rvAvPOTic
»EZON/U921/22 ŠTEVILKA 1.
CEMA1D
10 >
Spored za 1. teden.
Drama
Sobota,	1. oktobra	— Požar strasti.	Izven.
Nedelja,	2. oktobra	— pop. Razvalina življenja.	Izven.
Nedelja,	2. oktobra	— zv. Komedija zmešnjav.	Izven.
Poned.,	3. oktobra	— Požar strasti.	E
■ek, Sreda.	4.	oktobra 5.	oktobra	—	Zaprto. —	Komedija zmešnjav.	C
Četrtek,	6. oktobra	— Ljubezen.	B
Petek,	7. oktobra	— Požar strasti.	D
Opera
Sobota,	1. oktobra —	Boris Godunov, I. del.	Izven.
Nedelja,	2. oktobra —	Boris Godunov, II. del.	Izven.
Poned.,	3. oktobra —	Zaprto.	
Torek,	4. oktobra —	Vaška šola. Šeherezada.	D
Sreda,	5. oktobra —	Boris Godunov, I. del.;	A
Četrtek,	6. oktobra —	Boris Godunov, II. del.	A
Petek,	7. oktobra —	Dalibor.	C
Obod
42110
Začetek ob V28.
Konec ob 10.
Požar strasti
Drama v štirih dejanjih. Spisal Josip Kosor. Preložil Ivan Zorec.
ca
Režiser: ROGOZ.
g. Danilo, ga Borštnikova, g. Drenovec, gna Danilova, g. Rogoz, ga Danilova, g. Gaberščik. g. Peček, g. Železnik, g. Bitenc, g. Bratuša, g. Lipah, g. Smerkolj, g. Gregorin, g. Ločnik. g. Kralj, g. Plut. g. Kuratov, g. Strniša, g. Mušič, ga Juvanova, gna Rakarjeva. g. Kovič, g. Medven. g. Kovič, g. Šubelj. g. Gabrič, gna Gorjupova. gna Rovanova. gna Sturmova, gna Lehmanova.
dekleta in vaški fantje.
Dejanje se vrši v slavonski vasi. Med drugim in tretjim dejanjem mine leto, med tretjim in četrtim mine en dan.
Uarija Salic . . . Mara, njegova žena Ilija, njegov sin Ruža, njegova izvoljen Guša Rigalin . . Stana, njegova žena Ada, njihov sin . Mirko, bivši dijak Sodnik . . Zemljemerec Kaplan . .
Beležnik . .
Pandur . .
Vasiljevič, gozdar Matič, gozdni čuvaj Petar Miškovid Gabra Matic Martin Dimic Tunja Covic .
Salicev hlapec Jela, ciganka Beračica . .
Slepec . . .
Človek s polja Prvi cigan . .
Prvi delavec .
Prvi žandar .
Prvo Drugo T retje Četrto
dekle
Delavci, cigani. Vaška
— 2 —
Začetek ob V2 8.
Konec ob 10.
Razvalina življenja
Igra v treh dejanjih. Spisal F. S. Finžgar.
Kante, Žgajnar, krčmar, oče Lenčka, njegova hči .
.'°na> njegova rejenka Martin, kmet, sosed . terjan, kmet, sosed .
^ fk, kmet..............
Mica Slana, potovka
Režiser: A. DANILO.
. g. Ločnik. ga Juvanova, gna Vera Danilova, g. Gregorin, g. Terčič. g. Danilo, gna Rakarjeva.
Godi se na kmetih dandanes.
- 3 -
Začetek ob V2 8.
Konec pred 10.
Komedija zmešnjav
Veseloigra v petih dejanjih (4 slikah). Spisal Wiliam Shakespeare. Prevel Oton Zupančič.
Solinus, vojvoda efeški...................
Aegeon, trgovec iz Sirakuze ..... Emilija. Aegeonova žena, opatica v Efezu
l dvojčka, sinova I ^ Aegeona in Emilije |
dvojčka, služabni- / ka Antifolov \
Antifolus Efežan,
Antifolus Sirakužan,
Dromio Efežan, )
Dromio Sirakužan, J Baltazar,	j	(	.	.	.
Pietro,	,	trgovci	<	.	.	.
Antonio,	1	(	.	.	.
Angelo, zlatar.................
Sčip, šomašter in zagovornik Adrijana, žena Antifolu Efežanu Lucijana, njena sestra Miranda, krčmarica .
Ječar .................
Sluga Adriane	.	.	.
Režiser: O. ŠEST.
g. Gaberščik. g. Ločnik. gna Rakarjeva. g. Kralj, g. Sest. g. Daneš. g. Plut. g. Kovič, g. Kuratov, g. Lipah, g. Gregorin, g. Peček, ga Danilova, gna M. Danilova, gna Bergantova, g. Strniša, g. Šubelj.
Sodni sluge, dvorjani, stražniki, redovnice, rabelj. Dejanje se vrši v Efezu.
Po tretji sliki daljša pavza.
— 4 —
Začetek ob '/28.
Konec ob V2II.
LJUBEZEN
Tragedija v petih dejanjih. Spisal Anton Wildgans. Prevel O. Šest.
Režiser: O. ŠEST .
Martin...............................g. Rogoz.
Njegova žena Ana.....................gna Wintrova.
Njegova mati.........................ga Juvanova.
Vitus Werdegast......................g. Šest.
Vera ■ .	.......................gna V. Danilova.
