleščine študiram tudi španščino. Kako to, da ste prišli učit prav na našo šolo? V bistvu mi je pri službi pomagala mama. Povedala mi je, da na OŠ Grm iščejo učitelja za angleščino in tako sem pristala tukaj. Nam lahko malo namignete, kako se učiti angleščino? Mislim, da učencem pri predmetu angleščine pomagajo predvsem počasno branje težje razumljivih stavkov in poslušanje ter izgovarjanje težjih besed. Kakšen je po Vašem mnenju odnos Slovencev do živali? Večina Slovencev je zlasti do ubogih mešančkov zelo groba. Slovenci prisegamo na čistokrvne pasme. Tudi pasje zavetišče je propad- lo, kar dokazuje krutost nekaterih Slovencev. Doma imate mucka ... Imam belega mucka Tora. Čeprav je star šele pol leta, ima že obilen trebušček. Sliši se nenavadno, a Toro je ime dobil po biku. Pred tem sem bila namreč v Španiji, kjer sem obiskala bikoborbe. Toro je postal pravi mali bikec, tako da imam sedaj bikoborbe že doma. Ste že kdaj naleteli na živalsko siroto? Nekoč poleti se je k meni zatekla oranžna muca. Bila je suha in premražena, zato sem jo nahranila in ji ponudila toplo prenočišče. Čez nekaj časa sva se navadili druga na drugo. Na žalost je pred približno enim letom umrla. INTERVJU IMATE RADI PAJKE? Damjan Knafeljc, nekdaj učenec naše šole, je zelo zanimiva oseba. Ukvarja se z zelo nenavadnim hobijem -je namreč zbiralec pajkov, zanimajo pa ga še kače. In - ne boste verjeli - piše celo pesmi. Zakaj ste začeli zbirati pajke oziroma kako ste se sploh seznanili s tem - za mnoge nenavadnim - hobijem? Pred petimi leti sem gledal oddajo na programu Discovery channel in potem še eno na hrvaški televiziji. Tam sem videl nekega Hrvata s pajkom na roki, ki se mi je zdel zelo »velik«. Takrat sem začel iskati po internetu in našel ljudi, ki se s tem ukvarjajo. Zbiralci pajkov so v Sloveniji zelo redki, pravzaprav ste Vi edini, ki imate tako veliko zbirko. Verjetno je pajke težko dobiti. Kakšne so cene? Cene se gibljejo od deset do šestdeset tisoč tolarjev. Gre namreč za redke, zaščitene vrste, ki so bile odkrite pred kratkim in se težko razmnožijo ali pa v naravi celo izumirajo. Taki primerki so zelo dragi in iskani. Vrste se bodo ohranile le na ta način, z ljudmi, ki jih zbirajo tako kot jaz. Kaj je tisto posebno, zanimivo pri Vašem hobiju? Zanimivo je pravzaprav čisto vse. Mene zanimajo predvsem strupene vrste, azijski in afriški pajki, zanimive so barve, velikosti ter od kod izhajajo, saj so z vseh koncev sveta. V Sloveniji se s tem ukvarjam samo jaz, zato so me povabili v oddajo Klik, ko so potrebovali strokovnjaka, bil pa sem tudi v oddaji Ekstra. Vaša zbirka je največja v Sloveniji. Koliko vrst pajkov imate? Katere so najbolj znane vrste? Imam okoli sedemdeset različnih vrst, skupaj nekaj čez sto. Ljudem, ki se s tem ne ukvarjajo, so najbolj znani ptičji pajki. Kakšne velikosti so Vaši pajki? Velikost je od osem do dvajset centimetrov. Največji primerek je južnoameriški pajek Theraphosa Blondii, ki ima dolžino trupa enajst centimetrov, razpon nog pa trideset centimetrov. So pa tudi zelo majhni primerki, veliki en centimeter. Kako in s čim jih hranite? Hranim jih z insekti, predvsem s črički. Drugače pa se v naravi hranijo z mišmi, kačami, ptiči ... Kakšne življenjske razmere potrebujejo? Jih imate doma? Imam jih v sobi. Pomembni sta temperatura in vlaga. Temperatura je okoli 22-26 stopinj, vlaga pa je različna glede na posamezno vrsto in na njen življenjski prostor v naravi. Ponavadi je to okrog 60 - 80 %. Kako je Vaša družina sprejela Vaš hobi? Vas podpirajo? Družina se je kar navadila in nimam kakšnih velikih problemov. Imate doma še kakšno domačo žival? Pred kratkim smo imeli doma rakuna, vendar je postal zelo agresiven, zato smo ga dali stran. Imel sem tudi škorpijona, pa sem se z njim nehal ukvarjati. Zanimajo me tudi kače, predvsem strupene, vendar za gojenje teh nimam pogojev. Kaj mislite o mučenju živali? Absolutno sem proti temu. Ljudje se danes preveč hitro odločijo za eno vrsto in ne precenijo, če lahko srbijo zanjo. Pojavi se tudi problem, da imajo živali neprimeren življenjski prostor. Pogosto se to dogaja s psi, ki morajo biti privezani, podobno je z mačkami in drugimi živali, kot so plazilci, kuščarji. Skratka - nekateri znajo z živalmi lepo delati, nekateri pa tudi ne. Ste morda že kdaj našli živalsko siroto? Kaj ste naredili z njo? Spomnim se, da sem v mladih letih reševal predvsem ptiče. Zdaj pa se mi zdi, da preveč hitimo in živali skoraj ne opazimo več. Če bi naletel na psa ali mačko, bi se najbrž obrnil na kakšno zavetišče. Zdi se mi, da trenutno v Novem mestu ni veliko potepuških psov. Kakšen je po Vašem mnenju odnos Slovencev do živali? Včasih prebiram revije o živalih in vidim, da ima dosti znanih Slovencev pse in mačke in da skrbijo za njih. Kot sem že rekel, se mi zdi, da ni veliko potepuških živali. Sam ravno ne posvečam pozornosti pernatim in kosmatim živalim, osredotočen sem bolj na svojo vrsto. Pred leti ste tudi Vi sedeli v grmskih klopeh. Kakšni občutki so se vzbudili v Vas, ko ste danes ponovno stopili v šolo? Spomnil sem se na gospo Dobovško-vo, ki me je učila biologijo, drugače pa se mi zdi, da sem osnovnošolske doživljaje kar nekako pozabil. mnim se tudi, da je enkrat v šolo zaš- uničiti svoje življenje, saj je vsake-la žaba in smo bili za to obtoženi ga posameznika škoda, moji prijatelji in jaz. Najlepša hvala za intervju! Kateri predmet Vam je bil najljubši? Kot sem že omenil, mi je bila najljub- A*ja F-> 8- a ša biologija. Ukvarjate se tudi s pesništvom. Koliko časa že in zakaj? S pesništvom se ukvarjam od osemnajstega leta. Pravzaprav sem začelpis- ati v dobi pubertete, za kar je bila »kriva« ljubezen. Všeč mi je bila namreč prijateljica in sem ji napisal pesem. Takrat sem odkril svoj skrivni talent. Sicer sem sedaj to nekoliko zanemaril, rad pa bi izdal pesniško zbirko. Naslov bi bil Senca davnine in bi bila posvečena mojemu bratu. Manjkajo mi še ilustracije in sponzorji. Kakšne pesmi pišete? Jih mogoče kje objavljate? Pesmi so predvsem življenjske, izražajo neko željo po spremembi. Sicer nisem religiozen, so pa povezane z religijo. Gre za nek razpon med nebom in zemljo, nadrealizem. Pišem tisto, kar čutim. Bil sem tudi član literarnega kluba Dragotina Ketteja in sem se udeleževal raznih prireditev ter recitiral poezijo. Pesmi sem objavljal v različnih časopisih in Zborniku, sedaj pa jih skoraj ne. Imate mogoče kakšno sporočilo za naše bralce? Boljše je imeti nek hobi, pa čeprav tako nenavaden, kot je moj, kot pa Se spominjate kakšnega posebnega dogodka? Spomnim se, da smo kdaj pa kdaj kaj ušpičili. S prijateljem Gregorjem Mohoričem, ki zdaj končuje veterino, sva po šoli lovila kuščarje. Spo- ČRNA SOLZA Ko bo rojen zadnji kristal na travni bilki, ga bo noč prebarvala v črno solzo. Sledila bo vetru, rekam, iskala sonce v raju in se izgubila v mehki dlani mrzle noči. JEKLENI OBRAZI Jekleni obrazi z zarjavelo dušo so ljubezen spremenili v politiko, pesem v vojno, vero zakockali za jedrsko energijo, so faraonovi nasledniki, ki gradijo si piramide iz kosti. Damjan Knafeljc Učenci smo vsako leto bolj zahtevni, vsaka generacija je hujša. Morda se je tudi zato naši svetovalni delavki gospe Lidiji Novak letos pridružila še pedagoginja Tina Dovič. Kaj ste študirali in zakaj ste se odločili za ta študij? Študirala sem na oddelku za pedagogiko na Filozofski fakulteti. Sedaj končujem diplomo in upam, da bom kmalu diplomirala. Že od nekdaj me je veselilo delo z ljudmi. Ne predstavljam si, da bi delala med kakšno goro papirjev. Kako zgleda Vaš delovni dan? V šolo pridem okoli sedme ure in odidem po Rome. Na šoli so trenutno trije oz. štirje, a deklica z Grabna skoraj ne hodi v šolo. V šolo se vrnem okoli osme ure in imam učno pomoč do enajste ure. Po končanem pouku Rome odpeljemo nazaj, nato pa napišem še kakšne dopise. Individualno pomoč nudim predvsem učencem razredne stopnje. Največkrat gre za težave pri branju in pisanju. Trikov, kako se znebiti težav, je seveda veliko, najpomembnejše pa je seveda delo učenca. Kako se počutite na naši šoli? Delo je tu zanimivo in pestro. Všeč mi je, da je šola blizu centra mesta, torej blizu mojega doma. Tudi vzdušje na šoli, h kateremu pripomoremo vsi zaposleni in učenci, se mi zdi v redu. Motijo pa me predvsem temni hodniki. Se Vam zdi, da ste bili kot osnovnošolka podobni nam, današnjim osnovnošolcem? Hodila sem na OŠ Katja Rupena, sedanjo OŠ Center. Nanjo imam zelo lepe spomine. Mislim, da smo bili kot osnovnošolci zelo podobni vam, čeprav to težko ocenim. V tokratni Najči smo veliko pisali o živalih. Kakšen je Vaš odnos do živali? Živali imam zelo rada, a doma nimam nobene. Nisem namreč ves čas v Novem mestu, žival pa zahteva določeno pozornost. Imam pa zato veliko rož, pa tudi kakšen martinček se skriva v sivki na mojem vrtu. Tjaša in Urška, 6. a Oblikovala: Katja, 8.a INTERVJU KLEMEN DVORNIK, BODOČI REŽISER Kakšni so Vaši spomini na osnovno šolo? Ocene mi niso nikoli delale problemov, čeprav se pouka ne spomnim veliko. Mogoče zato, ker sem bil vedno udeležen pri kakšnih obšolskih dejavnostih, kot so na primer likovni krožek pri Branku Sustru; gledališka predstava 80 dni okoli sveta, v kateri sem nastopal; tekmovanje po šoli oglas, da se bo pričel fotografski krožek in jaz sem se prijavil. V petek po šoli, ko naj bi bil krožek, sem samo jaz prišel k fotografski temnici, ki je bila poleg učilnice za tehniko. In tako sem kot edini fotograf pri krožku postal tudi fotograf Najče, kar mi je bilo zelo všeč. Kateri predmet ste imeli najrajši? se vedno odlično počutil in sem bil sproščen. Na katero srednjo šolo ste šli? Po osnovni šoli sem hotel iti na oblikovno šolo v Ljubljano, ker se mi je zdelo, da bom tako najbolje razvijal svojo ustvarjalni talent, a so me doma prepričali, da je dolgoročno bolje iti na gimnazijo. Starši so imeli prav in še danes sem jim zelo mladih tehnikov, kjer sem rad sodeloval tako pri fotografiji kot z raziskovalno nalogo; ali računalništvo, pa tekmovanja v atletiki in rokometu ... V spominu imam samo to in da mi je bilo v osnovni šoli lepo. Ste sodelovali pri šolskem časopisu? Ko sem bil v sedmem razredu, je šel Katerega učitelja, učiteljico? Kot večina sem imel najraje likovni pouk in telovadbo. Vedno sem rad risal in pri likovnem pouku nas je Branko Šuster vedno znal zmotivi-rati, da smo vsak po svoje raziskovali svojo ustvarjalno žilico - in to je meni ugajalo. Pri likovnem sem hvaležen, saj če hočeš iti študirat, je najboljša podlaga za to gimnazija. Ste se že v osnovni šoli odločili za študij na AGRFT? Ne, v osnovni šoli sem mislil, da bom postal restavrator, saj so me navduševali gradovi in stare slike. Za režijo kot poklic takrat sploh še nisem vedel. Spoznal sem ga šele kasneje, saj sem intenzivno začel hoditi v kino zelo pozno, šele na začetku gimnazije. Menda je na AGRFT-ju težko narediti sprejemne izpite. Kako je Vam to uspelo? Meni se sprejemni izpiti niso zdeli težki, je pa res, da je selekcija med kandidati, ki se prijavijo, zelo velika. Na AGRFT imajo profesorji zelo izdelan profil študenta, ki bi bil primeren za zelo naporen poklic, kot je režija, zato zelo dobro preverijo kandidate, da bo izbrani nadarjen in psihofizično kos študiju in poklicu. Mene je film zelo zanimal, zato sem sam prebiral knjige s fdmsko tematiko in gledal ogromno filmov, predvsem tistih starih. Na same