Poštnina plačana v gotovini. Cena posamezni štev. 1 Din 50 p. Rokopisi se ne vračajo. Leto lil., štev. 8. Izhaja enkrat na mesec. Poštni čekovni račun štev. 12450. UPOKOJENEC Glasilo državnih upokojencev in upokojenk v Sloveniji. V Mariboru, dne 25. avgusta 1928. Uredništvo in uprava: Maribor, Ob bregu 14. Javno vprašanje ozir. prošnja na vse merodajne p. n. državne činitelje. Leto za letom trkamo zaman na skupščinska vrata ter prosimo, da se izenačijo naše nezadostne pokojnine s pokojninami, katere prejemajo drž. upokojenci, ki se upokojujejo po novem uradn. zakonu z dne 31. VII. 1923. Na tozadevno vprašanje nam je neki slov. nar. poslanec odgovoril: ->Izključeno je, da bi Vas kedaj izenačili!« Je-li to res: Ali niste voljni: a) po- praviti vnebovpijočo krivico, ki se nam je zgodila s tem, da je neposredno pred izglasovanjem na čuden način izginilo iz od Njegovega Veličanstva Kralja pred-sankcijoniranega načrta gori omenjenega zakona vsem upokojencem pravično tudi od zakonodajnega odbora v Narodni skupščini sprejeto besedilo, ki ni razlikovalo upokojencev in b) odrediti, da se vzpostavi člen 239 načrta uradn. zakona? Število staroupokojencev itak naravnim potom rapidno pada, njihovi prejemki ne bi pomenili trajnega drž. bremena. Ni torej nikakega razloga, da bi drž. sredstva ne zadostovala, da bi torej ne bilo mogoče njih položaja tako izboljšati, da bi jim ne bilo treba na poslednje dni svojega življenja dobesedno stradati. -S t a r o u p o k o j e n c i. Društvene vesti. Odgovori: 1. Medvedova — Split, prejeli Din 21 in dopisnico z dne 2. trn. Hvala. 2. Klemenčič Fr. Ljubljana, 28. I. 27, 30. I. 28 in 2. VII. 28 po Din 12, torej plačano do I. VII. 28. Hvala. 3. Kajč — Maribor, dopisnico prejeli, hvala. 4. Modic — Litija, pri postranskih dohodkih nad Din 600 se odtegne drag. doklada; rodbinske pokojnine dobiva ena oseba 50%, dve 65%, tri 75%, štiri 85% brez ozira na druge dohodke. Člen 124: Po smrti drž. uslužbenca, akt. ali upokojenega, se izplačajo kot pogrebnina enomesečni redni prejemki umrlega uslužbenca. Poleg tega se dado ženi ali otrokom kot podpora dvomesečni redni prejemki, če nimajo drugih dohodkov. Umrl je nenadoma naš vrli član, g. Breg Konrad iz Ptuja, kateri je na občnem zboru dne 24. junija t. 1. zastopal naše tovariše v Ptuju in okolici. Naše najgloblje sožalje cenjeni rodbini. N. v m. P-! G. Zeleniku Martinu srčna hvala za obvestilo! Društvo drž. upokojencev in upokojenk za Slovenijo. Odborova seja v nedeljo 9. sept. t. 1. Krožek upok učiteljstva ima svoj redni mesečni sestanek v četrtek dne 6. sept. t. 1. v F a 1 i. Ogledali si bomo elektrarno in ribje kanale (novost). Kdor se želi udeležiti in peljati z avtobusom, naj javi štev- oseb enem nastopnih našlovov: »Upokojenec« Maribor, Rotovški trg 2, Kopič R. Ob bregu 14, Jug V., Orožnova 9, Porekar A. Tattenbachova 26, Vodenik Š, Frančišk. 21. Na Rotovškem trgu 2 (Zadruga) leži pola papirja, v katero lahko vsak(a) vpiše potrebne podatke in želje od 8, do 12. in 14. do 18.; tu najde že drugi dan ob pol 18., kar želi zvedeti, n. pr. kedaj odpelje avto, kaj ako je slabo vreme itd. V torek 4. IX. ob 18. uri se zaključi pola. Najbolj priročen je prvi naslov. na dane obljube in na svoje dobrotnike in se jih spominjajo še le, ko so na vidiku — nove krogljice. Dragi tovariši, ki ste naših misli, stopite brez pomisleka v naše vrste! Le v slogi je moč! Poziv! Novoupokojenci, ki imate pravico do razlike, ne zamudite uradno