Madame Charlotte.....................ga Danilova.
Osiveli gospod.......................g. Železnik.
oobarica.............................gna Gorjupova.
Dejanje se vrši v velikem mestu, drama, izvzemši tretjega dejanja, v hiši zakoncev, tretje dejanje v sobi Vere v zavodu Madame Charlotte. Med prvim in drugim dejanjem ne mine celih 24 ur. Drugo in vsa ostala dejanja se odigravajo tekom par ur.
Svetilke za prvo dejanje je posodila tvrdka „Vesta“.
— 5 —
Začetek ob V28.
Konec ob 10.
BORIS GODUNOV
Muzikalna ljudska drama v 8 slikah, vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski -Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar.
Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA.
I.	večer. 1., 2., 3. in 4. slika.
Boris Godunov, ruski _car. (bariton) .
Knez Vasilij Ivanovič Sujski, (tenor)
Andrej Ščelkalov, tajni pisar, (bariton) Pimen, kronist, menih, (bas)
Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Varlaam, (bas) )	,	,	(
Misajil (tenor) j vagabunda (
Krčmarica (mezzosopran)
Nikitič, birič, (bariton)
Stotnik, (bas) ...................
g. Levar, g. Sovilski. g. Pribislavski g. Zathey. g. Kovač, g. Zupan, g. Mohorič, gna Sterkova. g. Vovko, g. Zorman.
Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 1598—1605.
Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po lastnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry.
(Vsebina je v članku na 13. strani.)
Začetek ob V28.
Konec ob 10.
BORIS GODUNOV
Muzikalna ljudska drama v 8 slikah. Vglasbil M. P. Musorgski, predelal in instrumentiral N. Rimski-Korsakov. Besedilo po Puškinu in Karamzinu poslovenil C. Golar.
Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: BORIS PUTJATA.
II.	večer. 5., 6., 7. in 8. slika.
Boris Godunov, ruski car (bariton) . reodor, | njegova | (mezzosopran) . Ksenija, J otroka | (sopran)
Dojilja
Knez Vasilij Ivanovič Šujski, (tenor) ^imen, kronist, menih, (bas) .... Napačni Dimitrij (Grigorij Otrepjev, tenor) Marina Mnišek, hči vojvode iz Sandomira
Varlaam l ,	,	I (bas)
Misajil ( vagabunda Blaznik, (tenor) . . telesni bojar, (tenor) ....
Wvicki,	) .	I (bas)
Cernjakovski \ Jezulta ( (bariton)
(tenor)
g. Levar, gna Kalouskova. gna Kalinova, ga Smolenskaja. g. Sovilski. g. Zathey. g. Kovač, gna Thierryjeva. g. Zupan, g. Mohorič, g. Trbuhovič. g. Bratuž, e. Zorman.
g. Perko.
Glasovi iz ljudstva, bojarji, otroci bojarjev, strelci, straže, stotniki, magnati; poljske plemkinje, deklice iz Sandomira, romarji, narod. Godi se 1598—1605.
Nove dekoracije deloma po načrtu g. Sadikova, deloma po astnem načrtu naslikal g. Skružny. Nove kostume po načrtu g. Sadikova izdelala ga Waldsteinova in g. Dobry.
- 7 -
Začetek ob V2 8.
Konec ob 11.
VAŠKA SOLA
Opera v enem dejanju po starojaponski drami „Terakoya“, spisal in vglasbil F. Weingartner. Prevel Zalar.
Dirigent: BALATKA.
Režiser: G. TRBUHOV1C.
Gemba, komornik prejšnjega cesarja
(bas).................................
Matsuo, vazal prejšnjega cesarja v službi sedanjega cesarja (tenor) .... Schio, njegova soproga (sopran) . Kotaro, njiju 12letni sin (sopran) . Kvan Shusai, sin prejšnjega cesarja, 12 let star, podoben Kotaroju (sopran)
Genzo, učitelj (bariton)....................
Tonami, njegova soproga (mezzo sopr.) Choma, kmečki deček (sopran) .	.	.
Jecljavec, 15 leten bebast deček (tenor) Sansuke, stari sluga Matsuoja . . .
g. Zathey.
g. Drvota. gna Thalerjeva, gna Vera Danilova.
ga Trbuhovičeva. g. Romanovski. gna Sterkova. ga Ribičeva, g. Trbuhovič. g. Zorman, gna Pompejeva. gna Dežmanova.
Učenci . . . . •..................... gna Jeromova.
gna Ponikvarjeva, gna Koreninova. Spremstvo Gembe in Matsuo-ja, vojaki, kmetje in kmetice, mladež. Godi se v šoli Genzo-jevi na vasi blizu prestolnice na Japonskem.
8
ŠEHEREZADA
Pravljičen balet po pripovedkah iz Tisoč in ene noči. Vglasbrl Rimski-Korsakov.
Dirigent: F. RUKAVINA. Režiser: H. POLJAKOVA.
Osebe v prologu in epilogu:
Sah Habrias..........................g. Drenovec.
Šeherezada .	•.....................gna Chladkova.
Zobeida, Šeherezadina sestra.........gna Japljeva.
Osebe v dejanju:
Sultan Harun al Rašid................g. Povše.
Princesa Salfinasa, njegova favorita . .	ga Poljakova.
Pakizee, druga žena..................gna Nikitina.
i	gna Svobodova.
Zene sultanove..................... gna Špirkova.