sprejemne izpite sem se pripravljal eno leto in sem v to vložil ogromno dela, kar je na koncu »prevagalo«. Kaj boste po poklicu, ko končate študij? Moj naziv bo univerzitetni diplomirani filmski in televizijski režiser ali po domače režiser. Režirali ste kar nekaj spotov in filmov. Kako je prišlo do tega? Moje delo se deli na dva dela. Večino časa študiram, kar mi vzame ogromno časa. Drugo pa je režiranje, in pod to ne spadajo samo spoti, ampak tudi oddaje, kakšni televizijski prispevki ter to, kar najraje delam - filmi, dokumentarni in igrani. Spote sem pričel režirati pred približno tremi leti, ko me je k sodelovanju povabil novomeški glasbeni producent Tomaž Borsan. Pod njegovim okriljem sem si pridobil prve praktične izkušnje in sem lahko preveril svoje teoretično znanje, ki sem se ga naučil na akademiji. Z leti sem si ustvaril ime in postal poznan tudi med glasbeniki, zato me danes večina skupin sama pokliče, da bi jim naredil spot. Lahko na kratko predstavite svoje delo? Snemanje spota izgleda tako, da me pokliče glasbena skupina, jaz se z njo dogovorim za sestanek, potem poslušam skladbo, za katero naj bi delali spot, napišem scenarij, v katerem upoštevam želje skupine in dodam svoje ideje, ter to povežem v celoto. Nato pride na vrsto snemanje, ki traja dan ali dva, kar je odvisno od zahtevnosti spota. Po snemanju se pregleda material, se v montaži zmontira in obdela slika. Ko so vse naštete faze dela zaključene, je izdelek pripravljen za predvajanje. Je režiserjevo delo zanimivo? Delo je zelo zanimivo in raznoliko, saj z vsakim novim projektom pridejo popolnoma nove vsebine, kar prinaša nove probleme in rešitve. Poleg tega je pa tudi zelo naporno, saj ni rednega delovnega časa od sedmih do treh, ker je treba izkoristiti dan, kadar se snema; to pa pomeni 14 - 16 ur snemanja. Kako je delati z znanimi osebami? Ste imeli s kom težave? Tudi znane osebe so samo ljudje in do njih se obnašaš normalno. Z njimi se pogovarjaš kot s komerkoli drugim, tako da problemov nikoli nisem imel. Velikokrat se celo spoprijateljimo. Edina zanimiva izkušnja je, da manj pomemben, kot je bend, bolj komplicira pri vseh stvareh in težje je delati z njim. Kateri film Vam je najljubši in kateri režiser? Mojih najljubših režiserjev je več. Večinoma so to ustvarjalci, od katerih se lahko največ naučiš, in to so zame: Kubric, Hitchock, Leone, Wilder, Forman, Trujfaut, Murnau, Eisenstein, Fellini, Šijan in bolj sodobni, kot so R. Scott, Gilliam, Fincher, Mann, Kustorica, Spielberg, Coppola, Scorsese, Sverak, IVinterberg in drugi. Filmi vseh teh režiserjev so zame velik zaklad, iz katerega lahko jemljem inspiracijo za svoje delo. Sem pa tudi sam filmski »fan«, saj me že od mladosti najbolj vznemirja trilogija Vojna zvezd, ki jo je režiral George Lucas. Pripadnost temu filmu ni razumska, pač Oblikovala: Katja, 8.a 13 pa intuitivna. Kaj si mislite o prihodnosti filma? Prihodnost filma je v digitalni tehnologiji in mislim, da se bo film še naprej razvijal po tehnični plati. Po drugi strani pa se mi zdi, da bo v prihodnosti zopet prišlo do neke vrste uravnoteženja med ameriškim filmom, ki danes vlada svetu, in filmi ostalih kinematografij po svetu, saj se veliko ljudi v raznih organizacijah trudi za to. Tukaj bo v prihodnosti priložnost tudi za slovenski film, da bo šel preko svojih meja. Bi še kaj sporočili našim bralcem, učencem in delavcem šole? Radi hodite v kino, še posebej gledat slovenske filme, ker le z gledalci bo slovenski film postal uspešen in posledično boljši. Vsem tistim, ki jih veseli poklic režiserja, pa lahko rečem, da radi berite knjige in glejte filme, ker je splošno znanje največ, kar si lahko naberete v času šolanja, in v življenju vedno pride prav. S Klemnom Dvornikom, bodočim režiserjem in nekdanjim učencem naše šole, sem se dogovarjala za intervju že za prejšnjo številko Najče, a je bil preveč zaposlen. Tako mi je svoje odgovore poslal kar po elektronski pošti - zanimivo pa je, da sem jih dobila ravno na tisti dan, ki je bil zadnji za oddajo prispevkov za drugo številko Najče ... Vsekakor pa je vredno, da si intervju preberete tako tisti, ki vas zanima režiserski poklic, kot tudi vsi ostali. M DAN ZA TRENING Ta film verjetno vsi poznate, saj je dobil Denzel Washington Oskarja za glavno moško vlogo. Odlično je odigral svoj lik in menim, da vsi, ki so si ta film ogledali, ne bodo nikoli pozabili napete vsebine. Film prikazuje dogajanje v enem samem dnevu. Zjutraj se v neki hiši zbudi policaj s svojo ženo. Odpravi se na prvi dan v novi službi. Šef ga sprejme v gostilni, kjer mu pove nekaj, s čimer povzame dogajanje celega dne: »Krvoločne živali, kot so volkovi, napadajo trop ovc. Ljudje so ovce. In če jih želimo zaščititi, moramo postati volkovi. Le volk je dovolj močan, da se stepe z volkom.« Tjaša, 5. a aaatisi! E. T VESOLJČEK E. T. je vesoljski mladiček, ki se znajde na Zemlji v neki garaži nič hudega slutečega dečka. Ko ga najde in ga skrije pri sebi doma, se začne pustolovščina. E. T. je praznoval svojo 20. obletnico, odkar seje predstavil našim staršem v kinu. Sedaj se je novi generaciji približal s posebnimi zvočnimi efekti in prizori, ki jih do sedaj še nismo videli. Film je čudovit in primeren za ljudi vseh starosti. Tjaša, 5. a PISMO NAJČI ali »čenebojokmalpočitnicebomznom« Ahem. V temle trenutku me je zadela popolna in čisto prava pisateljska blokada. Sedaj vem, kaj je ta stvar, ki se jo pisci bojijo bolj kot poštar sestradanega buldoga v nedeljo zjutraj. Preprosto ne veš, kaj bi napisal, čeprav imam dano neko okvirno temo. Ampak hej, vendar pišem, čeprav o tem, da ne morem pisati. Evo, zdaj seje pa odprlo. Jupi. Dobrodošli torej v Pismo Najči, kontroverzni rubriki precej lenega bivšega učenca šole, na kateri veselo gulite linolejsko zelene šolske klopi, se podpirate s komolci in zrete odprtih ust in priprtih oči v kot table, pred katero stoji določen osebek, ki nanjo piše neke nerazumljive čačke v svetem prepričanju, daje vam vse popolnoma jasno. Saj se hecam. Ampak mesec je že maj in vroče je kot v peklu, zunaj pa vse cveti - rože, travica, drevesa, dekleta ... ahem. Je že res, daje do konca šole samo še dober mesec, ampak po mojem skromnem mnenju se splača na muč stisniti in pridobiti kakšno slastno oceno, da ne bo na koncu panike. Sedaj ste se že vsi osmošolci veselo vpisali na ljubljene srednje šole in tresočih hlač čakate prvi september 2002. Aja, zdaj ne bom pisal o tem, kako je na Gimnaziji Novo mesto. Se mi ne da. Je pa res lepo, moje mnenje se ni spremenilo (čeprav bom odslej na elemente sedme skupine gledal s pristnim gnusom, ampak to je že druga zgodba), in če je komu mogoče žal - naj vam ne bo. Ni težko, mogoče samo malce drugače. Ampak na pozitiven način. Ker je tema dotične številke živali, bom napisal nekaj tudi o njih. In bom kar iskren - sam sem oseba, ki daje na prvo mesto človeka. Živali so še vedno vodene z nekim nagonom, ki mu nekateri slepo zaupajo in se zaljubljajo v svoje ljubljenčke, pa čeprav jih grizejo vsepoprek in kakajo po predpražniku. Ne vem, mogoče sem preveč filmski in pričakujem od živali neživalsko vedenje ... Sem pa ostro proti kakršnemu koli mučenju in zlorabljanju ljubih kosmatincev v namene zabave. Takim bi bilo treba narediti natančno to, kar so oni storili svojemu objektu mučenja - me zanima, koliko bi jih še mačkam tlačilo petarde v zadnjično odprtino. Aja, drugače pa bomo najbrž kmalu dobili mačka in nameravam ga vzgojiti v leno, zavaljeno in nenasilno kosmato kroglo, ki bo spala na meni, ko bom gledal televizijo. Moj tip, hehe. 16. maja bo v kinematografe pridrvela Vojna zvezd - Napad klonov, drugi oziroma peti film iz te neskončne in brezčasne filmske sage, ki kljub vsem svojim napakam in slabostim ostaja moja priljubljena. Pričakujte, da se bom oblekel v sebi najljubši karakter in z žaromečem čakal pred kinodvorano in napadal ostale obiskovalce (kot da jih sploh kaj bo). No, pa sem naredil reklamo. Vsem, ki jih to ne zanima, naj mi odpustijo tale odstavek in mimo živijo življenje v prepričanju, da sem manično depresivno nestabilen osebek (niste daleč od resnice). Ker v šoli obravnavamo svetovni realizem, sem se seveda z največjim veseljem spravil na Zločin in kazen, kultno knjigo Dostojevskega, že kar bolno natančnim opisom življenja nekega študenta v Rusiji, katerega notranji konflikt privede do nepričakovanih posledic. Fantastično delo, ki doka- zuje, da so nekatere teme brezčasne. Realizem je na nek način poudarjal temno plat življenja. In čeprav moramo tudi to spoznati, saj ima vsaka stvar na svetu svojo temno in svetlo stran, čeprav v preljubih medijih vidimo ponavadi samo tisto negativno, sprevrženo, nad katero se raja najraje naslaja (uh, še rima mi je uspela), obstaja tudi svetla plat. Veliko le-te. Da, sem večni optimist in bom to tudi ostal. Vem, daje veliko ljudi hudobnih, da se dogajajo krivice praktično vsak dan in da Bog včasih prekleto zašuš-tra ravno pri tistih, ki nikoli nikogar ne pustijo na cedilu. Toda vsak si lahko naredi svojo svetlo stran. Zato pa imamo filme, knjige, glasbo, likovno umetnost... Kdo pa je rekel, da se morate v prostem času ukvarjati s fiziko in kemijo! Domišljija je tista stvar, ki prebija meje medlega sveta in poredno riše nasmejane sončke na mrzla betonska tla v urbani prestolnici. Domišljija je tista, ki nam pokaže, da smo lahko drugačni od vseh drugih, ker vidimo tudi lepe stvari. Da, nekateri ljudje trpijo. A zato se ni prepovedano imeti lepo in pomagati drugim, da tudi oni preženejo tisto, kar jih muči. In ko vas bo naslednjič kdo vprašal, zakaj se tako butasto režite in strmite nekam v nebo - mu pokažite jezik. Čisto po otroško. Tega vam ne more nihče vzeti. Skriva se namreč v vsakem izmed nas. (Aja - kaj se skriva, sprašujete? Hja, to boste pa ugotovili sami. Tako bo najlepše.) Bodite zdravi, jejte korenje in kolerabo in pijte mineralno vodo, bodite prijazni do živali - po tem se vidi, ali ste sploh kaj vredni, delajte to, kar vas veseli, učite se našega ljubega jezika (da ne boste pisali »Ta filem mi ni bil ušeč ker ni blo poudarka in je bil v Slovenščini«) in tiho odšetavajte dneve do garantirano norih počitnic (Osmarke - moj naslov dobite pri prof. Eržek v kabinetu slovenščine! Prinesite najbolj skope obleke in obilico dobre volje! Sestram vstop prepovedan!). Lep pozdrav od Nejca Gazvode, plemenskega gimnazijca, člana legendarne sobe 055 na ekskurziji Munchen - Salzburg, kije pobrala 40% vseh izrečenih kazni, ljubitelja domače solate in redkvic, lastnika osebnosti, kompleksnejše od zadnjega singla Britney Spears (Not a boy, not yet a man ... grrr), zagretega borca proti moškemu britju nog in člana elitnega kluba DIJAS (Dunajski Ignacij Jerbal Avto Sultana). Se ve, komu še posebej. Aketa o živalih Ali imaš domačo žival? Predmetna stopnja 35% 65% Razredna stopnja 64% EidaD ne Koliko živali imaš? Predmetna stopnja 13% 5% □ 1 □ 2 ■ 3 H več kot 3 Katero/katere žival/-i imaš? Predmetna stopnja Razredna stopnja 27% 25% 32% 24% □ maček 13 ribe □ pes M drugo (ptice, hrček, morski ® zajec prašiček, želva, miš, činčila) Koliko časa na dan posvetiš živali/-m? Predmetna stopnja 13% 30% 40% 17% Razredna stopnja 14% 34% 29% 23% □ manj kot pol ure □ več kot pol ure ■ več kot eno uro 13 več kot tri ure Kje imaš hišnega ljubljenčka? Predmetna stopnja 24% Razredna stopnja 29% □ v stanovanju ali v hiši □ zunaj POGUMNO PERO Ne morem se izraziti, ne morem pomniti ... Zakaj vse je rima? Zakaj vsi ljudje ste taki, vsi v sebi enaki, ne poznate novosti ... Sem res jaz tako čudna? Sem zate neumna? Sram te je povedati, reci mi prosim v obraz, bom vsaj vedela, kdo sem jaz! AF ooooooooooooo VEŠČA Jaz sem mala vešča, okrog tebe letim, saj ti si moja lučka, dokler si krilc ne osmodim. Ožgala sem si krilca, bolelo je zelo, ker mi je počil srček, ko si pogledal njo. Brez krilc ne znam leteti, zato sem čisto na tleh, a vsak dan sanjam, saj sanjati ni greh. Prihaja nova lučka, od veselja kar drhtim, saj rastejo mi krilca, da k novi poletim. Mini CVET BOLEČIN Še veš, ko prinesel si jasmin in rekla sem: »To cvetje bolečin.