LETO IX. 6 junij 1983 glasilo szdl občine logatec OVICE Naši stroji za obdelavo lesa tudi na tujih tržiščih v izvoz pomeni dol-nujnost lesne stroje-Nova naložba v tovarno haloga razvoja lesne strojeg-radnje v DO KLI Logatec ni nagnjena le zadostitvi potreb po krojih in opremi domačega ,r9a, temveč mora biti nujno tudi Uvozno usmerjena. Že takojšnja Meritev Porotno gradnje slojev terja od nas tudi izvoz ak° na klirinško kot tudi na k°nvertibilno področje v razmerju 30 % : 20 % celotnega pri-^°uka v novi proizvodnji, ki naj b| znašal 1985. leta 250 milijo-n°v din glede na današnje cene. čeprav se bo nekomu na prvi P°9led zdelo nemogoče izvaža- stroje na zahodno tržišče, smo Pri nas prepričani, da bomo z iz- ^om izvirnih tehnoloških rešitev uspeli tudi na zahtevnem za-lnem tržišču. , v Prvi vrsti velja omeniti veli-e rnožnosti izvoza strojev in °Preme v ČSSR, kamor namenimo do konca letošnjega 6(ta izvoziti za 30 milijonov din — 'tvumi za ju miiijunuv um ^r°iev in opreme, do konca leta "5 pa v vrednosti 150 milijo-jj0v din. Pri tem primeru gre ^ele za izvoz enega tipa stroja, J11 ecftem, ko so velike možnosti Udi za izvoz ostale opreme iz "ašega proizvodnega progra-pri tem moram poudariti, da °d|očitev kupcev v ČSSR za l^02 naših strojev ni bila na-,'lučna, temveč na osnovi pois-usnega obratovanja protipa v v0varni pohištva TREŠTY na Slo-askem. Po enomesečnem po- skusnem obratovanju smo dobili pozitiven odgovor glede delovanja in kvalitet stroja, na osnovi katerega je sledilo tudi naročilo nadaljnjih dobav. Mislim, da je to za kratko obdobje strojegradnje v DO KLI Logatec velik uspeh in nadaljnja vzpodbuda posebno, če vemo, da je od zasnove prototipa do poskusnega obratovanja preteklo slabih 10 mesecev. Veliko težav in včasih tudi hude krvi je s tem poplačano Seveda nas je naročilo večje količine nekoliko presenetilo, vendar smo trdno odločeni, da kljub sedanjim slabim pogojem za delo, skupaj z ostalimi proizvajalci zadostimo potrebam kupcev in si s tem odpremo nadaljnje možnosti izvoza na to področje. Predvsem naj bi na vzhodno tržišče izvažali stroje iz vrtalnega programa in programa visokofrekvenčnega lepljenja ter krivljenja Drugo področje, kjer tudi vidimo možnosti izvoza, je konvertibilno področje. Predvsem si veliko obetamo od sodelovanja pri proizvodnji širokotračnih brusilk z zahodnonemško firmo OTT, kjer bo izvoz omenjenega programa potekal preko njegove že obstoječe trgovske mreže. Možnost prodora na zahodno tržišče vidimo tudi v izdelavi strojev, ki predstavljajo določeno tehnološko rešitev v proizvodnji. Tu imamo v KLI-ju velike mož- Nadaljevanje na 2. strani °lr,ifcarka K - 25db, ki so Jo v Kil . 'u Izdelali za češkega kupca Detajl stroja K - 2500 Štipendije iz združenih sredstev za šolsko leto 1983/84 Vsak učenec ali študent, ki ni uspel dobiti kadrovske štipendije in je iz družine, katere mesečni dohodek na družinskega člana (vključno z otroškim dodatkom) v letu 1982 ni presegel 7.901,00 din, lahko zaprosi za štipendijo iz združenih sredstev oziroma za razliko h kadrovski štipendiji. Prednost pri podelitvi štipendij iz združenih sredstev bodo imeli: - kandidati, ki so vključeni v šolanje v prolzvodno-tehničnih usmeritvah. Seznam teh usmeritev le pripet na oglasni deski strokovne službe skupnosti za zaposlovanje Logatec; - kandidati, ki se brez družbene pomoči ne bi mogli šolati, ker so iz družin s slabšim socialno ekonomskim položajem, zlasti tisti, ki so iz delavskih in kmečkih družin; - kandidati z boljšim učnim uspehom; - kandidati, katerih nagnjenja in sposobnosti omogočajo uspešno šolanje in uspešno delo v izbrani poklicni usmeritvi. Mnenja o tem dajejo službe poklicnega usmerjanja. KADROVSKI ŠTIPENDIST lahko zaprosi za razliko h kadrovski štipendiji Iz združenih sredstev, če bi mu iz združenih sredstev pripadala višja štipendija kot je najnižja kadrovska štipendija za učenca oz. študenta. Podrobnejši pogoji za pridobitev štipendije v šolskem letu 1983/84 so bili objavljeni v razpisu štipendij iz združenih sredstev v časopisu DELO 12. aprila 1983. Če Izpolnjujete pogoje In ste se odločili zaprositi za štipendijo Iz združenih sredstev ali za razliko h kadrovski štipendiji, morate do 5. septembra 7983 oddati v strokovni službi občinske skupnosti za zaposlovanje Logatec (Tržaška 19-A) naslednjo dokumentacijo: 1. Vloga za uveljavljanje socialnovarstvenih pravic (obrazec DZS 8,40 - dobite ga v knjigarni). Vlogo izpolnite v celoti razen katasterskega dohodka, dohodka od lesa In preživnine. 2. Odrezek potrdila o pokojnini za mesec december 1982. 3. Potrdilo o vpisu v šolo. 4. Overjen prepis oz. fotokopijo zadnjega šolskega spričevala oz potrdila višješolske oz. visokošolske organizacije o opravljenih izpitih. 5. Pogodbo o kadrovski štipendiji (če prosite za razliko h kadrovski štipendiji). 6. Odgovor o rešitvi zaprošene kadrovske štipendije (pozitiven ali negativen), 7. Potrdilo o začasnem bivanju (če boste v času šolanja stanovali izven stalnega bivališča). Če do 5. septembra 1983 še ne boste imeli potrdila o vpisu oz. dokazil o opravljenih izpitih ali zaključnega spričevala, prosimo, da ostale dokumente kljub temu oddate do tega roka. Tako boste omogočili, da pravočasno pripravimo izračun. Manjkajoča potrdila boste predložili kasneje. Če se boste vpisali naknadno, morate v skladu s skupnim razpisom, vložiti dokumentacijo najkasneje 15 dni po tem vpisu. Štipendisti iz združenih sredstev so dolžni vsako šolsko o leto znova predložiti vso potrebno dokumentacijo. O izpolnjevanju šolskih obveznosti mora obveščati štipenditorja, četudi štipendije iz združenih sredstev ali razlike h kadrovski štipendiji ne prejema več (zaradi preusmeritve v kadrovsko štipendijo, izgube pravice do štipendije Ipd). Štipendist, ki prejema štipendijo iz združenih sredstev, je ves čas prejemanja dolžan iskati kadrovsko štipendijo. POGOJE ZA PRIDOBITEV ŠTIPENDIJE IN PRAVICE IN DOLŽNOSTI ŠTIPENDISTOV IN ŠTIPENDITORJEV UREJA SAMOUPRAVNI SPORAZUM O ŠTIPENDIRANJU V OBČINI LOGATEC. Še podrobnejša navodila v zvezi s štipendijami Iz združenih sredstev dobite na Skupnosti za zaposlovanje Logatec. SIS ZA ZAPOSLOVANJE OBČINE LOGATEC Odbor za štipendiranje I.oii mnenj. Dot statu,in krajevnih skupnosti je norrebno Pre9|edati in ustrezno *la ^'ivno dopolniti delo delegacij, p,.. 