'	gna Moharjeva.
Emersuin, indijski princ.............g. Strešnjev.
Vezirji, evnuhi, sužnji.
Začetek ob V28.
Konec ob V2II.
DALIBOR
Opera v treh dejanjih. Besedilo napisal Jožef Wenzig, vglasbil B. Smetana. Prevel F. Finžgar.
Dirigent: A. BALATKA.
Režiser: FR. BUČAR.
Vladislav, češki kralj (bariton) . . .
Dalibor, vitez (tenor)...................
Milada, sestra umorjenega grofa Lito
merskega (sopran).....................
Beneš, ječar (bas).......................
Jitka, sirota (sopran)...................
Vitek, oproda Daliborov (tenor) . .
Budivoj, poveljnik kr. straže (bas)
Zdenkova prikazen........................
Sodniki.................gg.	Perko,	Vovko,
Vitezi, vojaki, paži, ljudstvo. Godi se na gradu Hradšinu v Pragi v XV. stoletju.
g. Romanovski. g. Drvota.
ga Levandovska. g. Zathey. gna Thalerjeva, g. Mohorič, g. Zorman, gna Chladkova. Povše, Ribič, Pip.
— 10 —
Požar strasti.
Ta drama, s katero je Josip Kosor šel v veliki svet in s* z njo pridobil veljavno ime, ima dosti prav posebnih idejnih akcentov in krasnih dramatičnih napetosti, postopno se razvozlavajočih v živi, premišljeni sceneriji.
Temeljna misel vsega silnega, pretresljivega, do skrajnega konca zmerom bolj dramatično napetega dejanja je velesilni problem lastninske pravice in plemenske dedičnosti.
Kakor v težki, zamišljeni simfoniji vodilni akord grmečega mola, vas v tej močni igri drži visoka oratarjeva ljubezen do obdelane njive, do rodne domače zemlje. S to prenežno, a obenem neobzirno in strašno ljubeznijo, se kosa ljubezen krvnega sorodstva — spolna ljubezen pa se ji samo prireja in podreja.
Neskončna ljubezen, ki sega iz domače zemlje po tebi, je mogočna sila, vladajoča ves idejni in materijalni svet.
Zemlja je, ki daje rodovom in plemenom svoje posebno obeležje, svoj neizbrisni pečat. In ta rodovna, ta plemenska posebnost je dedna in narodna; kajti brez nje ne bi bilo Narodnostne, ne bi bilo domovinske ljubezni.
Komur je umrla ljubezen do doma, ne pozna sladke blaženosti v ljubezni do zemlje, ki ga je dala: — brezdomen se klati po svetu, v srcu mu ni praljubezni do pramatere zemlje. In čim dlje se morda zapodi v tuji svet za srečo in blagom, čimbolj mu omamljajo nemirnega duha vse velike in Pisane lepote širokega sveta — tem preje in gotoveje mu Potrka na razočarano srce mehka roka ozke domače zemlje, ln ubogi popotnik zapusti tuji svet in vse njegove nestalne, prevarne čare in prihiti s svojim, najbolj svojim in naj večji m, najpristnejšim hrepenenjem v domače kraje, da se v dognanem spoznanju prave blaženosti otožno in skesano in olajšujoče razjoka v pranaročju svoje predobre velike matere.
In spet presrčno ljubi sveto domačo zemljico, ki mu v vsej svoji revščini in neboglenosti materinsko daje, česar mu ne more dati ne učenost, ne bogastvo, ne ves široki tuji svet.
Za svojo rodno zemljo rad trpi, zanjo se stanovitno bori, Za poveličanje svoje velike ljubezni do domače grude je zmožen največje plemenitosti in najstrašnejšega boja.
Ta ljubezen je kakor vihar, kakor požar, kakor najbolj vroča strast, ki se ji nihče ne more upirati: vse podere, premaga in osvoji!
11 —
Ni je večje ljubezni!
—	Josip Kosor nam torej v drami „Požar strasti* slika tako presveto ljubezen. Z veščo roko nam sega v drhteče srce. spretno nas seznanja z ljudmi, ki strastno ljubijo svoj dom, zanj se borijo in znajo tudi umreti zanj; kaže na človeka, ki je pustil knjige in njih učenost in se je vrnil k najpristnejšemu, najprvotnejšemu delu — k plugu, pomigne revežem, ki nimajo svoje zemlje, in s prstom pokaže na zajedavce, ki hočejo dobro živeti od tuje lastnine in brez ljubezni in spoštovanja uživati obilne sadove po drugih obdelane zemlje.
Pravi in opravičeni gospodar je le tisti, ki jo ima rad in jo sam obdeluje.
„Požar strasti" je živ kalejdoskop napetih dramatičnih slik in zanimiva niz pestrih narodopisnih prizorov.
Ivan Zorec.
— 12 —
Musorgski.
(Ob prvi vprizoritvi njegove muzikalne drame „Boris Godunov" v ljubljanski operi.)