« Si moje roke v svoje vzel in plaho, plaho si zardel. Potem si k meni se sklonil in kot v slovo me poljubil, kot da si prav takrat slutil ... Zdaj čakam ves dan, ko v tvojo denem svojo dlan, kot takrat, ko cvetel je jasmin, brez strahu in bolečin. JAZ Mrak ... Svetloba ... Želim, da gori večno. Samo zame. Vedno, da je tu. Končno sem spoznala, kaj pričakujem od sebe. Zdaj vem, kako pridem do cilja. Dokler bo svetloba, bom tudi jaz. Jaz bom svetloba, jaz bom zvezda ... ŽALOSTNA JE ... NOČ Žalostna noč, solza, ki se rodi v tvojih očeh, živi na tvojem licu in umre v tvojih dlaneh. Srce drhti, iščem vzrok, našla sem pot, ki ne vodi nikamor Metuljčica Ne joči... Nihče ni vreden bolečine ... Pa naj bo še tako ljubezniv, prikupen ... Ne verjemi ljudem, ki jim že v očeh vidiš, da te bodo prizadeli... Ne pusti se jim zapeljati... Vedi, da boš še jokala ... Sreča boli? Vse ulice tega mesta nosijo spomine, vsak dan mojega obraza se spominja nate... Vse so slike zbledele, vse so že solze iztočene... Pogled išče, tebe išče, in seže prek planin, išče in prosi: Prosim te, ne laži! Ali te sreča boli? Bog mi je priča, ljubezen je bila, bila je, obšla me je in odšla ... ...za vedno. Dotaknil si se srca, pustil si me samo s solzama ... In odšel... Dan za dnem so ure brez tebe krajše, minute ko sekunde in vse gre tako hitro naprej, vendar brez tebe... Vsi so te pozabili in se umaknili v svoj svet... A le jaz čutim te, kot da si vedno ob meni in poješ mi tiste pesmi iz mladosti, šepetaš mi na uho, da bo še vse v redu in da se te bodo spominjali kot njihovega heroja... Tako naj bi bilo ... Vendar... mmmm KAMEN j Kamen so zalučali v veliko in prostrano morje. Ta počasi, čisto počasi tone na dno tega morja. Tudi mene so vrgli in izpustili iz rok. Tonem in tonem vse do takrat, ko bom potonila na dno. Nato me bodo vsi iskali, kot bi iskali dragocen kamen ... In vsem bo spet hudo ... Anja Ljubi, 8. d Tebi, ki hodiš mimo mene, pišem pesem. Tebi, ki si mi vse, vse, da preživim. Tvoje oči, tvoja usta, lica, lasje ... Tako idealen si! Za koga, če si nedosegljiv? Za tisto, ki je prav tako idealna kot ti. Jaz mislim, da te osebe ni, pa ti? Kako naj vem?? Tiho se skrivajo beli cvetovi v vejah drevesa, ki v vetru šumi. Ptica samotna razprla je krila, jadrala k soncu v naročje luči. S klici pomlad je zbudila. Petra Mal, 8. d 1 I r ..fii 1‘ilB'l —■H ~ 11 Oblikoval: Maksim Š., 6. d MORJE O morje, tvoja modrina me prevzame, ko hodim ob obali in te občudujem. Tako rada bi skočila vate, a si ne upam in ne morem. Privlačiš me in ne morem se ti upreti. Mislim, da bo ta skok zame usoden. Lina Banovec, 7.c 1 i;-1 situ v ^ t f?- y 4 1 i Hodila sem po mestu, gledala ljudi, koliko brezskrbnosti! Vsak svojo pesem si poje, vsakomur teče svoja ura. Jaz pa hodim po svetu, opazujem ljudi, v resnici pa iščem oči. »Čigave oči?« vprašaš. Odgovor je ... Tvoje oči iščem! Zato me vse boli, zato mi vsak teži, razlog za to si ti! O O O O O O " , 8-aprila smo učenei 2. razredov / predstavili projekt 5 PČAHKJIKI ‘SKOZI ZIMO v POMLAD. Pred polno I avlo staršev sorodnikov in prijateljev/ V smo v besedij pesmi in plesu prikazal i J in navade ob praznovanjih. y /■ i- MM jgV;/ g r T c f i , ' tL k z.: };■ j' m* v ' ■ 1 1 ■ LUNA Balon Lunica mala na nebu žari, zjutraj zaspi, zvečer se zbudi. Kdo ji dela celo dolgo noč, ali so to zvezde, ki sijejo na moč? Zvezdice ji nosijo hrano, s sladkorjem posladkano. Ona se samo redi, nastane okrogla, se spet posuši. To se dogaja več mesecev in let, saj luni všeč je takšen red. Alja Lukšič, 4. b ŠKRAT, KI JE GOJIL ŽIVALI Nekoč je živel škrat z imenom Zguba. Tako mu je bilo ime zato, ker je vsakokrat, ko je odšel na sprehod, zašel. Nanj so zlezle mrgoleče živali, zato seje odločil, da jih bo gojil. Po njem so lezle vse mogoče mravlje, hrošči in druge žuželke. Ko je naslednji dan prišel domov, se je mama Mica tako prestrašila, da je padla na gozdna tla. Čez nekaj časa je mama Mica vstala in se končno spoprijateljila z mrgolečimi živalmi. Tako je škrat Zguba lahko gojil te živali. Ema Guštin, 2. c Knjiga Moja dobra prijateljica je knjiga. Njene zgodbe so zanimive. Lahko so vesele, žalostne ali igrive. Veliko mi pove, veliko me nauči. Popelje me v različne svetove, med različne ljudi. Če sem žalostna, mi polepša dni. Če jo berem zvečer, pa mi poredno skrajša noči. Rada jo imam, ker z njo nisi nikoli sam. Deklica Maja po trati se sprehaja in išče balon, ki ji ga dal je gospod Ron. Kar naenkrat dež se ulije. Maja vsa nesrečne obraz si skrije. Kakor kaplje z dreves. Maji solze tečejo iz očes. Hitro steče do domače hiše, tam si solzice obriše. Iz hiše priteče oče, sprašuje jo, zakaj joče. Očetu pove, da balona ne najde. Maja se očetu zasmili in pravi, da ji bodo novega kupili. Maja se razveseli, očeta stisne, da pokajo kosti. Alja Lukšič, 4. b Poklic perice Moja babica je 15 let delala kot perica. Osnovno opravilo tega poklica je pranje in likanje perila. Delo je potekalo v veliki pralnici in likalnici, kjer so bili nameščeni veliki pralni, sušilni in likalni stroji. Pogoji dela so bili težki, saj seje delo odvijalo v stalnem hrupu, vročini in vlagi. Delovni dan seje začel tako, da so s kombiji pripeljali umazano perilo iz hotelov, bazenov, kuhinj in restavracij. Najprej so delavke perilo preštele in sortirale po barvi in vrsti. Stroje so napolnile z umazanim perilom in pralnim praškom. Pralni stroji so perilo oprali, sušilni posušili, z likalnimi stroji pa so delavke sveže perilo zlikale. Sveže perilo so zložile v skladišče, šoferji pa so ga po potrebi odvažali na ustrezna mesta. Stella Foršček, 3. b Jure Kastelic, 3. c Oblikovala: Nastja ČUDEŽNI PRAŠEK TACI To je nenavadna zgodba o še bolj nenavadnem prašku, ki sem ga imenovala čudežni prašek. Ko sem se v soboto zjutraj zbudila, mamice ni bilo, saj je šla v trgovino, od koder se je vrnila z dvema vrečkama. V eni vrečki je prinesla kruh in mleko, v drugi pa prašek, ki se mi je zdel malo čuden. Mami je odložila vrečki, da bi se preoblekla, zato sem imela čas, da si prašek natančno ogledam. Gledala sem in gledala, a glej!!! Ko sem se ga samo malo dotaknila, je prašek odprl oči in že sem se znašla v pravljičnem svetu. Srečevala sem pravljične junake: Pepelko s svojimi hudobnimi polsestrami, Sneguljčico in njenih 7 palčkov. Srečala sem še druge junake pravljic, vendar jih je bilo toliko, da jih ne morem našteti. Čez nekaj časa se mi je posvetilo, da to sploh ni navaden prašek, ampak ČUDEŽNI PRAŠEK!!! Tako sem zakričala, da me je slišala čarovnica, ki ji je nadvse krulilo v želodcu. Pohitela je k meni, me zgrabila in hotela odpeljati v svojo kočo. Ampak ni ji uspelo, ker sem jo brcnila v nogo in nekako pobegnila. Čarovnico je zabolelo in izgubila je ravnotežje. Padla je z metle in tako pristala v bodečem grmovju. Hitro sem odšla, da me ne bi besna čarovnica opazila. Nekaj časa sem letela in med potjo zagledala majhno kocko, podobno škatli. Pohitela sem k njej in opazila, daje to čudežni prašek. Zelo sem se razveselila, saj sem ugotovila, da me le prašek lahko reši in odpelje domov. Saj veste kako, ali ne? Zaprla sem oči in že sem stala v kopalnici ter gledala mamico, kako odpira prašek in ga stresa v pralni stroj. Hotela sem ji reči: »STOJ, NIKAR! ODŠLA BOŠ V SVET PRAVLJIC!« Potem se mi je pogled ustavil na “čudežnem prašku”, ki mi je, ne boste verjeli, pomežiknil. Nejeverno sem skomignila z rameni, češ saj to ne more biti res, in mamici pomagala pospraviti perilo. Sara Grošič, 4. c PRI BABICI IMAM MUCKA. IME MU JE TAČI. ZELO RAD SPI. RAD SE IGRA Z JAJČKI. ZELO GA IMAM RADA. URŠA KLOBUČAR, 1. C PIŠKOTI Obiskali smo vrtec Kekec. Tam se nas je največ vpisalo na kuharski krožek, kjer smo pekli piškote. Začeli smo mešati jajca, pripravili smo vročo vodo, v njej pa smo stopili čokolado. Naredili smo še marmelado in potem ... Uganili ste - piškoti so bili narejeni! Taja Moro, 1. b _________Oblikovala: Tjaša Frey-Gorše POMLADNI DEŽ Tiho pomladni dežek rosi, kapljice zemljici žejni deli. Tole za travico, hitro naj zrase, da se vam kravica sivka napase. Tole za rožico, da bo vzcvetela, da se napije medice čebela. Tole za žito, da bo vzkalilo, dalo j eseni kruha obilo. Klemen Kastelec, 3. b Pomlad Iz zimskega sna se mali medvedko na sonce poda. Rožice cvetijo, metuljčki se s cveta na cvet podijo. Čebele brenčijo, medvedka veselo lovijo. Tam v gozdu potok žubori, medvedku pa se v svet mudi. V jami glasno se mati medvedka na kosmatinčka jezi, saj ga ni že tri dni. O, naša ljuba zelenjava, ti, ki si tako zdrava! Tvoja sorodnica je trava, a to ima raje krava. O, naša ljuba zelenjava, ti zdravnica si res prava. Virus, bacile in podobno golazen s svojimi vitamini razžreš narazen. O, naša ljuba zelenjava, v juhici si res ta prava, da dušica opomore si in telo se okrepi. Urban Zajec, 3. b SPANJE Ko zvečer se noč naredi, mamica me spat podi. Meni se pa ne mudi, vse drugo rad še delal bi. Ko pa moram zjutraj vstati, je edina moja želja - spati. A kaj, ko ura že zvoni, v šolo meni se mudi. Poroka in ločitev POREDNE ŽELVE Želve, želve, o želvice, kaj bi rade ve? Mislim, da bi rade jedle. Kaj bi rade še? Aljaž Klinc, 3. b Katja Spasovski, 3. b Ej, bejbi, jaz te ljubim za tri, bolj kot svojo ženo, zato se bom ločil in s tabo poročil, ker je ona grda kot smrt, a ti si milijonkrat lepša. Ona peče pice kot potice, ti pa jo spečeš kot iz krušne peči. Ti si dobra bejba, bolj kot ona, res si lepa za tri. Luka Ivanetič, 3. b Noč in dan frčite, vsega se bojite, ne date mi miru, ki bi rada ga v snu. O ve, poredne želvice, vam bom že pokazala, jesti vam bom dala, še prej vam bom pa vodo zamenjala, potem bom pa zaspala. Marta Retelj, 3. b Zvezdni utrinek Ko ponoči že vsi spijo, se zvezde bleščijo in vsi si nekaj želijo. Ko bi vsaj se izpolnilo! Utrne se zvezda na nebu, za tisoč ljudi srečo deli. Ana Skobe, 1. c Če bi bil/-a čarovnik/-ca, se bi začaral/-a v: mucko, ker ima dlako in kremplje. Zelo rada jo imam. (Urška) bika, ker bi bil rad na kmetiji. Tam mi je zelo lepo. (Urban) sinico, žabo, muco, psa, jelena, veverico in kosa. (Ivo) orla, ker leti in živi v gorah, ker je mrhovinar in ker dobro vidi v zraku. (Maks) delfina, ker rada plavam ter skačem v vodo. (Kaja) laboda, ker je vodna žival in ker tudi leti. (Julija) muco, psa in krokodila. Muca zna praskati, kuža laja, krokodil pa se kopa. (Matic) zajca, ker je mehak in mi je všeč. (Aljaž) čebelo, ker nabira med, leti in ima veliko prijateljev. (Žiga) hrčka, ker se veliko igra v kletki. Lepa žival je. (Nejc) netopirja, da bi lahko letel. (Igor) muco, ker ima čarovnik muco v čarobni koči. (Tilen) laboda, ker leti in plava po vodi. (Neja) lastovico, ker bi rada letela in bila na nebu. (Lidija) pikapolonico, da bi letela po travnikih. (Ana) kobilo, ker imam rada hitre živali. (Pia) Učenci 1. b BALONČEK TONČEK IN DALMATINČEK TINČEK Nekega dne seje dalmatinček Tinček poigraval na travi. Mimo je priletel balonček Tonček. »Se hočeš igrati z mano?