1 v tem, da je jasno, v katerih sarr|erin oblikujejo temeljna stališča pa e delegacije, v katerih primerih lih T Poc"a9i stališč zborov delov-ti J.U.di in občanov in se morajo le si^Up^Ca1i pred sejo posamezne 9 vv^ v6 ^_SI organi krajevne samoupra- va °ra'° za90tav')ati javnost svo-dela in dela delegacije z Jav-8klicem: KK SZDL in vseh nje- nih oblik dela, samoupravnih organov. Pri tem vljučevati v delo učence osnovnih šol. 10 Bolje in temeljiteje moramo na vseh nivojih delegatskega odločanja skrbeti za vsebino, kvaliteto sistematičnost in izvedbo družbenega usposabljanja članov delegacij in drugih delovnih ljudi za vključevanje v delegatski sistem 11. Pri delu delegacij in delegatov moramo uveljaviti kolektivno delo in odgovornost, tako za delegacije skupščine DPS kot skupščin SIS, s tem, da se omogoča in tudi uresničuje zamenljivost delegatov. V primeru, da analiza oo o delu delegacije v KS ali TOZD-u pokaže, da je neaktivnih že več kot 20 % delegatov, naj se razpišejo nadomestne volitve. 12. Program skupščine naj bo odprta pobudam za reševanje aktualnih problemov, s tem, da bo program skupščine sposoben sproti reagirati na aktualne družbenopolitične razmere in probleme, ki jih je treba reševati v občini. Tako se bodo uveljavljene pestre in odprte oblike delovanja, ki bodo dajale možnost za usklajevanje mnenj, za soočanje alternativ, za dialog. 13. Vsi dejavniki, ki so za to odgovorni, morajo zagotoviti, da bodo imeli delovni ljudje in občani, ki so vključeni v posamezno razpravo, pregled nad potekom razprave, da bodo seznanjeni z že znanimi stališči, izvršnih organov, upravnih organov, komisij in družbenih svetov ter strokovnih služb. Le tako bo mogoče dialog med delegati v zborih skupščine. 14. Delegati in še posebej vodje delegacij se morajo udeleževati javnih razprav in zborov občanov ter delovnih ljudi, kjer naj po možnosti aktivno sodelujejo. 15 Občinska skupščina naj se zavzame, da se zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti ter DPZ uveljavijo kot konferenca delegacij za obravnavanje posameznih vprašanj, ki jih obravnava republiška skupščina OK SZDL predlaga vsem, ki kakorkoli sodelujejo pri zagotavljanju pogojev delovanja delegatov in delegacij za skupščine DPS in SIS, ki so odgovorni za koordinacijo dela v temeljnih samoupravnih sredinah, delegacijam in delegatom, individualnim poslovodnim organom, izvršnim in upravnim organom, komisijam, družbenim organom, izvršnim in upravnim organom, komisijam, družbenim svetom, družbenopolitičnim organizacijam, družbenim organizacijam in društvom, da upoštevajo sprejete sklepe, stališča in priporočila, da pomagajo in se osebno zavzemajo za odpravo naštetih pomanjkljivosti in se na vseh nivojih bore za take pogoje v sistemu socialističnega samoupravnega sistema in delegatskih odnosov, da bo le to resnično mogoče. Tako čez leto ne bomo ponavljali teh ugotovitev, ampak bomo pregledali, kako ste v posameznih sredinah rešili in odpravili opredeljene napake Teden obrti Nekako je postalo že samo po sebi razumljivo, da se obrtna združenja predstavljajo v svojih središčih z razstavami izdelkov. Logaško je že med zadnjimi, ki se tega lotevajo. Za primer: vrhniško pred dvema letoma, cerkniško lani, tako tudi domžalsko in še bi bilo moč naštevati. Ob razstavah pa se zvrste tudi prireditve, ki širše opozorijo na možnosti razvoja, sodelovanja, usmerjanja. Nekaj tudi zaradi tega, da takšna osrednja prireditev dobi tudi nekaj družbeno političnega obeležja, saj se še vse prevečkrat spopadamo z zastarelo miselnostjo o parazitizmu obrti. Tako je, četudi so vsa sredstva javnega obveščanja zdaj polna vesti o velikih možnostih razvoja, zaposlovanja, kooperacij-skega sodelovanja v in z obrtjo. Logaški teden malega gospodarstva bo zaobjel: - razstavo razvoja obrti, - svečano sejo skupščine obrtnega združenja, - problemsko konferenco SZDL o razvoju malega gospodarstva v občini, - sestanek odbora obrtnih zadrug pri Zvezi obrtnih združenj Slovenije, - ogled nekaterih obratovalnic samostojnih obrtnikov, namenjenih učencem, ki se usmerjajo v poklice. Upamo, da bo vse pravočasno pripravljeno da bo odmev tak, kot ga pričakujemo. Jago Davčne olajšave izvoznikom Dogovor o usklajevanju davčne politike v letu 1983 priznava tudi davčne olajšave izvoznikom blaga in storitev. Zelo lepo in prav. Samo uporabljati jih skorajda ni mogoče. Davčnih olajšav so lahko deležni le tisti izvozniki, ki izvažajo končne izdelke. Za obrt pa je skorajda pravilo, da izvaža le posredno - v izdelkih ki so kooperacijsko povezani v celoto. Rešitev bi bilo treba torej poiskati v urejenih dohodkovnih odnosih z izvoz niki. Pa bo to šlo? Jago Nova planinska pot čez Snežnik Že dolgo sta mesti Ljubljana in Reka pobrateni Z vrsto dejavnosti zbližujejo prebivalstvo obeh mest Tudi planinci so se pridružili temu in program razširili še na druga področja. Opravili so že prve razgovore in načrte za planinsko pot, ki bo popeljala planince in izletnike iz Ljubljane do pobratene Reke Pot bo trasirana že po obstoječih planinskih poteh. Tako bo iz Ljubljane peljala po že obstoječi »ljubljanski mladinski poti«, prestopila na »notranjsko planinsko pot«, ki jo vzdržuje in ureja Planinsko društvo Logatec, nato bo nadaljevala pot »evropski peš poti E-6YU« in tako dosegla vrh Snežnika, od koder se nadaljuje po planinski poti prijateljstva Snežnik-Snježnik in