Modest Petrovič Musorgski je član petorice skladateljev ~ Balakirev, Borodin, Cui,- Musorgski in Rimski-Korsakov — , k* so dali Rusiji resnično narodno glasbo. Rodil se je leta 1835. v Karevu ter umrl komaj 46 let star v Petrogradu. Genijalna individualnost njegovega duha se izraža najbolj v njegovih pesmih, katerih mnogim je dal sam besedilo. Njegovi »Prizori iz otroške sobe“ in .Pesmi in plesi smrti14 spadajo danes med najpriljubljenejše točke velikomestnih koncertnih dvoran. Davno pred H. Wolfom in C. Debussyjem je tesno sPajal misel snovi in nje glasbeni izraz. Resničnost, „resnica prav od blizu“, kakor se je sam izrazil, mu gre nad vse. Petje mu je le izrazit govor v diskretnem spremstvu glasbe. Simfonične gradacije v Wagnerjevem smislu ne ljubi, še manj potrebne se mu zde vsiljive melodije in slične efektnosti. Zato ni doživel popolnega priznanja svoje slave, živel je pred Svojim časom.
Njegov „Boris Godunov1* je nastal po letu 1868. in se J® prvič vprizoril 1874. leta v Marijinem gledališču v Petrogradu. '' Prvotni obliki se ni mogel uveljaviti. Pozneje ga je predelal Rimski-Korsakov, in v tej prireditvi si je delo osvojilo svet. Ko so ^Borisa Godunova" leta 1908. vprizorili v pariški Veliki °peri s slovitim baritonistom Šaljapinom v naslovni vlogi, so P‘sali pariški listi: Delo je staro nad 30 let in vendar se zdi, a ni delo preteklosti, ampak prihodnjosti.
Tekst muzikalne drame, ki ga je Musorgski prosto posnel Puškinu, ni navaden libreto, ampak zanimiva literarna stvaritev po vzorcu shakespearskih dram, brez ozira na enotnost kraja in dejanja. O dejanju se da sploh težko govoriti, oris Godunov je le vrsta historično in muzikalično verističnih 'k> ki med seboj niso niti trdno zvezane. Tako je pariška opera gotove slike izpustila, druge pa zamenjala, ne da bi Potek dejanja vsled tega trpel. Pariške prireditve se drži v S avnem tudi ljubljanska vprizoritev.
Boris Godunov je živel proti koncu XVI. in začetkom . M- stoletja. Prestol ruskih carjev je zasedel leta 1598. in •je umrl leta 1605. Bil je regent za časa Fedorja, sina Ivana voznega. Feaor ni imel otrok. Zato bi bil moral zasesti ■liski Prestol po ruskih postavah njegov mlajši brat Demetrij. oc*a Demetrij je rano umrl in ruski narod je bil vedno mnenja,
— 13 —
da ga je dal umoriti Boris Godunov, da se je mogel potem sam polastiti prestola. Menih Gregorij Otrepjev je izkoristil položaj ter raznesel novico, da Demetrij sploh ni umrl, temveč da se je čudežno rešil iz krvnikove roke. Šel je v Moskvo, se proglasil za Demetrija, zanetil vstajo ter se po smrti Borisovi polastil prestola ruskih carjev.
Musorgski.
Prva slika Musorgskega drame se vrši na dvorišču novo-devičjega samostana. Narod prosi Borisa Godunova, naj zasede ruski prestol. Boris po daljšem obotavljanju sprejme ponudbo.
Druga slika nas seznani z vzroki Borisovega obotavljanja. Borisa grize vest, kajti dal je bil umoriti careviča Demetrija. To izvemo iz ust meniha Pimena, ki čita svojo kroniko
— 14 —
mlademu tovarišu Gregoriju Otrepjevu, kateri se izda pozneje sam za Demetrija.
V tretji sliki prisostvujemo kronanju Borisa na velikem trgu pred moskovskim Kremljem. S tretjo sliko se konča prvo dejanje muzikalne drame.
Drugo dejanje ima dve sliki. V prvi najdemo Otrepjeva v parku sandomirskega gradu, kamor je bil šel posetit svojo zaročenko Marino. Dekle je častihlepno in prigovarja Laži-demetriju, naj se polasti prestola. Toda Otrepjev misli samo na ljubezen in slika izzveni v lepem lirskem dvospevu.
V drugi sliki tega dejanja vidimo Borisa sredi njegovih otrok. Njegov svetovalec Šujski opozarja Borisa, da narod misli na vstajo. Borisa peče vest in more ga težke halucinacije.
Tudi tretje dejanje ima dve sliki. V prvi se pripravlja narod na upor in zasede na prigovarjanje Lažidemetrija moskovski Kremelj.
V zadnji sliki se razpravlja v Dumi o kazni, ki naj zadene lažidemetrija. Borisa peče vest bolj in bolj. Slednjič podleže blaznosti in umrje.
* *
*
Umor Demetrija ni zgodovinsko dokazan. V ruskem narodu pa je vera vanj tako vkoreninjena, da ga z Meriineejem ahko imenujemo epizodo iz ruske narodne zgodovine. Kot ®*o sta si ga osvojila tudi Puškin in Musorgski. Oba sta v svesti, da je ta epizoda narodno blago. V Musorgskega elu je narodni značaj posebej podprt z narodno glasbo. Glavni Junak opere, če smem delo imenovati s takim tradicijonalnim "senom, ni Boris, temveč ruski narod. Njemu pripada v delu največja in najzanimivejša vloga. Odveč bi bilo naglašati, da Se je Musorgski kot realist pri kompoziciji mnogobrojnih zborov v »Borisu Godunovu" opiral na narodne motive. Pri tem pa ni enostavno porabljal znanih ruskih narodnih pesmi temveč al m našel je karakteristični slog za vsemnogolične doživljaje, 1 J'h je bil deležen ruski narod tekom te zanimive faze svoje Zgodovine. Vsaka slika diha svojo posebno atmosfero; govoričenje pri pregovarjanju Borisa, naj prevzame krono; liturgična resnost v Pimenovi celici; religijozna vznešenost pri kronanju;
'mnost v carjevem domu; poljska atmosfera v sandomirskem si l V8e *zboi'no zadeto in s prepričevalno naravnostjo *anVln vse te v dramskem in muzikalnem oziru pestre e vežeta dve močni vezi: čista, nevsiljiva resničnost in preprosta slovanska narodnost.