« je vprašal Tinček. Tonček je rekel, da se bo igral s Tinčkom. Popoldne je mimo prišel jež. Tinček in Tonček sta ga povabila k igri. Jež je prijel Tončka. Tonček je počil. Jež se je prestrašil, Tinček pa pobegnil. SAMO POGLEJTE NAJU! POGLEJTE, KAJ SE PRAVI BITI PRAVA (RAZCAPANA) ČAROVNICA! Gaja Črnič, 1. a ( v. PESEM O KONJU Nekoč živel je konj, rad po vrvi se sprehajal je. Nekoč nad hlevom napel je vrv na dva droga. Potem po vrvi se sprehajal je, ampak ko na sredi je bil, zaslišal se je tresk. Konj je šel v bolnišnico. Ko se je pozdravil, začel kariero svojo še enkrat je. Don Jelence, 3. b PUNCE IZ 4. B JASNA JE PIKA NOGAVIČKA, KER IMA RDEČA LIČKA. ANA JE PRAV TAKO VESELA, KER JE PESMICO ZAPELA. ANJA F.NKO RADA IGRA, KER JE DOBRA IGRICA. BARBARA KITARO IMA IN NA NJO LEPO IGRA. ADA ŠPORTNICA JE PRAVA IN MEDALJ JE POLNA GLAVA. ALJA RADA PESMI PIŠE, KER S PREŠERNOVE JE HIŠE. TINI DVE IMAMO V RAZREDU IN OBE STA PRAV V REDU. SABINA DOBRO FLAVTO IGRA, KER VSE NOTE POZNA. ŠPELA MUCKE RADA IMA, SAJ SVOJEGA IMA DOMA. LEA RADA DOLGO SPI, SLADKE SANJE SI ŽELI. EVA OCENE DOBRE IMA, KER UČITI SE ZNA. ZDAJ PA PESMICE JE KONEC, KER ZAZVONIL JE ŠOLSKI ZVONEC. Jasna, Alja, Barbara, Ada VcJ<> 'ni ^ s© sim«! b ■Sili > ' Vg/ - ' e0^’ ^e^0%ce naJ b0Jln° r° 117 u Ko sem se rodil, sem mleko pil, se veselil in v vozičku bil. Zdaj velik fant sem že, črke poznam vse, knjige berem, rišem in naloge pišem. m Ksy> . 0 kra;^ A«gre Aljaž, 1. b Pot °Plše ?C’ Ig0ste % 'yO/ ‘O . ^ \ 4 d % °4 °Oy v 4, 4 . S A Vr e G % 4 N C° ^ A1 yo V G 4 ^ A % 1 S N? 'yC 'yO > ? A yo %% % % yo 2 > t—i r rfl O r rt O 5 c/:i< a > 2 N O o< — 2 Z fs rt 2 o 2 w rt fH < "-h > > n 2 O rt r ^ S ^ > O rt ?a H oo ^ > > rt rt M 52 ^ rt • m n rt ^ «-H X rt > s rt o NAJLEPSI DAN JE SREDA, KER MAMI DELA POPOLDAN IN KER GREM K BABICI TER SE IGRAM. (MARUŠA, 1. C) NAJRAJE IMAM SOBOTO, KER NI TREBA ZVEČER TAKOJ SPAT. (EVA SPUDIČ, 1. A) r. NAJRAJE IMAM PETEK, KER NI DOMAČE NALOGE. TAKRAT SE IGRAM. (URBAN, 1. C) I I Ni težko. Uporabite malo pameti, malo spretnih prstov in veliko dobre volje. Pred začetkom delaje dobro, da žival narišemo z več zornih kotov. Razmislimo, kako so oblikovani glava, vrat, trup, noge, rep. Glino dobro pregnetemo in jo oblikujemo v valj. Iz njega oblikujemo tunel. Hitro dodamo kroglo iz gline in jo dobro spojimo z valjem. Iz te krogle oblikujemo glavo in vrat. Valj spredaj in zadaj prerežemo. Tako dobimo štiri noge. Oblikujemo še rep in se posvetimo oblikovanju ostalih značilnosti, ki jih ima žival (npr. rilec in velika ušesa pri slonu). Če ne želimo, da nam izdelek razpade, pazimo, da ni štrlečih delov in da malo pretiravamo z debelino. Vse dele naredimo malo debelejše, kot so v resnici. Izdelek na koncu izvotlimo, da nam ga v peči ne bo razgnalo. Izdelek iz surove gline ni trajen, zato ga moramo potem, ko je posušen, žgati v posebni peči pri temperaturi od 800 do 900° C. Pogumno na delo! Urška Smrke, 6. a Kaj bi bilo, če bi imela lestev do neba? Če bi imela lestev do neba, bi prišla v vesolje. V vesolju bi naredila grad. Soncu bi dala sladoled. Sedela bi na oblakih in pela pesmi. Spala bi na oblačku. Letela bi in uživala. Lahka bi bila kot oblaček. Skakala bi z oblaka na oblak. Dotaknila bi se majhnega oblaka. Eva Krajnc, 3. c ČE BI BIL POŠTAR Če bi bil poštar, bi s kolesom raznašal pošto po celem Novem mestu. Metal bi pošto kar skozi okna. Vozil bi se z motorjem ali s kolesom. Jaz bi raznašal pošto en teden, ostali pa drugi teden. To bi bila dobra služba, saj bi en teden lahko počival in se igral. Spoznal bi celo Novo mesto, veliko ljudi in prijateljev ter živali: muce, pse in ptice lastovke, kanarčke, kose in sinice. Žvižgal bi jim. Res bi bilo zanimivo, če bi bil poštar. Aljaž Kranjc, 3. c 13. GRMSKO SREČANJE INTERVJU Letošnje Grmsko srečanje je bilo že trinajsto. Gostje kulturnega večera so bili novomeški pesnik Smiljan Trobiš, fotograf Luka Piko, z glasbo pa sta večer dopolnila kitarist in pevec Jan Tomšič in violinist Marijan Dovič. Smiljan Trobiš je po poklicu samostojni ustvarjalec na področju literature in se ukvarja tudi s pedagoškim in prevajalskim delom. Kot pesnik in recitator sodeluje na mnogih prireditvah. Pesmi je začel objavljati že v gimnaziji. Do sedaj so izšle že tri njegove pesniške zbirke, četrta pa je že v nastajanju. Kitarist in pevec Jan Tomšič je veliko potoval po svetu in se učil pri mnogih glasbenih mojstrih. Njegova glasba je polna vtisov iz drugih kulturnih območij; uvršča se med tako imenovano svetovno glasbo,ki jo izvaja s svojo skupino Caminoigra. Marijan Dovič sodi med redke slovenske glasbenike, ki gojijo džezovsko igranje in improvizacijo na violini. Nastopa in snema z različnimi zasedbami, ukvarja pa se tudi z literaturo in je urednik pri založi Goga. LUKA PIKO: Fotografiram predvsem naravo Luka Piko je študent fakultete za kemijo v Ljubljani. S fotografijo se ukvarja že od osnovne šole. Udeleževal se je že različnih fotografskih natečajev in prejel več nagrad. S pesnikom Smiljanom Trobišem sta izdala knjigo Narava in misel, za katero je Smiljan Trobiš prispeval poezijo, Luka Piko pa fotografije. Alja, 8. a Gost letošnjega Grms! ega srečanja je bil tudi Luka Piko, sicer študent, ki pa se ukvarja tudi s fotografiranjem. Morda vas bodo njegove fotografije, ki so kar nekaj časa visele v avli naše šole, spodbudile k fotografiranju. Pri Najči bi nam dobri fotografi prišli še kako prav! Kdaj ste se prvič srečali s fotografiranjem? Lahko rečem, da že zelo kmalu. Že kot otrok sem hodil s fotoaparatom za očetom in slikal. Ko pa mi je prvič uspela dobra fotografija, sem dobil veselje do fotografiranja. Vaše fotografije so tako barvne kot tudi črno-bele. S katero fotografijo se lažje izražate? Lažje se izražam s čmo-belo kot z barvno, saj lahko pri čmo-beli fotografiji nekaj narediš s fotoaparatom, nekaj potem še v temnici, in to da fotografijam dosti večji navdih. Kaj najraje fotografirate? Fotografiram predvsem naravo, rastline, pokrajino ... Kakšen je Vaš postopek fotografiranja? Zelo enostaven. Ko vidim nekaj, kar mi je všeč, se približam, poigram z ostrino in časom zaslonke, kaj več pa že ne. Postopek je zelo sproščen in ne strog. Se Vam zdi, da imate Vi, ki poznate svet fotografije, kakšno prednost pred tistimi, ki fotoaparata skoraj ne vzamejo v roke? Kar nekaj filmov moraš poslikati, da ti zares uspe. Možno je tudi, da si talent in je uspeh takoj. Potem si rečeš, da ti je fotografija všeč in prosiš koga za kritiko ali mnenje. Mentorji šolskega časopisa bi radi spodbudili učence naše šole, da bi fotografirali. Kaj svetujete mladim fotografom? Predvsem je pomembno, da tisti, ki želijo fotografirati, čim večkrat in povsod nosijo aparat s seboj, veliko naj fotografirajo in poizkušajo. Alja, 8. a •A\N Nekateri učenci smo si pri uri slovenščine ogledali razstavo fotografij Luke Pika in o svojih občutjih ob fotografijah poskusili napisati pesem. Preberite, kako nam je uspelo! DREVO Ko zagledam drevo, počutim se lepo, pomislim na svobodo, večno prijateljstvo. Drevo se zasmeje, takrat grejejo me njegove veje. Ob njem se počutim varno in neverjetno srečno. Drevesu zaupam vse, kar v srcu teži me. Lea Povše, 7. c \ii VRTNICA Vrtnica, tvoji kr\’avo rdeči cvetovi me spominjajo na hude stvari, ki so se mi zgodile. Gledam te s težkim srcem, vsakič, ko utrgam rdeč cvet se spomnim nate ... Takrat mi solze prekrijejo oči. Mitja Klobčar, 7. c GALEB Nad morjem mlad galeb leti, moje žalostno oko mu sledi. Želim si, da bi bila kot galeb, da odšla lahko bi kamorkoli na potep. A galeb je le majhna ptica, širno nebo je njegov dom. Jaz sem pa kot majhna deklica, na zemljo pripeta kot na nebo grom. Vanja Urbančič, 8. D PTICA Gledam ptico v daljavi, ki brezskrbno jadra med oblaki in razmišljam, zakaj tudi jaz ne morem postati brezskrben kot ptica, poleteti v širino neba in se brez misli zliti v oblake. Jernej Petretič, 8. d Oblikoval: Matija, 8. c Danes popoldne sem se spomnila, da imam še nedokončano opravilo. Urednici Najče sem namreč obljubila, da se bom pozanimala o Kinološkem društvu Novo mesto. Spomnila sem se na babičino prijateljico go. Janjo Beg, ki je sicer bivša vzrejna referentka v K D Novo mesto, aktivna članica društva pa je že od leta 1981. Zavrtela sem telefon in zbrala nekaj podatkov o kinološkem društvu. Morda vas bo to prepričalo, da tudi sami postanete člani! Kinološko društvo Novo mesto je bilo ustanovljeno leta 1977. Je član Kinološke zveze Slovenije v Ljubljani, ki povezuje kinološka društva in klube po vsej Sloveniji. Trenutno ima okrog 80 članov. To so večinoma lastniki psov, kar pa ni pogoj za pridobitev članstva. Članstvo v društvu omogoča lastniku živali 50% nižjo ceno pri vzrejenem pregledu in pri telesnem ocenjevanju. V okviru društva potekajo spomladanski in jesenski tečaji šolanja psov, in sicer: mala šola za mladičke od treh do devetih mesecev, tečaj osnovnega in nadaljevalnega šolanja za pse nad enim letom in tečaj šolanja psov za reševanje izpod ruševin. Ob koncu šolanja (po približno treh do štirih mesecih) lahko tečajniki s psi opravljajo tudi izpite, ki so različni glede na stopnjo zahtevnosti. Člani društva skrbijo tudi za pravilno vzrejo rodovniških psov. V ta namen ima vsako KD v Sloveniji vzrejnega referenta, ki vsako leglo rodovniških psov pregleda in popiše, popisan list pa pošlje na KZS. Ko so mladiči stari približno 7 tednov, jih tudi tetovirajo - vtisnejo prepoznavno številko v mladičevo levo uho. Ta številka je v veliko pomoč, če se pes izgubi - vse tetovirane št. so namreč registrirane v KZS. Novomeško društvo vodi tudi seznam rodovniških psov, skotenih na območju KD Novo mesto. Ker na področju Dolenjske ni društva proti mučenju živali, se veliko članov KD Novo mesto angažira tudi v tej smeri - npr. pomagajo najti lastnike najdenih živali. KD Novo mesto ima svojega predsednika, tajnika, blagajnika, vzrejnega^ referenta ... Člani se zbirajo na sestankih društva in na letnih občnih zbori. Imajo tudi svoj pravilnik o delovanju, prirejajo piknike, nastope šolanih psov ... KD je organiziralo tudi nekaj telesnih ocenjevanj, vzrej nih pregledov in razstav. Ines Pavlin, 7. a S C/2 g § § § >C/2 C) l 9 m «• * O ZAPUŠČENIH ŽIVALIH Ne vem zakaj, toda takoj, ko zagledam neko zapuščeno žival v težavah, se ne morem brzdati do te mere, da je ne bi vzela k sebi domov. Zunaj je takšna divjina, nori svet, kateremu te živali niso kos. Tako se čutim poklicano, da to ubogo revo rešim pred vsem tem in da ji pomagam. Pri nas doma imamo vsi zelo radi vse živali. Še zaradi tega, ker je nekdo polil mravljo z vodo, jo steptal ali kaj takega, smo živčni cel dan. Mami je po mojem mnenju čisto zgrešila poklic -je pravnica, a mislim, da bi bila odlična veterinarka. Tudi oči ima rad živali. Vsi sosedje prosijo nas za pomoč, ko ne vedo več, kaj narediti z neko siroto ali celo s svojo živaljo. Skupaj z mami sva že veliko živalim, potrebnim pomoči, takorekoč rešili življenje - od ptičk, ki ne morejo s strehe, ker so poškodovane, do mačk in psov, ki so bili nemalokrat tudi v veliki »depresiji«, strah