se konča na Kamenjaku nad Reko. Predvidoma bomo novo planinsko pot svečano odprli v oktobru prav na našem Snežniku, ki bo tudi najvišja točka celotne poti. Slovesnost na Snežniku bo sodila v vrsto prireditev ob 90-letnici organiziranega planinstva na Slovenskem I. Čanžek DIJAKI, ŠTUDENTJE! Gradnik Logatec vas vabi k zanimivim in dobro plačanim gradbiščnim delom julija in avgusta. Če se boste odločili, se zgla-site v tajništvu Gradnika, Tržaška 27. Oficir - zakaj pa ne? Mladi in vojaški poklici Naša armada je nastala v najtežjih dneh naše zgodovine, v NOB in revoluciji Oblikovati se je začela iz navadnih ljudi, kmetov, delavcev in narodne, preproste inteligence. In prav v tem je tudi moč te armade, ki so jo že v prvih dneh sestavljali takšni ljudje. Takšni ljudje jo sestavljajo tudi danes, saj imajo vojaški in obrambni poklici za našo socialistično skupnost še posebno v današnjih mednarodnih razmerah in na današnji stopnji družbenega razvoja zelo velik pomen Ko ocenjujemo razvoj mednarodnih odnosov, vemo, da bo naša družba tudi v prihodnje morala posvečati izredno pozornost organiziranju svoje obrambe in zagotavljati poklicne kadre. OBOROŽENE SILE SFRJ predstavlja JLA, ki se deli na kopensko vojsko, vojno letalstvo, protizračno obrambo in vojno mornarico ter teritorialno obrambo Vse te sile imajo nalogo, da s svojo bojno pripravljenostjo varujejo deželo pred nenadno agresijo in da v primeru napada aktivno in hitro reagirajo ter zagotovo pogoje za razvoj celotnega sistema splošnega ljudskega odpora Za ta enovit sistem splošno ljudskega odpora pa je potrebno in se v večini primerov tudi že izvaja, vnesti v poklicno usmerjanje mladih tudi usmerjanje v vojaške in obrambne poklice. To naj bo nasploh kontinuiran, dolgoročen proces, ki mora načrtno in organizirano potekati. To pa se prične že v prvih razredih osnovne šole in se nato nadaljuje v vseh oblikah pri posameznih predmetih do osmega razreda Kakšne vojaške šole pa imamo? Vojaške šole so prav tako vzgoj-noizobraževalni znanstveni zavodi, le da ti usposabljajo starešinski kader s srednjo, višjo ali visoko izobrazbo za potrebe oboroženih sil SFRJ, Sistem vojaških šol pa sestavljajo: a) srednje vojaške šole, b) vojaške akademije in znanstveno raziskovalni zavodi in instituti, c) šole za starešine JLA. Srednje vojaške šole delimo na srednje vojaške šple rodov in služb, kjer se gojenci usposabljajo za enega od poklicev nižjega oficirja JLA Cilj šolanja na teh šolah je torej vzgoja in izobraževanje za konkretno delo v oboroženih silah. Drugo skupino vojaških srednjih šol pa predstavljajo splošne srednje vojaške šole, kjer se učenci pripravljajo za študij na vojaških akademijah. KATERE SO SREDNJE VOJAŠKE ŠOLE? Srednje vojaške šole se dele na dve skupini šol, ki sta različni tako po vsebini in ciljih šolanja, kot je tudi različen status slušateljev teh šol. Večjo skupino predstavljajo srednje vojaške šole rodov in služb, v kateri so naslednje šole: - srednja vojaška šola rodov kopenske vojske v Sarajevu; - tehniška srednja vojaška šola v Zagrebu; - letalska tehniška srednja šola v rtajlovcu pri Sarajevu; - mornariška tehniška srednja šola v Splitu; - intendantska srednja vojaška šola v Sarajevu; - sanitetna srednja vojaška šola v Novem Sadu; Splošne srednje vojaške šole vzgojnoizobraževalnega sistema JLA pa: - splošna srednja vojaška šola »Franc Rozman--Stane« v Ljubljani; - splošna srednja vojaška šola »Ivo Lola-Ribar« v Zagrebu; - splošna srednja vojaška šola »Bratstvo in jedinstvo« v Beogradu; - letalska splošna srednja vojaška šola »Maršal TITO« v Mostarju. Za vpis v srednje vojaške šole pa morajo učenci izpolnjevati določene zdravstvene in učne uspehe in pa seveda, da imajo soglasje staršev oziroma rednikov. SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA RODOV KOPENSKE VOJSKE V SARAJEVU izobražuje strokovnjake za pehoto, artilerijo, artilerijsko-ra-ketne enote protizračne obrambe, oklepno-mehanizirane enote, inže-nirstvo, zveze in atomsko-biološko-kemično obrambo. TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA KOPENSKE VOJSKE V ZAGREBU usposablja vojaške tehnike za strojno usmeritev, elektrotehnično, raketno, kemično-tehnološko in prometno Vsaka od teh petih usmeritev pa se dele še na smeri mo-totehnike, oborožitve, telekomunikacije, elektroenergetske, radijske in telefonsko-telegrafske Kemično-tehnološka pa na pogon, in zaščita, pirotehnika in ABKO. LETALSKA TEHNIŠKA ŠOLA V RAJLOVCU PRI SARAJEVU pa se loči po usmeritvah na: strojnotehnično, elektrotehnično, eleketronsko tehnično in telekomunikacijsko smer. MORNARIŠKA TEHNIŠKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V SPLITU ima tri usmeritve: strojno, elektroniško in elektriš-ko Le ta pa se deli na računalniško, radarsko, hidroakustično - navigacijsko in radioteleprintarsko - signalno smer. Elektriška pa še na artelerijsko, raketno, torpedno, minersko in elektrikarsko smer. INTENDANTSKA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA V NOVEM SADU usposablja absolvente medicinske usmeritve in se po končaneenem šolanju zaposle kot referenti sanitetne službe v vojaških bolnicah in ambulantah. SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA »FRANC ROZMAN-STANE« V LJUBLJANI. V to šolo se vpisujejo učenci, ki so se odločili za enega od poklicev, ki ga opravljajo oficirji -diplomanti vojaške akademije. Na tej šoli si pridobijo znanje, ki je potrebno za študij na vojaški akademiji kopenske vojske v Beogradu. LETALSKA SPLOŠNA SREDNJA VOJAŠKA ŠOLA »MARŠAL TITO« V MOSTARJU pripravlja učence za študij na vojaški letalski akademiji v Zadru. O akademijah in ostalem pa v naslednji številki. Roman Stana Delo krajevnih konferenc SZDL Na majskem posvetu predsednikov krajevnih konferenc SZDL smo pregledali poročila posameznih konferenc o njihovem delu v marcu in aprilu. Tako