F. Juvančič.
— 15 —
Anton Wildgans.
(K premieri njegove tragedije „Ljubezen“.)
V danes sicer zelo revnem dramatičnem slovstvu Nemcev, zavzema Wildgans za Hauptmannom morda prvo mesto. Njegova kri je prav tako težka kakor Hauptmannova, njegov stil modernejši in jezik svetlejši, nemara prijaznejši, čeprav vedno v mejah resnosti. — Wildgans je v prvi vrsti poet in zato mu v njegovih dramah zmanjka proze — navadna beseda mu ne zadošča, poleti više — in večji del njegovih dram je pisan deloma v verzih.
Iz njegovih pesmi zveni gotova grotesknost, ki spominja onih kabaretnih točk Wedekinda „pri enajstih rabljih11. Pred leti je bila marsikatera teh Wildgansovih tiskana v „Simpli-cissimu“. On ljubi razmah, krepko besedo. N. pr. da Hubertu v „Dies Irae“ ta-le odstavek:
Ernst, Ernst! Wie es inich ekelt Dies klebrige Spiefierwort!
Ernst ist, was flickt, strickt und hakelt,
Ernst ist, was schachert und mackelt,
Was tiber Biichern verdorrt!
Ernst sind sie beim ewigen Kauen Am uralten Sauerteig,
Ernst im Bett ihrer Frauen,
Beim Essen, Trinken, Verdauen,
Ernst, wo zum Lachen zu feig!
Ernst sind sie, wo sie verstummen,
Weil ihre Weisheit zu Spott,
Ernst ist der Tanzschritt der Krummen,
Ernst ist das Pathos der Dummen,
Ernst ist der Freude Bankerott! —
Doch ich will leben! Leben will ich, leben!
Begreifst du diesen urgebornen Drang?
Nicht hingekrummt am Vorgedachten kleben,
Nicht keuchen unter Lasten! Leben, schweben In Blutes ungehemmtem Oberschvvang!
Was schert mich, woher ich fiir morgen Hernehme das lumpige Geld. —
V svojih dramah hodi realistično pot in se izgubi navadno v vsaki v čisto duševnost in simboliko.
— 16 —
„Uboštvo“, „Dies Irae“ in „Ljubezen“ so trilogija — drame vsakdanjosti. „Uboštvo“, tragedija majhnega uradnika, „Dies Irae“, tragedija otroške duše, „Ljubezen“ — sub specie aeternitatis — tragedija zakona.
Anton Wildgans.
Pomlad. Večer. Mlad zakonski par. Oba naveličana drug drngega. On naveličan — ona utrujena. Tu začne drama in zraste v tem ozkem okviru preko sten. Zdi se mi, da je »Ljubezen* manj drama, a bolj pesnitev. Pesnitev, ki je zgra-
— 17 —
jena že na opasnih mejah, kjer ni več daleč do banalnosti. In baš v tem tiči vsa cena dela, da se je znal avtor izogniti, vsemu zapeljivemu in ohranil čisto duševnost. — Prav tako preprosti, kot je preprosto /grajeno njegovo dejanje, so tudi njegovi ljudje. Iz vsakdanjih teženj, skrbi in bolesti delujejo, dokler jih ne zgrabi usoda iz onih sfer, kjer vladajo sile, katerim se ni mogoče upirati.
Kar je pri Wildgansovih dramah predvsem simpatično, je to, da niso le drame enega naroda, da nimajo nikakega nacijonalnega kolorita, temveč, da so lahko last vsake kulture.
—	Zidane so na težnjah človeštva.
Wildgansova dela uživajo ugled ne samo med Nemci — vsa velika gledališča jih vprizarjajo. Pri nas je „Ljubezen“ prvo njegovo delo, ki pojde preko desk, dočim se je v Trstu za časa g. Skrbinška vprizorilo „Uboštvou in doseglo tam velik uspeh.
Poleg omenjene trilogije vsakdanjosti je napisal Wildgans še enodejanko ,Na veke amen“, „Kajna“, ki tvori prvi del druge trilogije, katere snov je vzeta iz svetopisemskih zgodb, in par zbirk sonetov in pesmi. —
Ni velikan — in kar pove, ni novo, že pogostokrat obdelano — le novo obliko poda, zanimivo, preprosto in prav zato seže do srca. —
O. Š.
- 18
Komedija zmešnjav.
Igriva fantazija mladega Shakespearea v najobjestnejšem razmahu. Brez plahega ozira na zakone verjetnosti tega našega sveta. Dvoje dvojčkov, rojenih isto uro v isti hiši, tako podobnih, „da ju ločili smo le po imenih" — in vrhu tega še nedoslednost, da sta pred nami dva Antifola in dva Dro-•nija, ki se ne ločita niti po imenih! — ne, z verjetnostjo ni nič, z resničnostjo nič. Skeptičnega kriticizma ta lahna zgradba ne prenese; pred dlakocepcem ne bi kamen na kamenu ostal.