jih je bilo ljudi. Verjamem, da imajo tudi živali čustva in veliko ljubezni v svojih malih srčkih. Čutijo, kdo jih ima rad, kdo jih ne mara, skratka vse. Ljudje jih pogosto zato, ker ne govorijo, zaničujejo, a se ne zavedajo, kakšno napako delajo. Pri novinarskem krožku smo o tem zelo veliko govorili, tudi o primerih mučenja živali. To se mi zdi nesprejemljivo. Mislim, daje z ljudmi, ki to počnejo, nekaj narobe in bi morali na zdravljenje. Kdor uživa v tem početju, je najbrž resnično sadističen in bi vse to bil pripravljen storiti tudi človeku. Andrea Šetina, 6. b -% "O«-6/ ' A V- ' Ali se je k vam že kdaj zatekla kakšna živalska sirota? TJAŠA, 6. b: Nekoč je k nam prišla muca. Ker je imela poškodovano nogico, smo ji jo povili. Obdržali je nismo, ker živimo v bloku in ni mogla ostati pri nas. Tako ali tako pa je že sama kar odšla. LINA, 7. c: Ne, k nam I se še ni zatekla nobe-| na žival. Če pa bi se, bi najprej preverila, ali ta žival že ima lastnika. Če bi ugotovila, da ga nima, bi jo obdržala. Najbrž bi jo peljala tudi k veterinarju. JASNA, 5. a: Da, k nam se je zatekla muca, ki smo jo obdržali in je zdaj stara tri mesece. J* • i'. - ■ - — - - , . _ . ■ - . -T * ' - * % - •■ rv - — *- MATEJ, 8. a: Ne, k meni se ni zatekla nobena žival. Vsaka žival pa bi bila pri meni dobrodošla in bi jo obdržal. Učiteljica VESNA RAKUŠA: Ne, to se še ni zgodilo. Če bi se, bi muco obdržala, psa pa ne. Najbrž bi ga dala v zavetišče za živali. Učitelj BRANKO ŠUSTER: K meni se ni zatekla še nobena žival. Kaj bi z njo storil, je pa težko vprašanje. Odvisno, v kakšnem stanju bi bila, in katera žival bi bila to. Če bi se k meni zatekel recimo lev, bi verjetno pobegnil; če bi to bila stekla lisica, je najbrž tudi ne bi obdržal. fammm Če bi bila žival bolehna, bi poiskal * Pomoč pri veterinar- / J//& ju ali Pa v zavetišču ■*' "'"iV.Ui.* za živali. Doma imam eno mucko, vendar smo, preden smo jo vzeli, dobro razmislili, kajti najbolj enostavneje neko žival vzeti k sebi, toda s tem sprejmemo tudi odgovornost za njo. Torej ne, da jo prvi dan sprejmeš in jo potem, ko se je naveličaš, zavržeš. Potem je boljše, da tega že v začetku ne storiš in jo usmeriš kam drugam. Ko jo enkrat sprejmeš in sprejmeš odgovornost zanjo, ta žival postane družinski član. Gospa FANI GAL - mati Melite Gal iz 5. a: Da, k nam je prišlo kar precej živali. Živimo na Grmu. Pozna se, da je veliko ljudi že prej imelo pse in sojih kar razpustili, zato jih veliko tava tod okoli, posebno, ker jih vodijo na sprehode. K nam so se večkrat zatekli mucki, prišel je pa tudi ježek. Ježku smo za potešitev lakote dali mleko in jabolčne olupke, mucku pa prav tako mleko, ampak ta pride in gre. Obdržali pa teh živali nismo. No, mucek je v bistvu last cele ulice. Mislim pa, da bi morali imeti zavetišča. Težave so tudi s pasjimi stranišči. Takšnih problemov nimamo samo tu, na Grmu, ampak tudi drugod. Tudi vi, otroci, ki hodite v šolo, lahko vidite, kako se morate na poti do nje izogibati raznim kupčkom na pločnikih. Andrea, 6. b _______ Oblikovala: Eva Malalan, 7. b Foto: Fani Dragan 8. a Iz majhnih in negotovih fac, ki so s strahom stopile v prvi razred, smo se razvili v prave upornike. Naš razrednik nas le s težavo kroti. Vsak izmed nas je nekaj posebnega in skupaj smo prav nenavadna celota. & RA1R£D\ POSLAVLJAJO jo cele popoldneve, med šolskimi odmori pa je to ponavadi najbolj aktualna tema pogovorov. Maru-šine naloge so najbolj vroče blago za prepisovanje, Nataša obvlada judo, Katja pa o sebi pravi, da je zmedena, čeprav ni tako. Eva je najbolj realna oseba v razredu. Janja pa je vedno polna novic. Sanja je najmočnejša, Alja rešuje probleme, Maja je missica. Jasmina & Iva sta naj klepetulji, poleg tega pa Jasmina skrbi za razredne finance. Če ne bi bilo punc, bi bila organizacija v razredu zelo slaba! V osmih letih smo se skupaj smejali, jokali, reševali pubertetniške probleme, razpravljali o aktualnih temah, se prepirali, katera glasba je najboljša, in se zabavali med še tako dolgočasnimi urami. Odkrili smo, da ni vse tako idealno, kot smo mislili, ter da se moramo še veliko naučiti in da bodo v nas vedno ostali spomini na nora osnovnošolska leta. Vsak od nas si piše svojo življenjsko zgodbo, vsekakor pa smo skupaj preživeli Matica bi lahko imenovali največji upornik. Jure je najvišji osmošolec, Uroš je včasih zmeden, Žare pa je maneken. Boštjan in Goran sta modelarja, Aleš je najglasnejši v razredu, Domen najbolj bister, Borut pa vedno poln šal in hecov. Blaž spremlja TV nadaljevanke, Matej G. vedno kaj pametnega pripomni, Nikola pa je najbolj tih v razredu. Matej B. in Klemen sta med odmori ponavadi zunaj šole. Večina »naših« fantov pa je obsedena z računalniškimi igricami, saj jih nekateri igra- pomemben del življenja. Letos smo glavni in polni visokoletečih ciljev, že drugo leto pa nas bo morda življenje poteptalo. Ampak mi bomo vztrajali do konca. Morda nam bo nekoč uspelo. In ko se bomo takrat srečali, si bomo rekli: »Kako naivno smo takrat razmišljali! Pa vendar smo nekaj naredili iz sebe!« Alja, Jasmina in Iva, 8. a Smo 8. b. Razred zase, bi lahko rekla. V 8-ih letih smo učiteljem povzročili nekaj manjših preglavic, razbili nekaj okenskih šip, se med sabo stepli in skregali, znali pa smo se tudi skupaj smejati in v smeh spraviti učitelje. Pomagali smo drug drugemu na poti k boljšim ocenam, skupaj smo se družili tudi izven šole. 8. c Prvi dan šole nam je bilo vsem zelo nerodno, saj smo bili obkroženi s povsem novimi obrazi. A z leti smo se zelo zbližali. Druži nas veliko lepih in manj lepih trenutkov. Nekatere bomo pozabili, druge pa si bomo za vedno zapomnili. Nekoč smo veljali (sami se še vedno imamo) za najboljši razred na šoli. Naša disciplina pa je šla v šestem razredu rakom žvižgat. K temu nas je spodbudil bivši sošolec (J. R.) , ki ga v teh trenutkih ne želimo izpostavljati. Tisto leto smo spoznali tudi našega sedanjega razrednika Antona Bučarja, ki smo mu lani kupili mobitel. Popeljal nas je v »prečudoviti« svet matematike in fizike. Posebej pa se moramo zahvaliti naši tajnici Jelki Simič, ki nam že od samega začetka stoji ob strani in nas podpira. Z njo smo spoznali pravi pomen besede piknik. Zadnje mesece smo se začeli zavedati, da se naši skupni dnevi iztekajo, Naša razredničarka ga. Majda Križe pravi, da bi še enkrat izbrala nas, če bi imela možnost ponovne izbire razreda, za kar smo ji zelo hvaležni. Kajti prav ona je tista, kije poskrbela za naše starše, ki so prišli na govorilne ure, ne vedoč, kakšno presenečenje jih čaka - predvsem v redovalnici. Njihovi »pridni« otroci so jih namreč večkrat »pozabili« obvestiti, da so dobili nemško petico ali pa so imeli probleme s koncentracijo med poukom, pa so šli raje na svež zrak. Na razredni stopnji in še v 5. razredu smo veljali za enega najbolj pridnih in prijetnih razredov. Toda ti časi so mimo - že od 6. razreda dalje, ko smo stopili v puberteto. Razlika med nami je zdaj v tem, da nekatere meče (veliko!) bolj, druge manj. Na razredni stopnji seje zgodilo nekaj manjših pretepov med sošolci, našima dvojčkoma Nenadu in Sanji je nekajkrat zavrela kri, pa sta se zdrla na učiteljice, Katja je v 1. razredu prerezala Daniri »gumitvist«, ker ji ga ta ni hotela posoditi ... Na predmetni stopnji je bilo malo drugače. Toda iz izkušenj na naših razrednikovih urah, ko smo poslušali le o tistih, ki so motili pouk, »špricali« itd., je bolje omeniti dobra dejanja našega razreda. Smo zelo glasben razred in v razredu imamo veliko dobrih pevk in pevca ter veliko inštrumentalistov. Nekaj je tudi dobrih športnikov, fizikov, matematikov ... Smo povprečen razred. Nekaj fantov izstopa s svojim obnašanjem, nekaj deklet s svojimi dejavnostmi in z znanjem. In tako skrbimo za »biološko ravnovesje«. Čez nekaj mesecev bomo razkropljeni po različnih srednjih šolah ... Nekateri bodo ostali dobri prijatelji, ostalih se bomo spominjali po njihovih dejanjih in posebnostih. Tjaša, 8. b kar je združilo naš razred v celoto. Kmalu bomo odšli vsak po svoje. Čeprav nekateri tega nočejo priznati, bomo pogrešali tudi naše učitelje, predvsem pa NAŠEGA razrednika (upamo, da pametno uporabljate cisterno za mleko!). In še sporočilo šoli:» Vse, kar je važno je, da je vzporedno!« Zala, Nina V. in Tina V. 8. d 8. d, 23 največjih modelov in sploh blazno kul ljudi, ki sojih pred osmimi leti še kot kopico razposajenih malčkov postavili na pot učenosti. Ta pot je bila za večino nas podobna dolgemu potovanju z vlakom, kije imelo več vmesnih postaj, na katerih so eni vstopali, spet drugi pa izstopali. V teh letih smo postali ne ravno zrelejši, pametnejši pa zagotovo. Nekateri izmed 7* A A A tirano veliko dela, saj smo bili takrat bolj ali manj odnesli celo kožo, ven-pravi angelčki. Največ sivih las smo dar pa smo vseeno slišali nekaj krep-povzročili razredničarki Kastelčevi, kih od učiteljev. Na izletih navadno ki nas je z odprtimi rokami sprejela nismo povzročali pretiranih težav, v peti razred. Mi smo rastli, na žalost No, skoraj nikoli. Voznik avtobusa pa z nami tudi težave. Največja vragolija, ki smo jo »ušpičili«, je bilo skupinsko špricanje pouka. Vsi smo nas so osvojili prav zavidljive rezultate v znanju angleščine, slovenščine, matematike, kemije itd. Že od nekdaj je v našem razredu vladalo pravilo »živi in pusti živeti« in moram priznati, da smo se ga vsa ta leta uspešno držali. Vendar pa je kljub temu občasno prihajalo do resnejših sporov, a smo se kmalu spet pobotali in uživali »staro življenje«. V nižjih razredih naše razredničarke z nami niso imele pre- še je večkrat pritoževal nad našim obnašanjem na avtobusu. A le kdo bi vedel, zakaj smo vedno tako nemimi, glasni in nekateri pravijo, da tudi zloglasni. Morda le zato, ker smo mladi in nosimo v sebi veliko energije, ki je ne porabimo samo za učenje. Tako, osem let šolanja je za nami. Sedaj pa s polno paro naprej in srčno upam, da nikomur izmed nas ne bo treba izstopiti na kakšni vmesni postaji! Asja, 8. d Tudi letos ste glasovali za miss in mistra osmih razredov. Nekateri so že vnaprej predvidevali, kdo bosta naj-lepša predstavnika osmih razredov in ... Ne boste verjeli - njihova predvidevanja so se celo res uresničila! Mister je postal Bojan Fink iz 8. c, miss pa Maja Zrimšek iz 8. a. MISTER: Bojan Fink, 8. c 1. SPREMLJEVALEC: Gregor Pišek, 8. b 2. SPREMLJEVALEC: Matej Mojstrovič, 8. d MISS: Maja Zrimšek, 8. a L SPREMLJEVALKA: Tina Rajer, 8. c 2. SPREMLJEVALKA: Tjaša Ogulin, 8. b Andrea in Rafaela, 6. b MISS & MISTER /te vu ooskoJc z>evu. rvvuss. 