se je KK SZDL Vrh nad Rov-tami ukvarjala s podobnim delom kot svet krajevne skupnosti. V tej KS so na višku priprave za asfaltiranje ceste Pil - Račeva. Potrebno je bilo opraviti sklic zbora krajanov, kjer so se dogovorili, kako bodo pristopili k delu. Na zboru krajanov so podelili bronasto priznanje OF slovenskega naroda tovarišici Kristini Mivšek. V marcu so v sodelovanju s šolo pripravili proslavo ob dnevu žena Enkrat se je sestalo predsedstvo KK SZDL in ocenilo delovanje delegacij in delegatov. Na tej seji so ugotovili, da se delegati udeležujejo sej, pripombe pa so imeli na dnevni red sej skupščin DPS in SIS in pa na prepozno pošiljanje gradiv. V Hotedršici je imelo Predsedstvo KK SZDL dve seji - enkrat z vodji delegacij, drugič skupaj s svetom KS. Organizirali so proslavo ob 8. marcu in s pomočjo mladinske organizacije izpeljali obisk po domovih za vse starejše žene. Ker imajo v Hotedršici probleme s smetmi in raznimi odpadki, (neurejena smetišča) so sklenili ustanoviti sekcijo za varstvo okolja, ki se bo resno lotila tega problema in poiskala najboljše rešitve. Ena od nalog sekcije je izpeljati akcijo »88 dreves za tovariša Tita«. Članarina je pobrana po vseh zaselkih, v Hotedršici pa nekateri niso hoteli plačati članarine (vzrok je verjetno v tem, ker se to že dolgo ni delalo, saj ne more biti vzrok v višini 20 din na leto). Imenovan je bil KO za prireditve, ki je uspešno pripravil in izvedel proslavo ob 27. aprilu in 1. maju. Opravljena je bila tudi javna razprava o osnutku zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Zelo uspešno delujejo vaški odbori po zaselkih, kar se kaže v izredno uspelih akcijah, ki se jih lotijo - zadnji primer je napeljava telefona. Dobro je tudi, da se člani P KK SZDL udeležujejo sej sveta KS. - V Hotedršici imajo še eno dobro navado - oglasna deska v krajevni skupnosti služi informiranju krajanov. Tu se najdejo vabila za sklic organov krajevne samouprave, za sklic sej DPO in tudi zapisniki sej. Na tem mestu je bilo tudi objavljeno, kateri krajani še V Lazah je KK SZDL delovala v okviru sveta KS Predsedstvo KK SZDL je imelo največ dela pri ustanavljanju kulturno-športnega društva, ki bo v kratkem sprejelo svoja pravila in pričelo z organiziranim delom. Predsedstvo KK SZDL je dalo pobudo za očiščevalno akcijo, ki jo je mladinska organizacija uspešno izpeljala. Mladinci bodo tudi pomagali pri pobiranju članarine. Dvakrat so imeli sestanek z vodji delegacij, ki so imeli pripombe predvsem na prepozno pošiljanje gradiva in pa na vsebino dnevnih redov posameznih skupščin. Sodelovali so pri organiziranju proslave ob 8. marcu, 27. aprilu in 1. maju. V Rovtah je bil na zadnji seji predsedstva KK SZDL izvoljen izvršni odbor predsedstva, ki bo opravljal dela in naloge med sklici sej. Sekcija za kmetijstvo je razreševala problem odvoza mleka iz Praprotnega brda. Mleko sedaj od tam vozijo, le da morajo posamezniki za ta prevoz plačati 2 din od litra mleka. Ko bodo oddali dovolj mleka, prevoza ne bo potrebno več plačevati. V Praprot-nem brdu je ustanovljen vaški odbor SZDL, ravno tako tudi v Podpesku. V Podpesku so na 1. seji vaškega odbora povedali, da imajo največ problemov z urejanjem cest, precej težav pa je tudi z informiranjem vaš-čanov. Predsedstvo je reševalo problematiko kulturnega društva, ki se je na občnem zboru odločilo za novo vodstvo in organiziranost. Tako je KUD Rovte - dramska sekcija, ki jo vodi Zofka ZAGORIČNIK, že organiziralo proslavo ob 27. aprilu. Na tej proslavi so bila podeljena bronasta priznanja OF slovenskega naroda, ki so jih prejeli. Zofka ZAGORIČNIK, Zinka BOLČINA, Štefka CIGALE, 00 ZSMS Rovte in OŠ Rovte. Predsedstvo KK SZDL je dalo pobudo za akcijo »88 dreves za tovariša Tita«. Tako so pred OŠ v Rovtah ob sodelovanju mladine in tinanciranju sveia r\a posadili »8° vrtnic za tovariša Tita«. Predsedstvo je dalo tudi pobudo, da se ustano'1 Balinarsko športno društvo. Pripr8' ve so v teku. Društvo bo poleg bali' nanja vzpodbujalo tudi razvoj drufli" športnih aktivnosti v KS. Krajani s« zadovoljni s sodelovanjem z 0^ SZDL. Glede informiranja je bilo 0W/eno je bilo 19. 6. 1973. V prvi ^Pravni odbor so bili izvoljeni: Ivan Canzek kot ustanovni predsednik, s'edi/'o Darko Jerina, Janez Nagode, s'awembnejše dosežke. Tako velja 0rr>eniti, da smo neprestano skrbeli *a ^tno Povečanje števila članov, za na- in sistematično gojenje izlet-va, da bi tako vsestransko spoz-J»V«J/ bližnji in oddaljeni gorski Sve'. za prosvetljevanje planincev z r**r)imi predavanji in tečaji, za ure-"ev notranjske planinske poti in °9aike planinske poti in markira-?'e ter vzdrževanje planinskih poti 'n. Markiranje ter vzdrževanje pla-n'n$kih poti našega območja. Naj sedemo številčni prikaz ustvarjena dela v tem obdobju. p'an/nsko društvo je v desetih le-zabeležilo izreden porast član-,va, tako, da ima danes 423 članov, °d.te°a 110 mladincev in 112 pio-pieV Omenimo naj, da je imelo Br>insko društvo Logatec ob na-,a/"*Mco '978, ko je bila pot odprta, pa danes, je to pot prehodilo že 230 planincev. p. e,a 1974 je bila organizirana JZBlr>a sekcija. Od takrat so naši *Zalci-alpinisti pokazali dobre re-, "ate. Danes je to odsek, ki zdru-v'e 12 alpinistov, ki so aktivni tudi ru*tvu, posebno v mladinski sek- ciji. V plezalnih šolah so si pridobili osnovno znanje v plezalni tehniki in s tem pobudo za nadaljnje delo v alpinističnem odseku. V našem jubilejnem obdobju so izurjeni alpinisti opravili 390 lažjih in težjih vzponov. Naše društvo je že pred nekaj leti začelo gojiti željo, da ustanovi mladinski odsek - sekcijo. Začelo se je v šoli. Težave, s katerimi se je društvo sporpijeio, so bile vse prej kot vzpodbudne. Pri tem je potrebno poudariti, da je logaška mladina intenzivno obremenjena z raznimi drugimi športnimi panogami, da je bilo za planinstvo premalo časa. S predavanji domačih in tujih predavateljev in z organiziranjem izletov je mladinska sekcija zaživela in postala zelo aktivna. V Planinskem društvu Logatec je včlanjenih skoraj polovica mlajših od 27 let. Ti upravičeno in s ponosom lahko prepevajo: »Lepo je v naši domovini biti mlad«. Druga polovica pa z njimi vred lahko nič manj zadovoljno reče: »Lepo je biti tudi Planinec -pa čeprav star!