Shakespeare je bil preveč realen duh, da ne bi bil tega sam prav dobro vedel in nam je to tudi razodel. Ne s pristavljenim komentarjem, nego po svoje: z delom samim. S tem, da se je držal v tem svojem komadu strožje nego sicer enotnosti kraja in časa: vse dejanje se godi v Efezu in traja od danes do jutri; in: Komedija zmešnjav je njegovo najkrajše delo. To se pravi: Dečki, ta moja komedija mora zdrkniti gledalcu mimo oči; ne dajte mu niti za hip prilike, da bi prišel do sape in utegnil med predstavo razmišljati. Bistro, dečki, bistro!
Lahkoten komedijski stil, ki prehaja tu pa tam v burko, pba Dromija sta potomca komičnih služabnikov starega veka *n verna bratca italijanskih harlekinov. Nobene teh oseb ne pretresa nič elementarno silnega; edino smrtni strah Aegeonov sega v mrak; vendar ne do tragičnosti, ker ga blaži udana resignacija, ki jo pokaže nesrečni starec takoj v prvih svojih besedah.
To tudi ni široko življenje, ki raste v Shakespeareovih tragedijah v skoro kozmične dimenzije; ozko je, kakor v škatlico vklenjeno Meni se zdi kakor muzika v starinskih tobačnicah: naviješ jo, da ti odsvira svoj komad; precizno, suho bi rekel, a lično. Vsak zvok je zase, kakor bi kapljale note druga za drugo in nevede druga za drugo ustvarile grobno melodijico, ki je samo prijetna, nič drugega, in se kakor še-le v tebi spoji v celoto.
Nekaj avtomatskega je v tej komediji, več vsaj nego v nrugih poetovih, ki so bolj potopljene v čustvo in imajo več prelivanja in mnogozvočja; tudi več poetičnosti, če hočete, ^ato bi komedijo zmešnjav najbolj brez skrbi zaupal lutkam. Brezstrastnost''inarijonet, njih stilizirano kretanje, ki te noče varati z videzom resničnosti, njih obsekani značaj, groteskno Poudarjen in stisnjen v določen kalup — in za njimi dobri govorci, katerih vsak bi imel sleherni ton vnaprej pripravljen,
— 19 —
obešen, da ga sname, kadar treba, in ga spusti srebrnega na srebrn pladenj — to bi bila predstava, ki bi ustrezno podala nazvi-življenje teh oseb, resničnih samo, dokler se gibljejo pred teboj na odru, ki pa takoj nato odrevene v nepremičnost in neobčutnost. Tako nekako imajo šahovne figure pomen in veljavo samo v igri. Kmetje izven igre so eden kakor drugi. Na deski pa ima vsak svojo individualno ulogo in funkcijo: ta ostane revež do konca, drugi naganja ve-likaše v stisko in se pribori do kraljevskega dostojanstva.
Prav tako imajo tudi osebe Komedije zmešnjav, dokler so na odru, individualnost in silo. (Saj drugače bi ne bile Shakespeareove!) Vse te osebe so značaji. Kakor so na brzo roko očrtane — ko jih gledaš s te strani, vidiš že mojstra, ki je s par potezami umel ustvariti vtis življenja. Vsak trgovec, ki nastopi v komediji, je po svoje udarjen in nudi tenkoslut-nemu igralcu priliko, da ga po svoje izkleše. Amelija ni samo častitljiva in dobrotljiva opatica; to je žena, ki je živela v svetu in pozna ljudi; oglej si jo pobliže, in videl boš, kako naravnost lokavo navede s par spretno stavljenimi vprašanji Adrijano do priznanja, ki ga hoče imeti od nje, da ji bere lahko tem učinkoviteje svoje levite. In tadva Antifola, enaka po licu in po imenu, sta po usodi in značaju vendar-le različna. Efežana, ki si je ustanovil dom in si pridobil med tujimi meščani velik ugled, tirajo vrtinčasto zmedeni doživljaji v besnost, ki se zdi njega znancem blaznost. Sirakužan, popotnik, ki ga je gnalo hrepenenje po bratu od doma, se gubi v fantastično grozo, katera dobi pri slugi Dromiju groteskno komične oblike. „Po domišljijah brodiva oba“ je vodilni motiv teh dveh. In med te domišljije je vpleten nežen ljubavni melodram med Sirakužanom iu Lucijano, ki se na koncu, kakor v tedanji komediji drugače ni mogoče, točno uresniči.
Kdor preteče vso skalo raznih lic te komedije in pretehta njih medsebojno razmerje, uvidi, da je bil tudi v tem navidezno malopomembnem delu Shakespeareov genij buden in je ustvaril z rahlimi črtami celo vrsto umetniško zaokroženih značajev, ki se lahko tudi v tem tesnem okviru igralsko izžive. In zato so te neverjetnosti resnične. In pravim igralcem ljube; kajti Shakespeare jih je zamislil za oder. Vsaka njegova postava je poetičen stvor in hkrati uloga. In teh si igralci žele.
— 20 —
Začetek sezone 1921/22.