7 b>\ ^ cs. v>e, !oi lz.bvo.vvcL ^ A^ckA^LOV' pA ^ Zajare . j ■N. /1 X cv p . p v ^, UeP p- 7" V- Z » K*.;*; .'SIJ! ŠOLA V NARAVI- 7. a in 7. d z?Z- ..5 Kot vsako leto smo se »sedmarji« odpravili na zadnjih skupnih pet dni, kijih imenujemo šola v naravi. Tokrat smo se učenci 7. a in 7. d odpeljali v Libeliče v dom Ajda, kjer smo si privoščili zabavo podnevi in ponoči. A da ne boste mislili, da smo se samo zabavali. Še zdaleč ne, saj smo odšli že prvi dan na krajši pohod in nato še na daljše pohode. V ponedeljek smo se še lovili po domu in se motili pri imenih učiteljev. V torek pa se je začela druga zgodba. Po neprespani noči smo že vedeli, da nas čakajo urice s kanuji pa reki Dravi. Vožnja s kanuji je prijetna, zanimiva, a tudi naporna, saj je treba dobro prijeti za veslo in veslati! Saj ti pomaga učitelj, a če je na kanuju 12 otrok, učitelj ne more narediti veliko in lahko se zgodi to, kar seje nam - skoraj smo se zabili v drevo, ker nismo dobro veslali! Ta dan pa nas je še dodatno izmučil z dveumim pohodom. Vsi utrujeni smo se veselili zabave po večerji, saj je imela Alja iz 7. a rojstni dan in smo imeli tekmovanje za naj frizuro doma Ajda. Miss & mister sva bila Barbara in Miha iz 7. a. Nagrada so bile napolitanke in še ples, da sva dokazala, da si res zasluživa prvo mesto. Naslednji trije dnevi-pohodi, lokostrelstvo, plezanje ... Plezanje je razred zase! Plezali smo po umetni steni na hodniku doma Ajda. Bilo je zelo zanimivo, pa še bati se nam ni bilo treba, da bi padli, saj sta nas Dušan in Rajko močno držala za vrv. To so adrenalinski spomini. Najprej malo strahu, nato veselje. Zato vam priporočam, POSKUSITE! Če bi kogar koli vprašali, kaj se nam je najbolj vtisnilo v spomin, bi vsi nasmejano rekli, da četrtkov ples, ker smo po tem plesu postali še boljši prijatelji. To pa še ni vse! Naša himna, da smo uslužbencem pokazali, kako lepo nam je bilo, pa je taka: V d0l!ncU j-0L p°de5" p3'u’ sO0’ t,3'0, „ pr0, pa4 ^ pa'1 ^ H>'°’ i31V .nvatr pa'L 4'1 vo'^pa v M pa ^ pa'0' .ua U f pa4 r>j6 ■ i . Vil13 • -ata* ■ A. 1° ^ iAcl ■rllla0 (11. .iflO jh1’ f0 ^ ffl1’ fo Barbara Dreo , 7. a UTRINKI 7. B IN 7. CIZ DOMA ŠTRK Pri prvi pomoči smo se učili o krvavitvah, zato smo spoznavali tudi ožilje. Da bi si snov lažje zapomnili, nas je učitelj Zvone naučil nekaj trikov. En izmed njih je bil, kako si zapomniti glavne vrste žil. Če vprašaš »Kva?«, to pomeni kapilare, vene in arterije. To smo si zelo dobro zapomnili. Ko sem šla po hodniku, sem poklicala prijateljico, ona pa je oglasila z vprašanjem: »Kva?« Jaz sem ji kot iz topa odgovorila: »Kapilare, vene in arterije!« Seveda sva obe butnili v smeh. Kaja Jenkole, 7. c Polonca je spala na zgornjem pogradu in ker smo imele v sobi strešno okno, ji je luna vsako noč osvetljevala noge. Začela nam je govoriti, da jo bodo ugrabili marsovci in je zjutraj ne bo več v domu. Z Jano sva ji pokazali črno liso, ki naj bi bila zunaj na veji. Brez besed je vzela odejo in odšla spat k svoji spodnji sosedi. Vse smo se nasme- jale. Jana Trbojevič, 7. b V šoli v naravi mi je bilo najbolj všeč, ko si je učitelj Zvone pri prvi pomoči okrog glave ovil trak. Iz-gledal je kot Bruce Lee in tako seje tudi obnašal. Ko smo mu prišli pokazat, kako smo povili roko, se nam je vedno priklonil. Smešno je bilo tudi pri lokostrelstvu, ko je Nino s puščico namesto v tarčo zadel vojaško obleko. Z učiteljem Zvonetom smo zvečer gledali zvezde, on pa je s svetilko svetil v nebo in spraševal, katere zvezde nam kaže. Če nismo vedeli, nam je povedal prvo črko in ugibali smo toliko časa, dokler nismo povedali prave rešitve. Enisa Mujakič, 7. c 'to: Sonja Slejko, 7.b MODNI NASVETI Letos bo moda doživela velik preobrat. Vsa zelo oprijeta oblačila bo treba pospraviti v omaro in jih zapreti ... Tudi pričeska bo končno prišla na vrsto za spremembo. Tokrat bo blestela v povsem novem sijaju, med obilico rož. KAJ JE IN, KAJ JE OUT? OUT OBLAČILA - zelo oprijeta - usnjeni materiali (umetno usnje) - živalski vzorci PRIČESKA - enako postriženi, dolgi lasje - nerazgibana pričeska LIČENJE - šminka kričečih barv - močno ličenje - fantje - ne puščajte dolgih nohtov '"'N IN OBLAČILA - čim bolj široka, posuta z roži cami - volančki in rokavi rahlo na zvonec - platneni materiali - majhna torbica kot dodatek PRIČESKA - kratka postrižena z vseh strani - eksperimentiranje z barvami - odtenki (saj ni nujno, daje tako opazno, lahko je nežno in lepo) - veliko sponk in gumic z motivom rožic - fantje pa se posvetite še vedno modnim špičkam ali za spremembo - malo daljšim lasem LIČENJE uporabite lip gloss ali labello Pearl & Shine (primerna tudi za fante) - rahlo senčenje vek s pastelnimi barvami obvezna maškara ne pozabite na nego nohtov ANGLEŠKE STRANI ENGLISH PAGE AMY MY PETS I have a parrot. Her name is Amy. Parrots live ali over the world, most-ly in hot and warm countries. She eats food for parrots and she likes apples, too. She is blue and white. She has got two legs, two wings and a beautiful long tail. Nataša Olaj, 6. c BIRDS Birds live ali over the world. They drink water. They eat seeds and worms. Some birds eat meat, for example vultures. They have beaks and they don’t have teeth. They stand on two legs. Most of them have feathers. I have two birds at home. They are parrots. They are very noisy. I keep them in a cage. I think that birds are very beautiful animals. Teja Pucelj, 6. c I have got two budgerigars. They are birds and their names are Piki and Pikica. They are three years old. I keep them in a cage. Pikica has got yellow and green feathers and Piki has got blue and black feathers. They eat seeds and drink water. Some-times I give them a piece of apple or lettuce. I buy food for them in a pet shop called Tucano. I give them food every day. They like to fly in our kitchen. Anita Gantar, 6. d RISBE: DORIAN ŽULIČ 6. C ART, THE GERMAN SHEPHERD I have a dog, the German shepherd. His name is Art. He lives at my dad’s vvorkshop. He’s a watch dog. When I have time, I play with him. At the the weekend, I go with my dad to his workshop. That is the time when I play with my dog. I let him off the chain. Sometimes I take a comb and I comb his hair. He likes it very much. We’re building a house next to dad’s vvorkshop. I hope that we’re going to move to our new house soon. Then I will spend much more time with my dog. Tomaž Bele, 6. d DOGS Dogs are my favourite animals be-side eats. Dogs live ali over the world. They eat meat and sometimes our food. Dogs drink water. Some breeds are smalla and some are big... I want to describe the race badger dog. The badger dog has got a long body and a very small tail. They have small ears and usually their fur is brovvn. In my opinion, they are very lovely. Manca Levstik, 6. c • « ANIMAL JOKES CATS What’s a cat’s favourite dessert? Mice cream! In the moming, ducks get up at... the quack of dawn. How do you start a teddy bear race? Ready, teddy, go! What did the sardine call the submarine? A can of people! Where do cats take their vacations? Meowaii. What does a baby skunk become when it grows up? A big stinker. Cats live ali over the world. 1 have a cat named Živa. She is very beauti-ful. She’s got thick and shiny tur. The colour of her fur is grey and white. She’s got short legs and a long tail. She eats food for cats in cans and she drinks water and sometimes milk. After every meal, she washes herself. Petra Božič, 6. c MY RABBIT, ZEKO My favourite animal is my rabbit. His name is Zeko. He is a small white rabbit with red eyes. He eats carrots, apples, and small green vi-tamins. He drinks only water but it must be clean, fresh and cold. Zeko lives in a cage made for rabbits in our house. He can jump well and he can jump very far. He can be also harmful and dangerous because he chews electrical wires and fumiture. But I like my Zeko very much because he is a very niče and lovely animal. Lea Ritonja, 6. d A CATS, WIDESPREAD ANIMALS Cats live ali over the world. People like cats. They have them in their houses. Wild cats live in wildemess. Cats like to drink milk. They can chew small bones because they have strong teeth. They eat meat. Some cats chase mice, birds and other small animals too. They have sharp teeth, bushy hair and a long tail. They purr when they are happy. Vesna Horvat, 6. c A TIGER A tiger lives in the south - east of Asia. Its body is about four metres long. It has four legs, a long tail, a small head and black and yellow or white fur. It eats ali kinds of mam-mals that it can catch, even humans. It follows the pray and attacks fast. It puts the pray on the ground and kills it with a bite in its neck. It eats meat in big pieces. It hunts at night and by day. Matko Katalenič, 6. d Tekmovanja ZGODOVINSKO TEKMOVANJE 7. razred: bronasto priznanje je osvojilo 7 učencev od 20-ih tekmovalcev. Zlato priznanje je osvojil Andrej Ferlež, 7. b. 8. razred: bronasto priznanje je osvojilo 15 učencev od 29-ih tekmovalcev. Na področno tekmovanje seje uvrstilo 9 tekmovalcev, srebrno priznanje so osvojile Natalija Seničar, 8. b, Sanja Primc in Maruša Pogačnik, 8. a. Zlato priznanje sta osvojili Kristina Saje, 8. b in Alja Fir, 8. a. STEFANOVO TEKMOVANJE IZ FIZIKE 7. razred: bronasto priznanje je osvojilo 8 učencev od 26-ih tekmovalcev. 8. razred: bronasto priznanje je osvojilo 7 učencev od 21-ih tekmovalcev. Na področno tekmovanje so se uvrstili štirje učenci, dva sta osvojila srebrno priznanje. PREGLOVO TEKMOVANJE IZ KEMIJE 7. razred: bronasto priznanje je osvojilo 21 učencev od 39-ih tekmovalcev. Na državno tekmovanje seje uvrstilo 17 učencev, pet jih je osvojilo srebrno priznanje. 8. razred: bronasto priznanje je osvojilo 18 učencev od 37-ih tekmovalcev. Na državno tekmovanje seje uvrstilo 7 učencev, dva sta osvojila srebrno priznanje. TEKMOVANJE IZ ANGLEŠČINE Bronasto priznanje je osvojilo 18 učencev od 33-ih tekmovalcev. Na državno tekmovanje seje uvrstilo 12 učencev. VESELA ŠOLA Srebrno priznanje sta osvojili Nina Durmič in Špela Brkič, 8. c. CANKARJEVO PRIZNANJE Bronasto priznanje je osvojilo 11 učencev od 28-ih. Pet se jih je uvrstilo na državno tekmovanje, kjer so srebrno priznanje osvojili Tjaša Ogulin in Kristina Saje iz 8. b ter Jaka Glavač iz 8. c. VEGOVO TEKMOVANJE IZ MATEMATIKE Bronasto priznanje je osvojilo: 2. razred: 17 od 46-ih tekmovalcev 3. razred: 20 od 64-ih tekmovalcev 4. razred: 18 od 52-ih tekmovalcev 5. razred: 10 od 32-ih tekmovalcev 6. razred: 12 od 37-ih tekmovalcev; srebrno priznanje so osvojili trije od petih tekmovalcev. 7. razred: 5 od 16-ih tekmovalcev; šest tekmovalcev seje uvrstilo na področno tekmovanje, srebrno priznanje sta osvojili Jana Jovič, 7. d in Sanja Slejko, 7. b. Zlato priznanje je osvojila Živa Gradecki. 