« Ugotavljamo, da se je društvo organizacijsko utrdilo in okrepilo in s pravilnimi prijemi povezovalo svoje članstvo, z družbenopolitičnimi organizacijami pa našlo pravilno politično sodelovanje. V tej zvezi poudarjamo, da je Socialistična zveza, kateri član je tudi naše društvo, pokazala polno razumevanje za delo, razvoj in uspeh planinstva. Za vestno planinsko in politično delovanje je OK SZDL društvu podelilo srebrni znak OF. Tudi naše društvo je včlanjeno v SZDL, v kateri tudi planinstvo opravlja svoje lepo in plemenito poslanstvo, ko našemu delovnemu človeku posreduje celo vrsto vrednot, ki krepijo telo in duha. Individualni in prostovoljni način dela ustvarja podlago za potrebe obrambe. Vsak naš planinec ima privzgojene mnoge telesne in duhovne lastnosti, ki jih terjamo od pripadnikov oboroženih sil. Planinstvo ne pozna ozke zaprtosti v krajevni organizaciji. Dejavnost sama sili k širini, menjavi ciljev, zato so izleti, odprave in druge planinske prireditve nekaj normalnega. Sklepajo se bratstva med društvi. Udeleženci teh akcij spoznavajo širšo domovino in njene posebnosti. Lahko trdimo, da so prav planinci tisti, ki najbolj poznajo vse skrite kotičke svoje ožje in širše domovine. Krajevne organizacije splošnega ljudskega odpora in civilne zaščite lahko kadrujejo v planinski organizaciji in pridobe telesno, fizične usposobljene kadre. Danes je planinstvo vse bolj družbeno pomembno, kar je povsem utemeljeno. Z njim hočemo pri sodobnem človeku ohraniti določene lastnosti, ki jih v urbaniziranem okolju izgublja, so pa nujno potrebne za njegov normalni razvoj. Med temi je pomembna predvsem hoja, telesno gibanje, ki je za zdravje nujno potrebno. Prav zaradi tega posveča planinstvo danes posebno skrb tudi varstvu naravnega okolja. Gorska reševalna akcija pri Pogačnikovem domu Zimski obisk Razorja Smučarski pohod na Prehodavce Ob zaključku lahko ugotovimo, da je naše planinstvo v desetletnem obdobju storilo precejšen korak naprej v svoji kvaliteti in kvantiteti. Zasluga ne gre le posameznikom, temveč predvsem naši socialistični družbeni ureditvi, v kateri so vsi pogoji za čim večji in smotrnejši razvoj planinstva in alpinizma. Č.J. Kurirčkova torbica na naši šoli V torek, 5. aprila, smo prejeli kurirčkovo torbico, ki se je tudi letos ustavila na naši šoli. V naši občini se je dolgo mudila, saj je obiskala skoraj vse kraje v občini. Na šoli smo pripravili sprejem, v katerem so nastopali pevci in recitatorji. Povabili smo tudi nekaj častnih gostov. Bili so predvsem iz vrst ZZB in drugih družbenopolitičnih organizacij. Program je še posebej lepo popestril tovariš Jože Simšič-Je-len, ki je imel tudi govor takoj na začetku, ter tovariš Herbst -kurir Pavle, ki nam je na duhovit način prikazal vesele strani NOB. Ko je povedal vse humoreske, smo mu tako navdušeno ploskali, da se je vrnil pred mikrofon in nam povedal resnično zgodbo o konju Marku, ki mu je rešil življenje. Za njim je Karmen Rupnik povedala pesmico, ki jo je sama napisala. Potem so kurirji prinesli torbico, ki jo je prevzel predsednik KO ZZB Naklo tovariš Jože Po-vše. S tem smo tudi sprejem zaključili. Naslednji dan so naši kurirji prenesli torbico na Štampetov most in naprej do kurirske postojanke TV-17 in jo predali vrhniškim kurirjem. Pionirski odred je na prireditvi sprejel predlog, ki ga bomo posredovali republiški in občinski organizaciji ZZB in DPM, da se uvedejo kurirske igre. Prilagamo našo zamisel in želimo, da nas podprejo tudi drugi odredi ter organizacije. Primož Tollazzi, z. c OŠ »8 talcev« Logatec Kurirji so dobro opravili svojo nalogo S kurirčkovo torbico obujamo spomine na žalostne dni v vojni in na težko delo naših kurirjev. V torek, 5. 4. 1983, smo jo prejeli od učencev iz Laz. Kurirji smo se zjutraj zbrali pred šolo. Razdeljeni smo bili v pet skupin. Odšli smo proti Lazam in se razvrstili. Tovariša Podjed in Šmuc sta nas odpeljala na Vrh Hrvatov, kjer naj bi prejeli ob devetih torbico. Učenci iz Laz so nas že čakali. Povedali smo geslo. Zaželeli so nam še srečno pot in nam dali torbico. Odšli smo. Bali smo se, da bomo padli v zasedo. Hodili smo previdno. Srečno smo prinesli torbico do prve javke. Predala sem jo in povedala geslo. Vsi smo odšli s to skupino naprej. Kmalu smo torbico prenesli do naslednje javke. Tudi to skupino smo spremljali, vendar smo takrat padli v zasedo. Hitro smo se umaknili v dolino in ubežati zasledovalcem. Tako smo torbico prinesli do zadnje skupine. Toda spet nas je čakala zaseda, čeprav smo bili previdni. Tudi tokrat smo ušli. Prišli smo do šole, kjer je bila proslava. Zadnja skupina je torbico predala tovarišu Povšetu. Sledil je kulturni program, nato pa je nastopil partizanski kurir Pavle. Povedal nam je nekaj zbadljivih pesmic o Hitlerju in dogodkih v partizanih. Poslovil se je od nas, mi pa smo mu veselo zaploskali. Proslava se je kmalu končala. Kurirčkova torbica je prenočila na našo šoli, naslednji dan pa so jo kurirji zadnje skupine odnesli na TV-17, kjer so jo prevzeli učenci z Vrhnike. Nataša Sede j, 7. c OŠ »8 talcev« Logatec Spominski pohod na Porezen Nedelja 27. marca v zgodnjih jutranjih urah. Iz Cerknega, Selške doline, Podbrda in Otavnika so se proti Poreznu vile nepregledne kolone pohodnikov, ki jim je bil edini cilj, da pridejo na vrh Porezna in se tako poklonijo spominu 145. padlim borcem. Letošnji že tradicionalni zimski pohod je bil enkraten. Na vseh dosedanjih smo se udeleženci nemalokrat dobesedno