Dramsko gledališče otvori letošnjo sezono z Josipa Kosora dramo „Požar strasti14. Drama, katere premiera se je vršila Jia Dunaju in ki je bila z velikim uspehom igrana v Pragi 'n v Hamburgu pod ravnateljstvom znamenitega dramaturga barona Bergerja, bo tudi naše občinstvo gotovo zanimala. Kosora prištevamo danes k prvim jugoslovanskim dramatikom. Pn spada med one naše redke ljudi, ki so z vehemenco svojega talenta prebili kitajsko obzidje domače izvestnosti ter si umeli tudi pred obličjem velikega naroda pridobiti priznanje, kujemo, da se je celo Stanislavski zanimal za dela Josipa Kosora. Ena njegovih dram bi bila gotovo uvrščena v repertoar Hudožestvenega teatra. Ker Umetniško gledališče v Moskvi v Par dneh ni dalo odgovora, ali sprejme njegovo delo ali ne, •le zahteval avtor vrnitev rokopisa, ki ga je prevel z ljubeznijo veliki prijatelj Jugoslovanov, znameniti ruski poet in prevajalec J. K. Baltrušajtis. Slovenski prevod je oskrbel g. Ivan Zorec.
Naslednja letošnja novost je Shakespeareova ^Komedija zmešnjav“ v blestečem Župančičevem prevodu. Gledališče je y posesti še drugih prevodov velikega mojstra, ki jih je oskrbel isti prevajalec s tako dovršenostjo, da nas zanje drugi odri °Pravičeno zavidajo. Od teh prevodov je v programu tekoče sezone pred vsem „Othelo“. „Hamlet“, ki ga je poslovenil van Cankar, pojde z g. Rogozom v naslovni vlogi čez naš oder. Na tem mestu naj bo omenjeno, da dovršuje Oton ^upančič še en znamenit prevod za tekočo sezono — Rostan-( ovega „Cyrana de Bergerac“. G. Putjata bo igral Cyrana in vodil režijo tega po vsem svetu znanega in priljubljenega dramatičnega dela.
Tretja noviteta letošnje sezone je Wildgansova tragedija »ljubezen" v režiji in prevodu režiserja Osipa Šesta. Wildgans, sedanji ravnatelj dunajskega državnega gledališča (preje Hof-urg), zavzema v moderni nemški literaturi odlično mesto kot Pesnik in dramatik. Poleg imenovane žaloigre, ki si je z blis-ovito hitrostjo osvojila vse nemške in tudi mnoge nenemške pare, je izdal Wildgans še druga dramatična dela kot „Dies .,rae »Uboštvo", „Na vse večne čase, amen* in več zbirk irskih pesmi. Gospod Osip Šest je od pisatelja Wildgansa osebno pooblaščen za prevajanje vseh njegovih literarnih del.
® četrto noviteto letošnje sezone bo proslavilo Narodno S edališče sedemdesetletnico slavnega in velezaslužnega sina ratskega čehoslovaškega naroda Jiraska z njegovo dramo
— 21 —
„Oče". K tej slavnosti je povabila uprava Narodnega gledališča znamenito češko igralko Naskovo, da počasti pred nami z recitacijo iz Jiraskovih del svojega velikega rojaka. Ružena Naskova je dobra in ljuba znanka naše publike, kajti svojo gledališko karijero je pričela na ljubljanskem odru.
Narodno gledališče se zaveda svoje naloge, da mora gojiti v prvi vrsti domačo, potem sploh slovansko in slednjič svetovno dramo. Vodstvo je skušalo z repertoarnim načrtom ugoditi vsem tem zahtevam, predvsem pa se je resno potrudilo, podati iz domače književnosti kar najboljše in na ta način pridobiti domačim umotvorom potrebno in zasluženo spoštovanje občinstva. Poleg Cankarja, ki je postal s farso „Pohujšanje v dolini šentflorjanski" ne le ljubimec ljubljanskega, temveč tudi zagrebškega občinstva, vprizori drama v letošnji sezoni Borštnikovo dramatizacijo Tavčarjeve povesti „Otok in struga" ter proslavi s tem sedemdesetletnico Emila Leona, prvaka slovenskih pisateljev. Iz arhiva je izkopan Anton Medved. Tragedija „Za pravdo in srce“ pojde v letošnji sezoni na oder. Pričakovati je tudi nekaj izvirnih novitet. Od ostalih jugoslovanskih avtorjev ne smeta ostati neomenjeni imeni Nušič in Vojnovič. Poslednji je zastopan z »Ekvinokcijem", prvi pa s tragedijo „Knez od Semberije" in veseloigro „Narodni poslanec". Nušicev „Navadni človek" ostane na repertoarju in bo zlasti ob nedeljah popoldne razvedril marsikoga.
Iz češke literature prinese tekoča sezona poleg Jirasko-vega „Očeta" še „Maryšo" bratov Mrštikov in v zadnjem času zelo zaslovelo delo pisatelja Čapeka — „R. U. R.“, v prevodu Osipa Šesta. Ruse bo zastopal pred vsem Ostrovski, ki bo stopil letos prvič na deske slovenskega odra. Igrali bodo njegovo pomladno pravljico v verzih „Sneguročko" v prevodu Pavla Golie. Godbo k tej pesnitvi je spisal Čajkovski, Rimski Korsakov pa je vglasbil vso dramo, ki je danes kot opera po celem svetu znana. 30. novembra bo proslavilo gledališče stoletnico rojstva enega največjih slovanskih in svetovnih genijev, Dostojevskega z vprizoritvijo njegovega romana „Idijot". Vpri-zoritev bo trajala dva večera. Dramatizacijo je oskrbel po prevodu g. Borštnika režiser Putjata popolnoma v smislu dramatizacij Hudožestvenega teatra; v dramatizaciji ni in ne sme biti niti ene besede, ki bi je ne bil zapisal avtor sam. Prizore, ki jih avtor ni podal v direktnem govoru, čita lektor. Tudi bo imelo naše občinstvo v kratkem priliko, videti na odru Gogoljevo nesmrtno komedijo „Revizor" v novem in izbornem prevodu prof. Prijatelja.