8. razred: 11 od 34-ih tekmovalcev. Na področno tekmovanje se jih je uvrstilo pet, srebrno priznanje sta osvojila Domen Žagar, 8. a in Gašper Košmrlj, 8. c. Zlato priznanje je osvojila Kristina Saje, 8. b. 24. aprila 2002 je otroški pevski zbor naše šole prejel srebrno priznanje na tekmovanju v Zagorju ob Savi. Alja, 8. a S P o Dajmo, naši! Grm je najboljši! »Zdrav duh v zdravem telesu,« so včasih poudarjali stari Grki. Naša šola, ki veliko da na to staro reklo, pa se lahko pohvali s številnimi uspehi. Pojdimo najprej k ekipnim športom. V rokometu so bila naša dekleta zelo uspešna. V konkurenci starejših deklic so prišla do polfinala državnega prvenstva. Mlajše deklice pa so občinske prvakinje in so zasedle 2. mesto na področnem prvenstvu. Košarkarice letnika 88 in 87 so občinske prvakinje, mlajše od njih so se uvrstile med prvih osem v državi, mlajši košarkarji pa so igrali v polfinalu državnega prvenstva, kjer so bili tretji. Atleti so osvojili 1. mesto na ekipnem občinskem dvoranskem prvenstvu. Na spomladanskem občinskem krosu so ekipno 1. mesto dosegla dekleta v kategoriji letnikov 87 in 89 in fantje letnikov 88 in 89. Omeniti velja še naslednje posameznike: Gašper Stegnar - državni prvak v metu kopja in podprvak v metu krogle Uroš Zadnik - spomladanski občinski kros (1990): 1. mesto Jernej Vrščaj - spomladanski občinski kros (1989): 1. mesto Tjaša Ogulin - spomladanski občinski kros (1987): 1. mesto Jani Jeriček, 8. b BRANJE NAS BOGATI Nekateri ljudje imajo radi nogomet, drugi matematiko, tretji glasbo, nekje pa se znajdemo tudi tisti, ki radi beremo. Vsak izmed nas ima svoj okus. Poznam na primer človeka, ki prebere knjigo le, če so v njej tudi ilustracije. Tistim, ki ne veste, katero knjigo bi vzeli v roke, saj ste prebrali že vse dobre knjige, pa predstavljava nove knjige iz naše šolske knjižnice. | 1 • 1 ll|| ■ uatliVViK Svetlana Makarovič: TETA MAGDA Knjiga o teti Magdi je smešna in poučna. Mislim, da si nihče od nas ne bi želel te tete za svojo teto. Teta Magda je namreč najbolj »popolna« ženska na svetu. Je odlična pleskarka - barva čevlje, lase, obleke ... Če pripelje domov pijanca, ki se izkaže za hudobnega, ga seveda ni ONA pripeljala. Mislim, da bi vam kar odleglo, ko bi vas teta Magda odpeljala v internat, saj vam ne bi bilo treba več živeti z njo. Čeprav je včasih tudi zelo zabavna. t-H C fsj • *-H ‘ 1—1 +=* 0 c 'g1 g | >N o £ 5 S u Cu M o-SSeU S, Oh — S N cd 0 c3 S C s « ° ?n S O ° o 1Š ^ Desa Muck: ANICA IN ŠPORTNI DAN Zbirka knjig o Anici je namenjena bolj začetnikom, torej mlajšim bralcem. Ta knjiga prikazuje Aničinega najboljšega prijatelja Jakoba, ki ne zna lepo in vzravnano teči. Anica bi mu rada pomagala in odpravita se na nočni trening. Naslednji dan jima ne gre najbolje. Anica je zaspana in je na koncu druga, Jakobu pa medtem popusti elastika na hlačah, tako da se spotakne in telebne po tleh ... Še druge knjige iz te zbirke: Anica in materinski dan Anica in grozovitež Anica in zajček Tjaša, 6. a ti N £ ti ti O Z u 03 ti es S 53 2 “ >o 2 ‘S « "o c ^ ^ r9 ^ s- G rt > -S '>5 > GS c S ^ -o _*; > rt rv-O cS rt _ >o ^ o o 9 « rt c rt a § <- c 'C CV- ^ ^ rt bO)V3 P-l £ S ^-5 g ^ o>g O. > ^ op . ■- c ^ rt — 73 g : >o >o rt iž • "O -rt rt > ^ >N O »N C -G •£ ^ °A'/>,7. aA rt A* V AA Ao^tA .2^" \Zj AO^ A A aw5“ ,a;'A avc3a .aA ^ aA v,o\r A A\\ _ A >^A\0^ s^-^jsi*’' Af/ \0° • r i_A A -Kylie Minogue je v svojem novem spotu bolj razgaljena kot A kdajkoli prej. Očitno pozna punca zelo dober način prido- vA bivanja oboževalcev. Smart girl! t %% % ‘fe v ?. As' f ?A>* A\\ 3 ^ ^ O V r<5 ^ ^ vt z. ^ \V%% % ' ^ A!), v. 'o %>%>. A Vi AV ^ -.cl' ^ . \e ,ax aA A .A; nA At A A'0' \tj^ . \xAl^\AN voAv0° > V V \ • oA eA ^ ^ \A \o^ .A cA ‘A ^ v A' A ' A ..c - A -A k> A\o-> —I vvcv^i^ ■% % % ^ A%V s5 A' * t) 'o Rada in Rafaela. 6. b Pri preštevanju smo našli cel kup glasov, pri katerih je bilo napisano narobe ime ali pa naslov skladbe. Zelo razočarani smo bili tudi nad znanjem slovenskega jezika-naše MATERINŠČINE. Želite dokaze? Tukaj so: - Anika Hrovat: Ogenj in let (mislim!) - Shekira: When ever were ever (pismeni 100%, ja) - Scharta (kako ste iz Siddharte dobili Scharto?) - Brytny Spear: Big, big world - Lee get d parti startd (angleščina - šut) - Lip Biskt (to ni res!) - Sout pork (Respect my authority!!) - Hay bebe / Hey beyb - No dout (super ...) - Kayly Mino (joooooooj ...) - Alisha Kess (le kaj bi rekla Ali-cia, če bi to brala?!) Opazili smo tudi močan vpliv od aje Popstars na glasovalce. No, n živi ljubezen! V glavnem - upamo, da ste se čes naučili, zdaj pa kar k rezultatom: L Sestre: Samo ljubezen (kdo je ZDAJ za Karmen Stavec?!) -89 glasov 2. Shakira: Whenever, whereve (latino nimfomanka ...) -53glasov 3. Pink - Get the party started (prav gestapovsko ukazovajoča) -40 glasov 4. Game over: Ubila si del mene (ja, pa kaj, saj ni velik/-o ...) -24 glasov 5. Linkin park: In the end (ni še konec veličastne vladavine Linkov) - 16 glasov 6. Rock Otočec in prijatelji: Mama Mamka v ritmu fanka (hehe, Mamka the original) - 15 glasov K. n še J 7. No doubt: Hey baby (želiš?)-14 glasov 8. Britney Spear s: I’ m not a girl, not yet a woman (ne ga biksat!)-13 glasov 9. Siddharta: Klinik (a ste videli spot) — 12 glasov 10. DMP: 25 (to je povprečna starost članov ali pa ...) -9 glasov Rafaela, Rada, 6. b Sestre: Samo ljubezen Srce veliko kakor svet, nasmeh in iskrica v očeh in beseda, poznaš jo tudi ti. V življenju mnogo je poti, ne išči sreče, kjer je ni, le poslušaj, kar srce ti govori! Lahko ti podarim samo ljubezen, eno in edino upanje, poglej me v oči in lahko si brez skrbi, vem, da isto čutiš tudi ti. (Kar želiš si, to ni greh, to je ljubezen v očeh ...) Poznaš me bolj, kot se ti zdi, čeprav zatiskaš si oči, ko me gledaš, vidiš to, kar si. Predolgo časa si iskal, kar si mislil, daje prav, a na koncu, le eno boš izbral ... Lahko... GLASBA 20. STOLETJA 13. aprila 2002 smo si v Kulturnem centru Janeza Trdine ogledali kulturno prireditev z naslovom Glasba 20. stoletja. Nastopal je Pihalni orkester Krka - Zdravilišča iz Straže pod vodstvom dirigenta Mira Sajeta. Predstava seje začela s pripovedjo dirigenta o revolucionarnih znanstvenih odkritjih (radio, relativnostna teorija...) in družbenih spremembah (svetovna vojna, oktobrska revolucija ...), ki so prinesle spremembe v načinu mišljenja in življenja. Nemir in pretresi so se kazali tudi v glasbeni umetnosti. Glasba ni več tako melodična kot pri skladateljih prejšnjih obdobij, ker je odraz nasprotij v sodobnem svetu in skladatelju samem. To nam je dirigent ponazoril z zgodbo o premieri baleta Prebujenje pomladi Igorja Stravinskega, ki je s svojo drugačnostjo popolnoma zmedla občinstvo. Danes velja Stravinski za enega najpomembnejših glasbenikov 20. stoletja. Ta zvrst ne bo nikoli tako popularna kot tista glasba, ki ima izrazitejšo melodijo. Naslednja skladba, ki smo jo poslušali, ima naslov Aurora in je delo mladega avstrijskega skladatelja Thomasa Dossa. V skladbi prikazuje konec noči in začetek dneva, saj aurora v stari grščini pomeni zoro, in je simbol zmage dobrega nad zlim. Izvajalci so izrazitost inštrumentov nadgradili z raznimi glasovi: kriki, mrmranjem, vlečenjem - AAA, ki so še bolj nazorno predstavili veselje poganov ob sončnem vzhodu. Nato nam je dirigent obrazložil pomembnost glasbe v filmu. S pomočjo glasbe so nekateri prizori bolj napeti, grozljivi, medtem ko so lahko drugi bolj sproščeno prijetni, kot na primer prizori iz narave. Predstavili so nam filmsko glasbo iz štirih filmov, in sicer iz Batmana, Terminatorja, J. F. K. in še nekega ljubezenskega filma. Sledila je predstavitev programske glasbe. To je glasba, kije napisana po nekem programu ali ideji in je večkrat v zvezi z naravo ali pa je inspirirana z duševnim ali zunanjim dogodkom. Poslušali smo skladbo Johna Wassona z naslovom Peter Gunn. Nazadnje pa nam je orkester zaigral še skladbo Mira Sajeta, ki jo je poimenoval Samo midva. Tukaj so šli glasbeniki še korak dlje, saj so poleg glasbe uporabili tudi grgranje. Neskončno ljubezen pa sije dirigent predstavljal kot milne mehurčke, ki sojih instrumentalisti pihali med izvajanjem glasbe. Celotna prireditev mi je bila všeč, čeprav to ni glasba po mojem okusu. Najbolj se mi je vtisnila v spomin skladba Poganski ples, saj je bila zelo drugačna od vsega, kar sem do sedaj slišala na koncertih resne instrumentalne skladbe. HOROSKOP v I |----------------------- -i Tokrat smo prvič z vami vaše | | STRELEC | vdane in zanesljive napovedoval- j | Jej, jej ... Ti pa res ne boš imel/-a | ke prihodnosti iz društva novi- j | lepih počitnic. Te ocene ... Čeprav | nark, napovedovalk prihodnosti. | | izgleda, da je vse v redu, je vedno | Naše društvo je sveže ustanov- | | neka mala stvar, nek črv, ki te bo | Ijeno, vendar smo imele v pretek- I | žrl cele počitnice, če ga takoj ne | losti že precej zadovoljnih strank, I | pokončaš. To bo ogrožalo tvoje 1 zato v naše napovedi ne gre j | ljubezensko življenje, zato čim | dvomiti. Za vas smo pripravile ek- | | prej ustreli svojo puščico v nekoga | skluzivni horoskop, ki vam bo | | prav posebnega ... razjasnil prihodnost, da le-ta zaj 1----------------------------1 vas ne bo več neznanka. ________ ___________i f g 4 ^ »f: 1 iV.Vv.vl i-----------------------------1 ŠKORPIJON Ker si občutij iv/-a, te bo prizadelo veliko stvari. A odločno se boš uprl/-a in vse, kar te teži, spravil/-a na dan. Med počitnicami se boš sprehajal/-a z roko v roki in prijetno sanjal/-a ... Kmalu se boš moral/-a strezniti, kajti začetek [jšole bo prehitro prišel._ o .o KOZOROG Tvoje ljubezensko življenje je precej burno. Fantje/Dekleta se v tvoji glavi menjavajo vsak dan. Spravi svoje misli v red! Tudi na šolskem področju ni ravno cvetoče (ocene niso za v javnost...). Če se boš potrudil/-a, ti bo tako kot vedno uspelo. Glede denarja - kar bo, pa bo. l . j VODNAR | Ah ja, lepi pomladno in že tudi po-| letno obarvani dnevi... Tako lepo | je zunaj ... In ven te vleče ... Am-1 pak hej! Še vedno si v šoli! Zad-| nje dni pouka ti bo šlo odlično, če-| prav zdaj ne zgleda tako. Malo I potrpi, saj je le še nekaj dni do I konca. V ljubezensko življenje bo I vstopila nova oseba, zato poglej I okoli sebe. Še nekaj: kopal/-a se I boš v denarju. o, RIBI Tvoje ljubezensko življenje bo popolna zmeda. Osredotoči se vendar na zemeljska znamenja kakšen/kakšna bik/-ica ali oven/ ovnica znajo biti precej prikupni. Predvsem pa ti bodo delali/delale družbo ob vodi, ko boš užival/-a v svojem elementu. OVEN V šoli bi rad/-a požel/-a velike uspehe, vendar brez učenja NA VELIKO ne bo šlo. Ne precenjuj svojih sposobnosti in se ne zanašaj na znanje, osvojeno samo s poslušanjem pri pouku, saj so tvoje sive celice že čisto zarjavele. Morda ti bo pomagal WD-40. Tvoja ljubezen bo zavita v svilo. Ne drzni si je raztrgati. Bodi zadovoljen/-a z majhnim. | Vedno ti je šlo dobro v šoli, sedaj 1 pa ti gre še bolje. Vendar pazi na 1 prežečo nevarnost, ki se bo pog- I nala v tvoj obraz naravnost iz re- I dovalnice! V ljubezni ne bo težav, I pričakuj pomemben SMS. Tvoji I mozolji bodo končali z bojnim I plesom na tvojem obrazu. Uživaj ^ v vročih dneh. i________ TEHTNICA Bliža se ti hud ciklon mozoljev! Domovali bodo povsod. Verjetno bodo posledica velike količine zaužite čokolade, ki jo tvoja mama pogreša že cel teden. Ti poredni/-a mamin sinček/mamina hčerka! Tvoja mama pa je obtožila nedolžnega dedka ... Tudi v šoli se boš s podobnimi izgovori kot doma izmikal/-a še zadnjim pogovorom z učitelji pred tablo. . j BIK Težave z učenjem se vlečejo že od začetka šolskega leta. Zadnje dni pouka se zberi in popravi vsaj težave, ki si jih povzročil/-a s trmo. Ljubezenske misli preloži na počitnice - čutim, da boš imel/-a takrat čas za ljubezenske avanture. Glede denarja se ti ni treba obremenjevati. LEV Med počitnicami boš strašno pogrešal/-a šolo. To bo močno načelo tvoj spanec. Tvoja rojstno-dnevna zabava bo mega ... propadla ... Starši ti bodo dovolili veliko svobode. Prijatelji ti nastavljajo nekakšno past (dogodek je zavit v meglo), ti pa jih boš pre-lisičil/-a. Tvoja moč in levji pogum se bosta obrestovala. . j (D DVOJČKA Ne moreš reči, da si čisto nedolžen/-a! Vsi že vedo, da si ti pred dnevi očarljivemu sošolcu/ sošolki poslal/-a ljubezensko sporočilo. Njegova/njena mama, kije po nesreči prebrala SMS, pa je padla v nezavest. Vseeno je prejemnik/prejemnica sporočila zain-teresiran/-a zate. Življenje med počitnicami bo sicer dolgočasno, če se ne boš spomnil/-a česa zabavnega. . _i | DEVICA | V tem mesecu ti bodo zvezde po-| darilc samo ljubezen. Za obilico I denarja pa bo potrebno vložiti še I veliko truda. Denar namesto v I družbo raje vloži v šparovček, za I prijateljstva boš imel/-a še dovolj I časa, saj se ti obetajo res »vroče« I počitnice. V šoli ti bo šlo bolj slabo, a vendar boš dosegel/-a vse svoje cilje. ANEKDOTE Pri pouku angleščine se je zgodilo nekaj smešnega. Naš sošolec je tako trdno spal, da se sploh ni zbudil, ko mu je učiteljica vrgla puščico na tla. Ana ga je »porukala« in šele takrat se je zbudil. Tadeja, 5. a Učiteljica za tehnični pouk vpraša učenca, kaj je celuloza. Učenec odgovori: »Špeh od drevesa!