določeni termin — 1. sept. lastna kandidatna lista Samopomoč. Lastna kandidatna lista je edina rešiteljica drž. nameščencev, upokojencev, invalidov, sploh vseh malih ljudi, ki se bojujejo za svoj in svojih obstanek, ki ne morejo dati niti želodcu, kar rnu gre — vsakdanjega kruha. Ne dajmo se več farbati, sicer nas bodo farbali — do smrti! Naše društvo je nepolitično, včlanjeni so pristaši vseh strank, katerih politika je le želodec. Dali bodo torej svoje kroglice le tistim možem, ki bodo potolažili naše želodce s kruhom. Ne bomo pomagali gotovim gospodom do boljšega kruha, do brezskrbnega življema! Ko dosežejo svoj cilj — mandat — pozabijo Hinisterski predsednik prečan, prečan - staro* upokojenec — pa lačan. Štev. 13 pomeni nesrečo, ali v nastopnem slučaju, žalibog, samo za prečane-Vsepovsod torej dvojna mera, obila za Srbijance, pičla za prečane. Dne 14. t. m. nam piše »Jutro« iz Beograda: Včerajšnja seja Narodne skupščine je bila za naše upokojence dvakrat zanimiva. Dr. Koroščeva srbijansko - klerikalna večina je sprejela novelo k zakonu o narodnem priznanju osebam, zaslužnim za domovino. Ta zakon je iz 1. 1925. in govori predvsem o posmrtnem počaščenju srbskih državnikov in vojskovodij ter o zgradnji spominskega panteona- Včeraj pa je bila k temu zakonu sprejeta novela. Javnost je pričakovala, da se bo ta novela nanašala na ta zakon v doslovnem smislu bese- de in da bo izpopolnjevala n. pr. odredbe glede zgradnje panteona. Kaj še! Ta zakon je služil samo za okvir in plašč, pod katerim so si Srbijanci ustvarili in uzakonili še eno predpravico pred prečani, še enkrat zapostavili prebivalstvo dveh dobrih tretjin naše države. Pod krinko, da je treba nagraditi nacijonalno zaslužne osebe, je sedanja večina odobrila starim srbijan-skim oficirjem, ki so že pred svetovno vojno in večinoma celo pred balkanskimi vojnami stopili v pokoj, nove pokojnine po novem zakonu o ustrojstvu .vojske in mornarice od 1. 1923. Minister ver Dragiša Cvetkovič je na seji pred glasovanjem obrazložil novelo s tem, da je vlada že odobrila kritje novele, za kar bo potrebno približno 7 milijonov 200 tisoč dinarjev. G. Korošec seve te številke ni dal poročati »Slovencu«. List ponatiskuje le izjavo ministra vojske in mornarice, da se bo na isti način skušalo urediti tudi vprašanje pokojnin bivših avstroogrskih oficirjev in da se že zbirajo potrebni podatki. Srbijancem torej kar celih 7 milijonov, prečanskim oficirjem pa obljube! Tako zna zastopati prečanske interese in idejo ravnopravnosti gosp. Korošec kot predsednik vlade. Kot rečeno gre pri teh upokojencih za stare srbijanske oficirje, ki deloma sploh niso sodelovali v nobeni vojni in so bili pač poklicni oficirji, kakor oficirji av-stro-ogrske armade z naših krajev. Vlada g. Korošca pozablja, da so tudi pre-čanski oficirji bili sinovi srbskega, hr-vatskega in slovenskega naroda in da je zato ločitev n» srbijanske »narodno-zaslužne« in na prečanske več kot de-plasirana- Lani-ob tem času je bila sprejeta pre-vedbena uredba. Na podlagi te uredbe se je končno po desetih letih brezmejnega trpljenja in zapostavljanja vendarle našim kronskim upokojencem izenačila njihova pokojnina z dinarskimi. A kako! Mnoge skupine kot orožniki, učitelji, profesorji, finančni stražniki i. dr- še danes niso prejeli prevedene pokojnine, čeprav je uredba že leto dni zakon in sploh ne obstoja noben spor glede tolmačenja ali uporabe. Srbijan-sko uradništvo jim noče priznati dinarske pokojnine