Iz tujih književnosti naj omenimo pred vsem Francoze. Repertoarni načrt vsebuje Moliereove klasične komedije .Namišljeni bolnik", ^Žlahtni meščan" in „Sinešne precijoze" v
— 22 —
prevodu Friderika Juvančiča in Brieuxovo znamenito dramo »Ponesrečenci1* v prevodu Pavla Golie. To delo, ki je bilo prvotno celo v Franciji konfiscirano, je odlikovano od francoske akademije in je prevedeno pač v vse jezike kulturnih narodov. Znamenita je ta drama zlasti zategadelj, ker se z odprtim vizirjem in z doslej nepoznano odkritosrčnostjo bori Proti seksualni laži v moderni družbi.
Nordijska dela prevaja za Narodno gledališče Vojeslav Mole. Gledališče je doslej v posesti dveh Ibsenovih prevodov izvirnika „Gospe z morja" in „Hedde Gabler“.
Prva operna predstava letošnje sezone je muzikalna drama M. P. Musorgskega „Boris Godunov". Pred nami se razvije kos stare ruske zgodovine po tistem resnem, duševnem in karakterističnem načinu, ki označuje globoke^ruske umetnike. Musorgski je našel za čas Borisa Godunova pravi izraz glasbe, enako za njegovo dejanje in nehanje kakor tudi za vse osobje, kl nas sreča v tej drami, zgrajeni re“snično, prostrano, rusko.
Druga noviteta bo dr. Hermana Kienzla Evangeljnik", ki se ga spominja človek kakor prijaznega dogodka, doživ-jenega nekdaj prej in v lepših časih. Lunina noč, pesem o •nladosti, sreči in ljubezni, ki so nekoč sijale, pa je zdaj že oolgo od tega, vse je'tako milo, toda končano, kajti življenja ni mogoče pričeti iznova. Kruto po nedolžnem trpeti, ne imeti rugega kakor nado na nebeško kraljestvo, pa vse odpuščati, spada bolj v opero kakor v življenje. In vendar je prijazno, Preživeti večer milih, blagih in neverjetnih čustev.
Kmalu pride na vrsto tudi Puccini s svojim najlepšim otn, z „Bohemo“, ki jo ljubljanska opera na novo študira, mu ni segla s svojo drobno ročico globoko v srce uboga . ^n> ki umira v svoji lirski nesreči in v prekrasnih Puccinijevih melodijah? Umrla je, poslušalec gre domov, toda ne {nore zaspati, ker je bolan od sladkih lirskih bolečin, ki jih Je sicer prijetno trpeti.
Balet pripravlja Čajkovskega ..Labudje jezero14, od lanjskih ?Per pa so za bližnje dni na repertoarju Smetane „Dalibor“, eingartnerjeva „Vaška šola", Rimskega-Korsakova balet „Še-erezada", Puccinijeva „Tosca" in Bi/.eta „Carmen“. sil ^uc*' domači operni skladatelj g. Risto Savin se je že ogla-1 • Naznanil je svojo novo opero »Gosposvetski zvon".
X.
- 23 -
Cene prostorom.
Parter
Sedež I. vrste .
„	II. — III. vrste .
„	IV. — IX. vrste
„	X. — XIII. vrste
Dijaško stojišče
t Lože
Lože v parterju in
I. redu za 4 osebe . Balkonske lože z2t 4 osebe Nadaljne vstopnice v I. redu in parterju Nadaljne vstopnice v
balkonskih ložah .	.	.
Drama
10 D
9 „
8 „
6 „
2
40
30
8
5
Opera
15 D 13 „ 10 „
60
45
10
8
Balkon
Sedež I. vrste..........................7	„	...	10	„
„ II. — III. vrste ....	5	„	7	„
Galerija
Sedež I. vrste........................3	„	.	.	.	4	„
„ II. — V. vrste ....	2	„	.	.	3	„
Stojišče............................. 1	„	.	.	.	1	„
Vstopnice se dobivajo v predprodaji pri dnevni blagajni (operno gledališče) od 10. do pol 1. ure in od 3. do 5. ure proti 10% povišku in na dan predstave pri blagajni za gorenje cene.
Med predstavo vstop ni dovoljen.
21 -
Ponatisk dovoljen le z označbo vira.
.	** iskl list izhaja vsak ponedeljek in prinaša poročila o reper-
pri Narodnega gledališča v Ljubljani, vesti o gledališki umetnosti >n "t,S m ^ru^°^’ kratke članke o važnejših dramskih in opernih delih Fr p aVt0r*'h- Sodeluiej° : Fran Albrecht, Anton Funtek, Pavel Golia, J^r ^ ovekar, Matej Hubad, Friderik Juvančič, Pavel Kozina, Alojzij 'g ier, Ivan Lah, Anton Lajovic, Ivan Prijatelj, Ivan Vavpotič, Josip Vidmar, Oton Zupančič in dr.
TISKA UČITELJSKA TISKARNA V LJUBLJANI.