bili z naravo, letos pa je lep spomladdanski dan pričaral pravo planinsko ozračje. Natančnega števila udeležencev ne moremo zapisati, povsod jih je bilo polno, pri spomeniku, pri koči in na pobočjih Porezna. Mnogo je bilo takšnih, ki so se prvič spapadlis 1632 m visokim višacem. Pohoda smo se udeležili številni planinci, nekdanji borci, mladina, pripadniki teritorialne obrambe in milice, ki so s častno salvo počastili spomin na padle. Vse priznanje organizatorjem pohoda, kajti ta pohod je postal množična politična manifestacija in zgled negovanja tradicij NOB. Tudi drugo leto ne bomo zamudili tega enkratnega pohoda. Borut Gostiša MPE Logatec BILI SO HUDI ČASI Bili so hudi časi, ko bila je vojna. Sovražnik jih je: tepel, mučil in streljal, a izdali niso ničesar. Dali so življenja za nas, mlade. Če bi nenadoma sovražnik vdrl v našo domovino, bi mi branili domovino, kakor so jo naši bratje, naši možje, naši partizani. Mira Kermavner dopisni krožek MOJA MAMICA Mamica je kot zvonček pomladi, zjutraj me mamica moja prijazno predrami. Za nas otroke ves dan dela, zvečer pred spanjem me še enkrat ljubeče pogleda. Katarina Sajovec, dopisniški krožek Planinski izlet na Grmado Zgodnja pomad je prelepa, da bi jo opazovali samo iz sobe. Mladi planinci OŠ Edvarda Kardelja smo bili obveščeni za izlet na Grmado. Bila je jasna in mrzla sobota 16. aprila. Zbrali smo se ob 7. uri. Odpeljali smo se za avtobusom skupaj s planinci iz OŠ 8. talcev do Viča, kjer smo zavili proti Polhograjskemu hribovju. Vsi radovedni smo gledali, kje je Grmada. Kmalu smo se ustavili in izstopili. S prožnimi in lahkimi koraki smo urno krenili po poti navzgor. Ves čas so nas vzpodbujale tovarišice. Nekajkrat smo se celo ustavili za kratek oddih. Povzpeli smo se na Grmado 867 m visoko vsi srečni, ker smo dobili še en žig za športno značko. Škoda le, da nam ni bilo naklonjeno vreme in nismo imeli lepega razgleda na vse sončne strani. Vrnili smo se v dolino, kjer smo se okrepčali. Urno smo vstopili v avtobus, ki nas je srečno pripeljal v Logatec. Razšli smo seveselo brez znamenj utrujenosti in z željo, da se kmalu spet vidimo na novi vzpetini. Nives Kovač 4. a razred OŠ Edvarda Kardelja Logatec Nova pobuda logaških pionirjev Ob 20-letnici kurirčkove torbe, ki je vnesla med slovenske pionirje v vseh krajih in šolanj živo ohranjanje tradicij parV-zanskih kurirjev, predlagam0' da se v naslednjem letu razpis' jo »Kurirčkove igre«, ki bi vsebovale mnoge sestavine kurdskih nalog, zvijač, obvladovanje ovir, itd, kot so jih morali med NOB premagati partizanski kurirji. Menimo, da bi bila naša pobuda sprejemljiva toliko bolj, Kef naši starejši vrstniki že tekmujejo v veščinah splošnega lju°' skega odpora in družbene samozaščite ter prve pomoči. Pričakujemo odziv. Za domovino - po Titovi po" naprej! PO Osnovne šole »8 ra/ceV Logatec Ogledali smo si tovarno KLI V šoli smo obravnavali snov " naši občini Logatec. Na začeta smo spoznali našo največjo tovarn1 KLI. Odšli smo si jo ogledat. J V tovarni je zaposlenih tiso0 dvesto delavcev. Na delo se votf iz okoliških krajev. Delavci izdeluj* jo različne izdelke iz bukovega i" jelovega lesa. Vse te izdelke izvale-jo na vzhodna in zahodna tržišč*' Opazovala sem njihovo tež*° delo. Posebno so se ml smilile žen& ki so morale delati v strašnem r0' potu. Zdelo se mi je, da imajo najtežje delo v obratu drobnega stavbnega pohištva. Mislim, da bi moralo biti n/'/hoV delo dobro nagrajeno. Videla sem, da imajo delavci veliko strojev, ki so jim v veliko P0' moč pri delu. Tanja Žigon 3 Jj Dopisniški krože* OŠ Edvarda Karljedalj, Logate UGANKE Vsako leto prinori, se čez mesto zapodi, , In nazadnje še zgori. (P"s' Beli kristalčki padajo z neb& med potjo se stopijo in osušil0' (anm Jani *<* dopisniški kroŽ* Pod skalo živi in vsak se ga b4 (gaoi V brlogu spi, človek pa zbei'.. (medve6' Kdo je stric v beli halji, vsako leto pride in Triglav P°. krije. (snw Novice KULTURNA KRONIKA OKTET PRVIČ V IDRIJI. - V počastitev dneva mladosti je mladi-na iz Idrije organizirala 27. maja koncert v dvorani osnovne šole. pevski večer sta oblikovala tamkajšnji ženski zbor »Kolektor«, ki je °dPel polovico koncertnega sporeda, drugo polovico pa Logaški °ktet. Za to priložnost je oktet odbral iz svojega obsežnega repertoarja pesmi po načelu za vsakogar nekaj: od Gallusa prek Foer-s,erJa, Ipavca, Simonitija, do slovenskih narodnih. - Bilo je to sploh ^rvo prepevanje logaške osmerice v Idriji. Poslušalci, resda ne pre-5tevilni, so izkazovali zadovoljstvo; dolgi aplavzi, ki so zahtevali do-J*atke, pa so izpričevali vzpodbudno in navdušujoče priznanje okte-,0vemu nastopu. Poloma skupina KUD »Punat« je navdušila s svojim slikovitim nasto-°m- (Foto: Tršar) 9 REVIJA PEVSKIH ZBOROV. - Zveza kulturnih organizacij Logatec je tudi letos organizirala revija pevskih zborov logaške občine. Zaradi dobršne razvejanosti - množičnosti - se je letos organizator odločil izvesti prireditev v dveh delih in tudi časovno in krajevno ločeno. Tako so se šolski zbori predstavili v petek, 27. maja zvečer v Narodnem domu, »starejši« zbori pa naslednjega večera v kulturnem domu Tabor. Med šolskimi zbori je pelo zborov, vodili pa so jih 3 zborovodje: Darja Seliškar se je predstavila z otroškim zborom iz Hotedršice, Jernej Jeršinovič pa kar s štirimi zbori (kar se je zdelo nekoliko naporno): z otroškim zborom iz Laz, z mlajšim otroškim zborom, z otroškim in mladinskim zborom osnovne šole »8 talcev«; Zdravko Novak je nastopil z otroškim in mladinskim zborom osnovne šole »Edvard Kardelj«. Zbori so tako pokazali svoje letne dosežke, pri čemer sta po programski in izvedbeni tehtnosti najdlje segla oba zbora osnovne šole »Edvarda Kardelja«. V revijskem delu za odrasle pevce se je prav tako predstavilo sedmero zborov. Najprej je nastopil Ženski nonet aktiva kmečkih žena iz Rovt. Vse