in njihovi prejemki po tej uredbi so ves čas do 1. aprila t. 1. že zapadli pod lansko partijo 55. Po tej uredbi so bili tudi oficirji prevedeni na dinarske pokojnine. Ta procedura se je izvršila na ta način, da so kronske oficirske upokojence najprvo prevedli na odgovarjajoče čine predvojnega starosrbskega vojaškega zakona in jim po tem zakonu odmerili novo dinarsko pokojnino. Čim se je to zgodilo, so se oglasili srbijanski upok. oficirji in protestirali proti premalim pokojninam. In res so kar preko noči dosegli povišanje pokojnin. Ni jim bilo treba čakati deset let, kakor penzijonisti iz prečanskih krajev, čeprav so oni že vseh deset let uživali dinarske pokojnine, ki so jih dosegli prečani šele sedaj. Dr. Korošec je poskrbel kar za 7 milijonov dinarjev In srbijanske upokojence po starem srbijanskem zakonu prevedel na novi vojaški zakon iz 1. 1923. Naši upokojenci pa bodo prejemali pokojnine po starem srbijanskem vojaškem zakonu, ki bo sedaj v veljavi tako rekoč samo za naše ljudi... Dr. Korošec ima dovelj milijonov na razpolago za srbijanske upokojence, pred dobrim tednom je poklonil uradni-Štvu svojega notranjega resora kar 2 milijona »reprezentančnih« doklad, a nima srca za naše orožniške upokojence, katerim je finančno ministrstvo odreklo izplačilo novih draginskih doklad, čeprav so ti orožniki gnali svojo pravico do državnega sveta in tu svojo pravično pravdo na celi črti dobili. Doktor Korošec nima toliko ljubezni do svojih najožjih rojakov, da bi kot predsednik vlade pozval finančne uradnike, naj izvrše rešitve državnega sveta in izplačajo zakonite draginjske doklade orožniškim upokojencem. Na drugi strani pa pribavlja srbijanskim upokojencem in srbijanskemu uradništvu notranjega ministrstva cele milijone doklad in novih pokojnin. Torej vsepovsod dvojna mera, ena, obilna za Srbijance, druga, pičla za prečane! Povsod državljani dveh vrst! »Kakšna čast in sreča sta doletela slovenski narod z imenovanjem dr. Korošca za ministrskega predsednika!« To je bil večen refren ■»Slovenčevih« uvodnikov. To srečo in čast lahko sedaj občutijo naši upokojenci vseh vrst precej nazorno na lastni koži... Velečastiti gospod ministerski predsednik, blagovolite se dobrohotno spominjati tudi prečanov — Slovencev — tudi med njimi boste našli nacijonalno vele-zaslužne osebe oz- njih potomce, ki pa danes v zahvalo žive v neznosni bedi. Njih zasluge za Jugoslavijo p r e d, o b in p o prevratu so neprecenljive. Ti zaslužni možje so gladili pot v Jugoslavijo in bili zato leta 1914 občutno kaznovani, ravno ti danes zapostavljeni, stradajoči možje so ob preobratu ostali zvesti novi državi, priskočili so ji na pomoč, ko je bila pomoči najbolj potrebna, bili so večkrat v smrtni nevarnosti, mnogi so celo žrtvovali svoje življenje! In danes? Obupani, apatični, skrajno nezadovoljni s svojo novo državo oz. z njenimi upravniki zrejo v megleno bodočnost. Kesajo se, ko na svojem telesu čutijo, na svojih bližnjih opazujejo, kako se rapidno hladi, ledeni goreče navdušenje 1. 