« Tjaša, 5. a Grmska obveščevalna deluje naprej, žal pa nam tiskarski škrat in rubrika je Če še ne veste, imamo za vas zelo pomembno novico! Septembra bomo prenavljali avlo oziroma jo bomo predvsem polepšali z ročnimi deli naših učencev. Zato bodo vsi vhodi v avlo zaprti. Učenci bomo hodili na malico tako, da se bomo najprej obuli v garderobi, nato pa bomo vstopili v šolo skozi vhod velike telovadnice. Tako bomo hodili na malico približno mesec in pol. V šolskem bazenu bo prišlo do spremembe. Od septembra naprej bodo imeli vsi nudistični kopalci vstop služba še vedno nemoteno jo je v prejšnji Najči zagodel po pomoti izpadla ... prost. O O O O O O O Učitelji iščejo igralce, ki bi igrali v predstavi Gospodar šole (prirejena oblika Gospodarja prstanov). Predstava naj bi bila na sporedu pred letom 2003. Vsi, ki ste zainteresirani, pozorno iščite letak o avdiciji, ki bo visel v avli šole. O O O O O O O Ministrstvo za šolstvo menda razmišlja o tem, da bi šolsko uro podaljšali za 10 minut in da bi bile dovoljene tudi 4 kontrolne na teden ... O O O O O O O Govori se, da so kradljivce papirja, ki so sredi belega dne osmemu a ukradli zajetno količino papirja (po skromnih ocenah dve toni), zajeli skupaj z zasledovalci pri zasluženem počitku v senci ukradenega blaga. O O O O O O O V knjižnico bo menda do nadaljnjega prepovedan vstop vsem, ki imajo v svojem priimku črko K ... O O O O O O O Hvala za razumevanje! VICI Zakaj ribe ne igrajo tenisa? Da se ne bi ujele v mrežo ... Kako je nastala pasma buldog? Tako, daje Gorenjec hranil psa skozi šipo na vratih. Dva podvodna konja si ogledujeta čredo zeber, ki teče mimo. »Čuj,« pravi prvi, »mislim, se bo treba malo ravnati po modi!« »Kako pa to misliš?« »Samo poglej te zebre: črte te naredijo bolj vitkega!« • Moj. »OB.V '■tŽS? T4Ko pJeufiueciA 'mam... u^ieH m Mj h, f^iMese CoP^Tf/ <5 ^ (^e (M H< SKUHA K^VO '• /^Hooo~X V^^«o^4C VJ\C *->'£ HUMOR Hi Hi, Ha Ha, Ho Ho KVIZ 4. Monikin oče ima 5 hčera: No, geniji, preverimo vaš intelektualni nivo! Na 4 vprašanja morate odgovoriti hitro, brez razmišljanja! 1. Sodelujete v teku na 6000 metrov. Prehitite drugega. Na katerem mestu ste? 'OJS3UI OAoSofu i[iqop ojs ojnz ‘nSogrup ojs ijotiijojd ‘lAid ojsiu lofunsnadA •] nu aoAoSpo —j — t — i - l —\— Pri drugem vprašanju ne premišljujte tako dolgo. 2. Če prehitite zadnjega, na katerem mestu ste sedaj? jpojiipjd opjoui 9u nS3fupn2 :3funsmdA 'z nu joaoSpo No, gremo naprej, brez računalnika, brez zapiskov!!! Izračunajte na pamet in si zapišite rezultat!!! 3. Številu 1000 prištejte 40, prištejte še 1000, pa še 30, in Še 1000, plus 20, plus 1000, in plus 10. Pf 'UnsmdA ofupnz 3§ jstamnrjaA su ao ‘uio>[iu|BunoBj luiudaz z sjfeunomzi '00Ih ef JOAoSpo iujiabjj iim[ndn{q X Medmet bolečine Izrastek na glavi 1. črka abecede Okusen sadež Letalo Velika kača X Enica Izrastek na koži Zrako- plov Mesni izdelek Kraj na Gorenj. Trst X X 23. in 1. črka abe zavih Prevoz. sredstvo Nizo- zemska X X Oves brez e Risani film 10. črka X Poškod. živcev slaščica Lina Poleg, zraven Negativni ion Okrajš. Leon Veznik Kraj pri Kranju Dve enaki črki Najdaljša reka Kino dvorana Kjer hranimo denar Pljuča naše mladosti Mozolji Avto- mobil X V besedi rozini premeči zad. zloga Mesto v Fr. karta X Šolski red X X Travniška žival Slov. dnevnik Pozit. elekt- roda Kontr. analit. sektor Vrsta avta navlaka 10. črka Neva brez v Tito brez i X Brkata žival Tine Okorn Veja brez e Slonov zob Največja ptica Dve enaki črki 14.črka X Posuš. trava Luknja v zidu Del voza Vrsta avtomob Nina Longer Življen. tekočina Vulkan na Siciliji prostor V redu Vstekl. voda X Rog. žival Mozir- Izlet vernikov Postonj. X ski ... Grška črka 1. črka abecede X X Prebav- na bolezen X Peroci X X X Anton Ocvirk X X X X X X X X X X Uroš Malavašič, 6. b FOTO - NAJČA < K R O N I K A 4.2. Učenci, mentorji Šolsko tekmovanje iz zgodovine 4.2. Učenci, trener Občinsko prvenstvo v namiznem tenisu 5.2. Tekmovalci, mentor Občinsko prvenstvo v streljanju z zračno puško 5.2. Učenci 8. r., nadzorni učitelji Poskusno zunanje preverjanje znanja SLI 6.2. Učenci 8. r., nadzorni učitelji Poskusno zunanje preverjanje znanja MA H z 1.2. Učenci, učitelji Proslava ob kulturnem prazniku, avla 7.2. Učitelji, starši Govorilne ure o 7.2. Razredniki, starši 5., 6.in 7. razreda Predavanje: Proces spreminjanja, g. Peter Stefanoski M 7.2. Razredniki, starši 8. razreda, socialna delavka Roditeljski sestanek: Informacija o vpisu v srednje šole K 8.2. Prešernov dan Slovenski kulturni praznik j 11.2. Učenci, mentorici Šolsko tekmovanje - Vesela šola n; 12.2. Učenci in učitelji Pustno rajanje 13.2. Učenci, mentorja Tekmovanje za Cankarjevo priznanje > 14.2 Učenci 8. raz., razredniki Valentinov ples 15.2. Učenci 8. razreda, starši Informativni dan na srednjih šolah 18.2. Učenci, razredničarka 3. a Šola v naravi - Čebelica, Čatež PO 20.2. Socialna delavka, učenci Začetek strojniških delavnic v Revozu r 20.2. Strokovni delavci Konferenca UZ: Nova kultura preverjanja znanja HH 4.3. Člani sveta šole Sestanek 6.3. Mlajše deklice - košarkarice, mentor Področno tekmovanje, Trebnje 6.3. Učiteljice 1. r. devetletke 02/03 Hospitacija na OŠ DolenjskeToplice 7.3. Učenci, mentorji Regijsko tekmovanje iz zgodovine 7.3. Mlajši dečki - košarkarji, mentor Področno tekmovanje, OŠ Šmihel S o 7.3. Učitelji in starši Govorilne ure 7.3. Učenci 8. razreda Začetek plesnega tečaja > P4 8.3. Učenci, mentorji Šolsko tekmovanje za Preglovo priznanje 9.3. Mlajši dečki, nogometaši Občinsko prvenstvo, ŠD Marof 11.3. Učenci, mentorji Šolsko tekmovanje za Stefanovo priznanje & 12.3. Učenci, ART PRO Lj. Fotografiranje M 12.3. Mlajši dečki - odbojka Občinsko prvenstvo, OŠ Center 14.3. Učenci l.in 2. r., učiteljice Pingvin Cofek, Dom kulture 14.3. Mlajše deklice - odbojka Občinsko prvenstvo, OŠ Šmihel n 14.3. Učenci 8. r., mentorice Šolsko tekmovanje iz angleščine 16.3. Učenci, mentorja Državno tekmovanje za Cankarjevo priznanje 18.3. Učenci 5. - 8. r., mentorji Epi reading badge HH 22.3. 25.3. Ravnateljica (ravnatelji Dolenjske in Bele krajine) Strokovna ekskurzija v Bruselj in Amsterdam HH žr 21.3. Učenci, mentorji (Kenguru) Šolsko tekmovanje za Vegovo priznanje > F—< 21.3. Najmlajši dečki in deklice - atletika Občinsko prvenstvo, Vavta vas O 21.3. Delavci šole, javnost Grmsko srečanje V 22.3. Učenci, mentorji - kemiki Regijsko tekmovanje za Preglovo priznanje 22.3. Učenci, mentorji Regijsko tekmovanje iz Vesele šole M k >1 23.3. Učenci, mentorji - fiziki Regijsko tekmovanje za Stefanovo priznanje o HH 25.3. Učenci 4. r, učiteljice ŠN, Debeli rtič 26.3. Strokovni delavci - razredna stopnja Ocenjevalna konferenca 27.3. Strokovni delavci - predmetna stopnja Ocenjevalna konferenca KRON I K A * 4.4. OPZ OŠ Grm, zborovodka Območna revija pevskih zborov, KCJT 4.4. Učitelji in starši Govorilne ure 4.4. Razredniki, starši 5. r., ravnateljica, pomočnik Roditeljski sestanek 0 ŠN 02/03, Vrsar 4.4. Razredniki, starši 7. r. Roditeljski sestanek: Pred poklicno odločitvijo h-1 4.4. Mlajše deklice, odbojka Področno prvenstvo, Prevole 5.4. Učenci - matematiki, mentorji Regijsko tekmovanje za Vegovo priznanje O 6.4. Rokometaši - mlajši dečki, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof HH 6.4. Rokometaši — mlajše deklice, trener Občinsko prvenstvo, ŠD Marof L J 8.4. Učenci, L, 2., 3. in 5. r., učitelji Ko-komedija zmešnjav, KCJT 2 Pl 8.4. Učenci, učiteljice 2. razreda S prazniki skozi zimo v pomlad, predstavitev projekta za starše A 9.4. Učitelji in učenci 4. in 5. razreda PIKA, dramska predstava Ph 10.4. MPZ OŠ Grm, zborovodka Območna revija pevskih zborov, KCJT M < 12.4. Učitelji in učenci 3. razreda PIKA, dramska predstava rN 12.4. Mladi kemiki, mentorici Državno tekmovanje za Preglovo priznanje r ^ 13.4. Učitelji in učenci 7. in 8. razreda Glasba 20. stoletja, pihalni orkester Straža, KCJT > 13.4. Učitelji in učenci od 5. - 8. razreda, Film: Na svoji Vesni, avla šole 13.4. Mladi fiziki, mentor Državno tekmovanje za Stefanovo priznanje h-1 15., Učiteljice, mentorice, izvajalke kolesarskega Izobraževanje za pridobitev certifikata 16.4. izpita 17.4. Učenci od 5. - 8. r. Kros * 17.4. Učenci, mentorica Državno tekmovanje iz ang. jezika 19.4. Cici vesela šola Tekmovanje 20.4. Učenci - matematiki, mentorji Državno tekmovanje za Vegovo priznanje 50 22.4. Strokovni delavci šole Konferenca UZ: Flamska šola r** Ph 23.4. Učenci 8. razreda, soc.delavka Obveščanje učencev 0 omejitvi vpisa v SŠ O 23.4. Učenci - zgodovinarji, mentorica Državno tekmovanje 23.4. Državno prvenstvo v štafeti, Tržič 23.4. Rokometaši - mlajši dečki, trener Področno prvenstvo, Trebnje 2 24.4. OPZ, zborovodka Tekmovanje OPZ, Zagorje ob Savi 24.4. Rokometaši - mlajše deklice, trener Področno prvenstvo, ŠD Šentjernej 26.4. Delavci šole Ekskurzija na Poljsko 27.4. Dan boja proti okupatorju Praznik, prvomajske počitnice do 5. 5. 8.5. Učenci - atleti, trenerji Občinsko prvenstvo v atletiki, Portovald 9.5. Učitelji in starši Govorilne ure > 9.5. Mladinski pevski zbor OŠ Grm, zborovodka Medobčinska revija MPZ, Črnomelj 10.5. Učenci - 8 let zvesti bralni znački Prireditev v Domu kulture 10.5. Košarkarji, trener Polfinale državnega prvenstva, Žiri 10.5. Mladi tehniki, mentorji Regijsko tekmovanje, OŠ Loka, Črnomelj M 11.5. Učenci za kros, mentor Državno prvenstvo, Šmartno pri Litiji 14.5. Starši, razredniki 6. razreda Predavanje: Prehrana šolarjev, gov. ure kad 15.5. Otroški pevski zbor, zborovodka Medobčinska revija OPZ, KCJT & 15.5. Učiteljice, učenci RS, knjižničarki Prireditev ob zaključku tek. za bralno značko 16.5. Učiteljice, učenci PS, knjižničarki Prireditev ob zaključku tek. za bralno značko 16.5. Učenci - atleti, trenerji Področno prvenstvo v atletiki, Portovald O 21.5. Strokovni delavci šole Konferenca UZ: Poročanje s seminarjev 21.5. Učenci 8.r.. nadzorni učitelji Eksterno preverjanje - SL •> 22.5. Učenci 8.r., nadzorni učitelji Eksterno preverjanje - MA < 22.5. Učenci, razredniki 7. r. Ekskurzija - Bled 23.5. Strokovni delavci šole - tim za devetletko Roditeljski sestanek s starši L generacije devetletkarjev HH 23.5. Učenci, razredniki 6. r. Ekskurzija- Ptuj 25.5. Društvo invalidov Dolenjske Srečanje in pogostitev, telovadnica r N 27.5. Učiteljica, učenci 3. b Odhod v ŠN - CŠOD Breženka, Fiesa K. 28.5. Učenci, razredniki 5. r. Ekskurzija 29.5. Učenci, razredniki 4. r. Ekskurzija 31.5. Predstavniki oddelkov, mentorica Šolski parlament, čitalnica NAJČA, GLASILO OSNOVNE ŠOLE GRM, NOVO MESTO LETNIK XIV, junij 2002, št. 3, 4 Glavna urednica: ALJA FIR, 8. a Uredniški odbor: novinarji 5., 6., 7. in 8. razreda Širši uredniški svet: JERICA ERŽEK (odgovorna urednica, lektorica, mentorica), BRANKO ŠUSTER (mentor likovnega in grafičnega oblikovanja), IRENA MOŽE (prispevki razredne stopnje) Fotografije: učenci, novinarji in drugi fotografi (MATEVŽ KLINC, TIHOMIR TROHA, SANJA SLEJKO) Računalniško oblikovanje besedil: SANJA SLEJKO in učenci računalniškega krožka z mentorico ALENKO SPASOVSKI Tisk: OPARA Število izvodov: 650