bolj uglajeno petje izpričuje dobršno mero okusa pevk in njihovega prizadevnega vodje Jakoba Kokalja. Hotedršica se je predstavila kar z dvema zboroma: moškim in mešanim. Brez dvoma je odločitev marljivega zborovodje Matija Logarja, da razvija petje v mešanem zboru pravšnja, posebno še spričo zaznavnega upadanja volje za tehtnejše delo v moških vrstah. Mešani zbor pa je pokazal pravšnjo pevsko naravnanost. Logaški oktet je z nastopom potrdil svoj način prepevanja. Pevsko društvo Tabor je z mešanim zborom pod vodstvom Andreja Logarja ponovno potrdilo resno voljo do dela; zvok zbora se razvija in tudi plemeniti. Enoletno delo zbora ni dolgo, je pa bogato: obogatelo je pevska prizadevanja v Logatcu. Zborovodja Primož Sark je popeljal na oder dokaj številen zbor, ki se je dopadljivo predstavil. Disciplina v zboru je dosegla tudi boljšo zvočno odmevnost. Uskladitev tenorskega in basovskega dela je bila občutna, vendar še potrebna nadaljnjih naprezanj. Revijo je končal Dekliški pevski zbor DMG pod vodstvom Zdravka Novaka. Številčno nekoliko okleščeni zbor ni zapel nič slabše, kot smo ga vajeni, morda je polnost zvoka mestoma zapešala. Vendar ob vsem je bila kakovost petja nedvojbena, Kodalveva Ave Maria pa je gotovo sodila po programski in izvedbeni plati v sam vrh revije. In za konec: revija je bila uspešna glede množičnosti, glede novih zborov in glede kakovostnih teženj navzgor. MAŠ * 2 GLASBO IN PLESOM V MAJU«. - Večer folklornih plesov, ^be in petja sta 20. maja 1983 organizirala Zveza kulturnih orga-d acU in logaški Pihalni orkester. Na dvorišču ploščadi Narodnega 1,1 a so tega večera nastopili gostje s Krka: KUD »Punat« s folklorni kupino, instrumentalnim ansamblom in ljudskim muzikantom, ^aPa KUA Krk ter domači godbeniki. Prireditev je bila posvečena v .'e*nici Pihalnega orkestra Logatec. Poglavitni del sporeda so iz-tur? 9°s*ie Folklorna skupina je pod vodstvom koreografa (hkrati 1 vodje instrumentalnega ansambla) Stanka Mihajlovića preple-s, a Domači tanac, Slavonske plese, Bunjevačke igre, Starobosan-^° nemo kolo, Gorenjske plese (z obetanim podmladkom!), Šokar-j 6 'h Šopske igre ter Makedonske plese. Med posameznimi plesi gostujoča klapa (vokalni kvintet) prepevala pod vodstvom Ivice ^ e*e dalmatinske pesmi in popevke. Pihalni orkester je pod taktir-^ ranca Korbarja dopolnil spored prireditve z dvema koračnica- ' z Učakarjevim Partizanom in Gregorčevo Vaško suito, dl« r'le*n' večer in vabljivi spored je pritegnil dobršno množico v av-j 0riJ na prostoru, ki je bil izjemno prijeten za ta letni čas. Kakor da ■V ot°cane pospremilo tudi v Logatec njihovo obnebje! Gledalci in s, ušalci so prišli na svoj račun: plesalci so nastopili z mediteran-Me temperamentom, odetim sicer v noše krajin, od koder izvirajo s0m' ^evski kvintet je osvojil poslušalce z z dalmatinskim melo-j0 'kijev mnogočem blizek celo naši narodni pesmi; posebno po-'lUd °S* 'e v fo'klornem programu vzbudil ljudski godec, ki je igral ri^br*6 ^r^e v'*e na dvojne sopile (ljudsko glasbilo, ki je z zvokom r,aj ll2ie škržatu). O prispevku domačega orkestra morda tole; za 8toh U^esa' vajena rednega poslušanja logaških godcev, rutinski na-* 9ostje, ki jim ni bilo komplimentstvo edini namen, so bili nad - ,.es^r°rn presenetljivo navdušeni. - LeD večer, boaata prireditev presenetljivo navdušeni. - Lep večer, bogata prireditev na slovesnosti ob godbenem jubileju. Z dalmatinskimi pesmimi in popevkami se je predstavila klapa KUD »Krk« (Foto: Tršar) PIHALCI PONOVNO NA KRKU. - Na povabilo gostoljubnih oto-čanov, s katerimi so že spletene trdnejše vezi prijateljstva, je v začetku junija logaški Pihalni orkester pomagal ustvariti prijetno vzdušje s prigodnim nastopom ob otvoritvi regate na Puntu. Koračnice in pa promenadni koncert so bili pravšnji izbor za priložnost. Razveseljivo je, da je bila kljub koraku v pravo poletno sezono udeležba godbenikov zelo velika. P. S. vabimo vas Konec julija in v začetku avgusta poteka jubilejni filmski festival jugoslovanskega filma v Pulju. Zato ponavadi odigramo v tem času kakšen naš dober film. Julija bomo lahko videli BERLIN KAPUTT, pretresljivo zgodbo treh vojnih prijateljev, ki jih je smrt vzela zaradi vezi z dekleti. V filmu nastopajo znani igralci iz malih zaslonov, tilm pa je na sporedu tudi v počastitev dneva vstaje. V avgustu si slede kar dva odlična jugoslovanska filma. RIBARJENJE V KALNEM je zgodba današnjih dni o nasilnem vseljevanju v družbena stanovanja. Znani beograjski igralci poskrbijo za duhovito igro in dialoge. Takoj za tem filmom je na sporedu MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS. To je nadaljevanje filma DELO ZA DOLOČEN ČAS, ki smo ga že videli v Logatcu. Spomnili se boste Ljubiše Samardžiča - učitelja in učenca, ki ga hoče imeti za očeta. Tokratni film nadaljuje zgodbo iskalca zaposlitve in komičnih situacij je, kot v prvem filmu, na pretek. Spet odlični beograjski igralci'. Ko smo že ravno pri komedijah, pa omenimo še kakšno iz dvomesečnega izbora. Najprej seveda TOPLA BRATA. To sta Ugo Tog-nazzi in Michele Serrault - dva odlična komika, ki se jima godi vse mogoče v rahlo igečljivem okolju nočnega bara. Posebej omenjam TEMPERAMENTNO ROZI, tilm, v katerem bomo priča »vroči« ljubezni boksarja in rokoborke. Si lahko le mislimo, kajne? Posebnost - boksarja igra Ge-rard Depardieu, danes najpopularnejši francoski igralec, ki smo ga pred kratkim videli v filmu PRIPRAVITE ROBČKE, Nekaj boljših znanstvenofantastičnih filmov si boste lahko ogledali poleti. Že BITKA MED ZVEZDAMI bo zanimiva. To je nekakšna vesoljska inačica westerna SEDEM VELIČASTNIH. Tudi igralci so prispevali svoje. Tudi japonski SPOROČILO IZ VESOLJA je poln tehničnih efektov, Japonci so mojstri, ni kaj. Za ljubitelje te zvrsti - paša za oči. Najboljši pa je gotovo PLANET PREKLETIH s Seanom Connervjem v glavni