1918, ker morajo s svojci vred stradati kruha v po naravi tako bogati Jugoslaviji. Se do pred kratkim je rastla cena državnemu kruhu! Njihovi nekdanji tovariši, ki so ob preobratu pobegnili črez mejo in tamkaj stopili v službo, imajo še enkrat toliko P e n z i j e. Nevolje i zahtjeve drl. penzionera. Da ustrežemo raznim željam osobito podeželskih članov, objavljamo tukaj najvažnejše iz kongresa Glavnog Saveza drž. činovnika i službenika, ki se je vršil v Sarajevu dne 3. in 4. m. m.: U ime penzijoniranih državnih službenika uzeo je riječ predsjednik sarajev-skog Društva Umirovljenika finans. nad-savjetnik u m. gosp. Meštrič izloživši u opširnoj stvarnoj raspravi nevolje i zahtjeve držav, penzionera. Zadržao se je ponajprije na izvještaju Gl. Saveza o pre vodenju penzionera sa kruna na dinare. Krunski penzioneri slušali su šest godina ovamo obečanja raznih ministara, da če biti prevedeni na dinare, pa kad je na-pokon pod teškim porodajnim bolovima prošle godine poznata uredba svjetlo u-gledala, pokazalo se je, da se je porodila jedna nakaza, jedno čudovište. Ne samo, da je ta uredba krunske penzionere u materijalnom pogledu gorko razočarala, ona im je što se tiče formalnog postupa-nja u svrhu potignuča ove prosjačke povišice, nametnula tako teške uslove, da se niko ne može oteti dojmu, da se je namjerno išlo za tim, kako bi se prevo-denje što više zateglo. Najjednostavnije bi bilo, da se je odredilo: koliko kruna toliko dinara, a prevodenje da se ima izvršiti ureda radi. Ali to bi bilo prejedno-stavno, trebalo je stvar zamrsiti, pa su se penzioneri gnjavili tolikim raznovrsnim iezglavim naredenjima, da im je došlo da reknu: na čast vam prevodenje, ne gnjavite nas dalje, pustite da u miru u-mremo. Ni danas još nije ni polovica krunskih penzionera prevedena. Traži od uprave Glavnog Saveza, da se za tu stvar više interesira i da prevodenje po-Sipješi, nadalje da se založi, da se uredbi dade povratna snaga od godine 1921., jer ako je pravo bilo, da su se tada aktivni drž. službenici preveli na dinare, on-da je to isto tako pravedno bilo i u pogledu ipenzioniranih državnih službenika. Najnoviji škandal, koji se je dogodio jest onaj sa žandarmerijskim penzioneri-ma, koji so penzionisani, po zakonu o žandarm. penzionom fondu. Ti su penzioneri očitom nepravdom u pogledu do dataka na skupoču zapostavljeni u toliko, da nedobivaju dodatke u istoj višini kao svi drugi penzioneri nego smanjene i to za porodične članove samo po 3 dinara a u ime ličnih dodatak po 9, 10 i 11 dinara. Državni Savjet presudio je u velikom broju slučajeva, da žandarmerijskim penzionerima pripadaju dodaci po odluci Min. Savjeta DR br. 107.201 od 8. oktobra 1924, no ministarstvo te pre-sude ne poštuje nego progurava u pro- šlogodišnjem finansijskom zakonu čl. 164, kojim prikračivanje žandarmerijskih pen zionera ozakonjuje. U neprilici sam, kako da kao pravnik i kulturan čovjek karak-terišem to postupanje, ali uprava 01. Sa-veza morala ga je zapaziti i energički ustati, da se pravda i zakoni tim načinom ne zaobilaze. To tražim i- sada od te u-prave. Prilike če za to biti, kad se u Narodnoj Skupštini budu raspravljali zakonski predloži narodnih poslanika dra. Kramera i dra Žerjava, Ne razumijem nadalje zašto se državnim penzionerima odobravaju godišnje samo tri povlaštene vožnje na drž. želje-znicama a nikake na parobrodima od države subvencioniranih društava. Ra-zumnog razloga za to zapostavljanje, ko-je državu upravo nista ne košta, nema. Štednja ne može biti razlogom, napro-tlv, prihodi bi bili vedi, ako bi se pen-zioneri mogli makar i uz pola cijene če-šče voziti. Pa vlak mora voziti ili sjedijo penzioneri u njem ili ne sjedio. Ali ovo zapostavljanje pokazuje kolikom je očin-skom ljubavlju naša državna uprava ras-položena naprama penzionerima. Konačno prelazi govornik na najvaž-niji zahtjev državnih penzionera: na iz-jednačenje penzija. Razlaže opširno