vlogi. To je nekakšen »Točno opoldne« v vesolju. Človek se mora boriti proti zlu tudi takrat, kadar se vse obrne proti njemu. Zgodba se dogaja na daljnjem Jupitru In v tamkajšnjih rudnikih titana delajo ljudje z nadčloveško močjo. Vbrizgano poživilo jih potem, ko se utrudijo, spremeni v pobesnele norce. Tudi otroci bodo poleti prišli na svoj račun. Poleg obilice karate filmov, o katerih seveda ni treba kaj več govoriti, si bo vsekakor vredno ogledati BAGDADSKEGA TATICA, znamenito novo verzijo, v kateri bomo srečali Sandokana - Kabira Bedija, ob njem pa Terencea Stampa (kdo ga ne pozna?), dobrodušnega Petra Ustinova in že malo pozabljeno Marino Vlady Film je poln trikov, od letečih preprog do spreminjanja ljudi in živali. Čeprav se na prvi pogled zdi, da bo film EXCALIBUR - MEČ KRALJA ARTHURJA tudi zelo primeren za otroke, moram opozoriti, da je zgodba sicer že taka, da bi ugajala morda še najbolj mladim, toda film je posnet izredno krvavo in je poln srednjeveškega nasilja. Seveda je svoje odigrala udi tehnika, ki je s triki omogočila iluzijo nemogočega v mogočem. Mislim, da si otroci sicer film lahko ogledajo, rabili pa bi malo priprave na scene nasilja, ki ponazarjajo okrutnost viteških časov, kjer še zdaleč ni bilo tako rožnato, kakor morda govori VValter Scott v Ivanhoeu. Ker ni več veliko prostora, Se na hitro o nekaterih filmih. Robert Red-ford in Jane Fonda sta zvezda rodea in novinarka v filmu ELEKTRIČNI JEZDEC. Svet korupcije in junaštva v ameriškem »nacionalnem« športu - rodeu. Lepa Catherine Daneuve vodi gledališče v okupirani Franciji v filmu ZADNJI METRO. Igralka je dobila prvo francosko nagrado za svojo vlogo - Cezarja. PEVEC JAZZA je ponovno posneta zgodba prvega zvočnega filma v zgodovini filma. Tokrat je igral in pel Al Jolson, zdaj pa je to Neil Diamond. Joan Collins je resnično prava mrha v filmu MRHA. Zgodba o mafiji in o prevarah v njej. Za konec pa znameniti erotični japonski film KRALJESTVO ČUTIL Nagise Oshima, ki je prav pred pretkim dobil prvo nagrado v Cannesu za oovsem drugačen film. KRALJESTVO je izredno odkrito povedana zgodba o strastni ljubezni, ki vodi edino v smrt. Strast, ki je tako močna, da se ne ozira ne na naše bližnje, ne za življenjsko eksistenco, niti na hrano ne - to je pogubno kraljestvo čutnosti. Na žalost si film pridobiva gledalce s svojimi erotičnimi scenami, o pogubni strasti gledalci vse premalo razmišljajo. Bodo morda v Logatcu? Primož Sark i i ■ ■ i i i i i i i i i Filmski spored za julij... 1 -3. ameriški znanstveno fantastični BITKA MED ZVEZDAMI, režija J Murakami, glavne vloge R. Thomas, R. Vaughn, G. Peppard, J. Saxon, S. Danning 2.-3. Japonska erotična drama KRALJESTVO ČUTIL, r. N. Oshima, gl. vi. T. Fuji, E. Matsuda 5. ameriški pustolovski LJUDJE ORLI, r D. Hickox, gl. vi. J. Coburn, C. Aznavour, S. York 8. -10. ameriška kriminalka ZLATI SALAMANDER, r. P. Zinner, gl. vi. F. Nero, A. quinn, C. Cardinale, C. Lee 9. -10. francoska vojna drama ZADNJI METRO, r F. Truffaut, gl. vi. C. Deneuve, G. Depardieu 12 ameriška komedija CHARLIE IN WENDY ALI KAKO IZGUBITI NEDOLŽNOST, r. C Loventhal, gl. vl. T Choate, C Errickson 15.-17. hongkonški pustolovski 36 KAMOR SHAOLINA, r. L. C. Liang, gl. vl. L. C. Hui, H. Yo 16 -17 italijanska drama ZATOČIŠČE IZGUBLJENIH, r M. Sole, gl. vl. M. Petri, C. de Mejo, P Montenero 19 italijanska komedija TOPLA BRATA, r. E. Molinaro, gl. vl U. Tog-nazzi, M. Serrault 22.-24. hongkonški pustolovski ZADNJE SPOROČILO BRUCEA LEEA, r. K. Ka, gl vl B. Rhee, R. van Clief, A Chum 23-24 ameriška drama ELEKTRIČNI JEZDEC, r. S Pollack, gl vl R Redford, J. Fonda, V Perrine, J Saxon 26. jugoslovanska vojna drama BERLIN KAPUTT, r. M Milošević, gl vl M. Gutović, S. Cvetkovil Ivković, Z Mlakar 29. -31 japonski znanstveno fantastični SPOROČILO IZ VESOLJA, r K Fukusaku, gl. vl. V Morrow, S Chiba, P. Lee 30. -31. ameriški triler TELESNA STRAST, r. L Kasdan, gl. vl. W. Hurt, K. Turner, R Crena in avgust 2. italijanska komedija TEMPERAMENTNA ROZI, r. M Monicelli, gl. vl G Deprdieu, F Minton, R Bock 5. -7 hongkonški pustolovski BRUCE LEE SUPERSTAR, r Bruce Lee, gl vl B Lee, L Lapid 6. -7. jugoslovanska komedija RIBARJENJE V KALNEM, r V Radova- nović, gl. vl. Bata Živojinović, M. Banjac, D. Nikolić, N. Arnerić, D. Felba 9 jugoslovanska komedija MOJ OČKA ZA DOLOČEN ČAS, r M. Jelic, gl. vl L. Samardžić, M. Dravić, Bata Živojinović, N. Arnerić, J. Sabljić, O. Marković, B. Dvornik, R Bašić 12.-14. ameriški znanstveno fantastični PLANET PREKLETIH, r. P. Hvams, gl. vl. S. Connerv, P. Bovle 13-14. francoska drama NEMORALNA, r. C. Milo, gl vl. S. Lameaux, Y. Goufrois 16. ameriški glasbeni PEVEC JAZZA, r. R Fleischer, gl. vl. N. Diamond, L. Olivier 19.-21. ameriški zgodovinski spektakel EXCALIBUR - MEČ KRALJA ARTHURJA, r. J. Boorman, gl. vl. N. Terry, H. Miren, N. Clay 21. ameriška kriminalka PREVARANT - HITREJŠI OD POLICIJE 23. ameriška drama JETNIŠNICA, r. J. Fanaka, gl. vl. L. I. Kennedv, T. Pollard angleški pustolovski BAGDADSKI TATIC, r C. Donner, gl vl. Ka-bir Bedi, T, Stamp, P. Ustinov, M Vlady angleška kriminalka MRHA, r. G. OHara, gl. vl. J. Collins, M. Cobv, I. Hendrv 31. italijanska kriminalka TEROR EKSPRES, r. F Baldi, gl. vl. S. Dio-nisio, W. Pochath 20, 26-28 27.-28. Potešena delegatska radovednost Na 5. zasedanju skupščine SDIS za Ptt promet Ljubljana 16.12.1982 je logaški delegat vprašal: Kakšne so možnosti za postavitev JTG v Gornjem Logatcu? Odgovor (ki je dospel 13. 4. 1983): V Zg. Logatcu pri trgovini stoji telefonska celica, v katero bo priključen novčični tel. aparat v nnaslednjem tednu. JEJ Delegatska enigmatlka Logaške novice razpisujejo posebno nagrado za tistega, ki razvozlja besedilo 8. točke delegatskega gradiva za 12. sejo skupščine občine Logatec. Rešitve pošljite pod oznako »delegatski bonton ali zdrizasta informiranost«. maš