o-pravdanost tog zahtjeva iz pravničkogi socijalnog gledišta. Upozoruje, da je iz-jednačenje bilo predvideno ved godine 1923. od referenta dra Rajznera n predlogu zakona o činovnicima pa i od zako-nodavnog odbora u Narodnoj Skupštini primljeno. Na inicijativu vlade je medu-tim u zadnji čas iz zakona prije njego-vog izglasavanja izbačeno. Navadja pri-mjere svih država kulturne Europe, koje su položaj svojih penzionera dostojno popravile. Poziva upravu Glavnog Saveza, da se ne ograniči samo na platoničke simpatije u pogledu tog zahtjeva, nego da se najintenzivnije i najefikasnije za povoljrio riješenje tog pitanja založi. Pravila društva »Samopomoč« državnih nameščencev in upokojencev mariborske oblasti, registrovana pomožna blagajna. (Nadaljevanje) § 5. članstvo preneha s smrtjo, prostovoljnim izstopom ali pa izključitvijo po odboru; proti izključitvi je dopustna pritožba na društveno razsodišče. § 6. Vsak društvenik ima aktivno in pasivno volilno pravico v društveno vodstvo, se sme udeleževati občnih zborov, staviti predloge in nasvete ter glasovati. Prostovoljni izstop iz društva se mora pismeno javiti društvenemu načelniku. Prostovoljno izstopivši in izključeni dru-štveniki morajo doplačati vsa zaostala plačila, ki se morejo iztirjati tudi sodn. potom. § 7. Da zamore Samopomoč 'vršiti svojo nalogo, plača vsak član pristopnino in podporni prispevek, ki ga določi vsakokratni redni občni zbor. §8. Pristopnina se ravna po starosti in sicer plačajo člani v starosti do 30 >et 5 Din, do 35 let 10 Din. do 40 let 20 Din, do 45 let 40 Din, do 50 let 60 Din. Nad 50 let stari se sprejemajo le do 1. maja 1928 in plačajo za vsako leto starosti nad 50 let za 20 Din višjo pristopnino kot 50 let stari člani. Uslužbenci(nke) in upokojenci(nke), ki dovršijo do 31. XII. 1927 sedemdeseto leto starosti, ne morejo postati člani Samopomoči. § 9. Izključeni ali prostovoljno izstopivši člani morajo plačati pri zopetnem sprejemu zaostala doplačila od časa svojega izstopa. ŽNabavljalna državnih us v lastni hiši r. z. z o. z. v lastni hiši v ^Mariboru, Slotovški trg st 2 nudi svojim članom najboljše ugodnosti pri nakupu špecerijskega, delikatesnega in manufaktur-nega blaga kakor tudi kuhinjske posode in kuriva. Zajtrkovalnica vhod Lekarniška ulica 6, nudi prvovrstna vina in mrzle prigrizke. Odprta je tudi ob nedeljah in praznikih dopoldne. roj Zdravilišče Rogaška Slatina I Najlepše in najbolj moderno urejeno zdravilišče kraljevine SHS. — Svetovni zdravilni vrelci: Ttfflptl, Styria, Donat. — Zdravljenje vseh želodčnih in črevesnih bolezni, bolezni srca, ledvic in jeter. Sazona i Maj—saptamber Sazona i Maj—septamber Cene zmerne. V pred- in posezoni znaten popust. Koncertira vojaška godba. Največja udobnost. Radio. Prometne zveze ugodne. Zahtevajte prospekte. Ravnateljstvo zdraviliška Rogaika Slatina. I rzavni tov v Celju, Prešernova ulica 10 v poslopju starega okrožnega sodišča vabi vse državne uslužbence in upokojence, da pristopijo k zadrugi kot člani. Svoji k svojim 1 Cene konkurenčne. § 10. Iz pristopnine in event. preostanka letnega podpornega prispevka se ustanovi rezervni zaklad. § U. Članski prispevek se plača v enakih delih dne 1. januarja, 1. marca, 1. julija in 1. oktobra vsakega 1. § 12. Ako kdo kljub enkratnemu pismenemu opominu ne plača tekom 30 dni predpisanega članskega prispevka, je izključen iz Samopomoči. Ako društvenik ne more radi mobilizacije izvrševati svoje dolžnosti se ne izključi iz društva, temveč se v slučaju njegove smrti izplača dedičem podpora po odbitku zaostalih plačil;-če se pa vrne, mora doplačati vsa zaostala plačila. § 13. Pravico do podpore imajo: Vdova člana, oz. vdovec članice Samopomoči. Po članu vdovcu, oz. članici vdovi preostali otroci. Po neoženjenih'članih in neože-njenih članicah zakoniti ali oporočeni dediči, katere naznani dotični član predsedniku, ali so razvidni iz zapuščinskih spisov. Ako se član oženi ali članica omoži, izgubi izjava o dedičih veljavo in stopi v veljavo odstavek 1. tega §. § 14. Zahteva upravičenca do podpore na-pram društvu zastara v enem letu, po tej dobi pripada taka podpora društvenemu rezervnemu fondu. Za prekinitev zastaranja veljajo določila vsakokratnega civilnega prava. § 15. Ako ni zakonitih ali oporočenih dedičev, pripada vsa dediču določena gotovina rezervnemu fondu Samopomoči, ki plača v tem slučaju pogrebne stroške kvečjemu do višine za ta smrtni slučaj določenega zneska (§ 4). § 16. Odstop ali cesija dedičem člana pripadajoče podpore ni dopusten ter se ta podpora tudi ne more rubiti. h § 17. Društveno vodstvo oskrbuje odbor, ki sestoji iz deset odb«rnikov in Štirih namestnikov, ki se volijo za dobo enega leta. Odbor si izbere predsednika, podpredsednika, tajnika, blagajnika in po potrebi še druge funkcijonarje. Predsednik, podpredsednik, tajnik, blagajnik in dva odbornika morajo službovati v Mariboru ali bližnji okolici. Dalje. Telefon štev. 16 Ustanovljena 1. 1889 Poštni ček 10.533 t f Stanje vloženega denarja nad 300 milijonov dinarjev (Gradska štedionica) Ljubi j ana Prešernova ulica Stanje vloženega denarja nad 1200 milijonov kron sprejema vloge na hranilne knjižice kakor tudi na tekoči račun in sicer proti najugodnejšemu obrestovanju. Hranilnica plačuje zlasti za vloge proti dogovorjeni odpovedi v tekočem računu najvišje mogoče obresti. — Jamstvo za vse vloge in obresti, tudi tekočega računa, je večje kot kjerkoli drugod, ker jamči zanje poleg lastnega hranilničnega premoženja še mesto Ljubljana z vsem premoženjem ter davčno močjo. Vprav radi tega nalagajo pri njej sodišča denar nedoletnih, župnijski uradi cerkveni in občinski denar. — Naši rojaki v Ameriki nalagajo svoje prihranke največ v naši hranilnici, ker je denar tu popolnoma varen. Hranilnica daje posojila po nizki obrestni meri na posestva in menice kumosesku DovmiMii mn ~ Telefon 67 Celje, Ustanovljena 1906 Lastni kamnolomi Razlagova 7 PODRUŽNICA V TRBOVLJAH mesečne obroke. Telefon 67 S Izdeluje vsakovrstne nagrobne S spomenike iz marmorja, granita, S sijenita itd., nagrobne plošče in jjš okvirje, garniture za spalne in = jedilne sobe, obzidne plošče, mo- __ S zaik in vsa v kamnoseško stroko . Konkurenčne cene spadajoča dela. Prodaja tudi na plačilni pogoji! ............................................................................. Hlinili!......Illllllllllilllllllillllllllllllllllllllllllllllllllll Stalno velika = zaloga spomenikov od najprepro- = stejše do najmodernejše oblike. S Zahtevajte načrte in proračune. = Ugodni = Ustanovljeno leta 1810 Ustanovljeno leta 1810 Veletrgovina z železnino D.Raku$ch,Celje * priporoča svojo bogato zalogo hišnih in gospodarskih predmetov, posode in vsakovrstnega orodja. Poseben oddelek za stekleno blago in porcelan. Izdaja Društvo drž. upokojencev za Slovenijo, predstavnik dr. Kronvogel, Maribor. Odgovorni urednik Kopič Rado, Maribor. Tiska Mariborska tiskarna, predstavnik Stanko Detela, ravnatelj, Maribor.