TEDNIKOV KOMENTAR
rrö

Številka 4 Letnik 46 Cena 10,— šil. (25,— SIT) petek, 28. januar 1994
Poštnina plačana v gotovini	Celovec	P.b.b.
Erscheinungsort Klagenfurt/lzhaja v Celovcu Verlagspostamt 9020 Klagenfurt/Poštni urad 9020 Celovec
Prof. Jože Wakounig je
svoj Tednikov komentar posvetil dr. Jošku Tischler-ju, ki je umrl pred 15 leti.
Stran 2
KULTURA
Vinko Ošlak se je za Naš tednik pogovarjal z znamenitim tržaškim pisateljem in publicistom prof. Borisom Pahorjem.
Stran 12/13
23. januarja 1979je Vsemogočni odpoklical k sebi ustanovitelja NSKS in očeta slovenske gimnazije dr. Joška Tischlerja. Tudi letos sta se NSKS in KKZ spomnila ob grobu v ŽreIcu Tischierjevih neminljivih zaslug za slovensko narodno skupnost. - O podelitvi XV. Tischlerjeve nagrade, ki jo je prejeto slovensko zadružništvo, poročamo na straneh 10/11.
Edinost med Ambrozvjem in Haiderjem
EL proti zapostavljanju vzhodnih sosed
Ker predvideno zvišanje brezcarinske mere naj ne bi veljalo tudi za vzhodne sosedne države, je predsednik EL Andrej Wakounig te načrte ostro kritiziral. Medtem ko bi naj za zapadne sosede Avstrije veljala brezcarinska mera v višini 2.500 šilingov, bi naj za vzhodne nove demokracije ta mera znašala samo 1000 šilingov. Ker bojo ti avstrijski ukrepi veljali tudi za Slovenijo, bo prav južno-koroško prebivalstvo pokazalo bore malo razumevanja za takšno diferenciacijo. Wakounig je poudaril potrebo po brezcarinski coni med južno Koroško in Slovenijo po vzoru accordi-na, ki velja med Južno Tirolsko in Tirolsko.
Vsem tistim, ki delajo propagando za koroško SPÖ s tem, da strašijo s Haiderjem, v globok premislek: Očitno sta se Ambrozy in Haider že pred volitvami dogovorila, da si bosta glede izvolitve naslednjega deželnega glavarja medsebojno pomagala.
Njuna „čarobna“ formula se glasi: stranka, ki dobi največ glasov, naj postavi tudi deželnega glavarja. Pri tem je treba poudariti, da je Haider že pred meseci izrazil svojo pripravljenost, da podpre Ambrozyja kot deželnega glavarja, medtem ko se SPÖ nikoli ni izrekla poti takšni podpori s strani
FPÖ.	_ ..	. _
Dalje na str. 2
Slovensko zadružništvo ni samo uspešno na gospodarskem področju. Našim Posojilnicam je pri srcu tudi varnost otrok. Zveza slovenskih zadrug je založila dvojezične table, ki naj bi voznike spodbujale k prijaznosti do otrok. Table lahko naročite pri Posojilnicah-Bank ali pri Zvezi slovenskih zadrug v Celovcu.
^PAfl
^POSOJOJICA-BANK
IIP
sliki NT/Fera
2
Politika
Jože Wakounig
Komentar
NAŠEGA TEDNIKA
Njegov spomin nam je opomin
Ob 15-letnici smrti dr. Joška Tischlerja
23. januarja 1979 se je sklenil zemeljski življenjski krog pomembnemu možu naše slovenske in naše koroške zgodovine. Dr. Joško Tischler si je s svojim življenjskim delom postavil spomin, trdnejši in trajnejši od jekla.
Pred 15 leti smo se poslovili od človeka, ki je s svojim trdovratnim optimizmom, s svojo neupogljivo voljo za življenje, s svojo neuklonljivostjo postal zgled, pa tudi opora celi naši skupnosti.
Bridke izkušnje, udarci, ki jih je moral pretrpeti tudi od svojih slovenskih rojakov, mu niso mogli vzeti tistega optimizma, vedrega pogleda v prihodnost, brez katerega ni vztrajanja. Moč za vse to mu je dajala tudi znana zdrava podjunska trma.
Dr. Joško Tischler se je rodil 8. majnika 1902 pri Marku v Zablatah pri Kamnu v Podjuni; malo navrh je oče kupil Hajn-žlnovo hišo v Tinjah. Iz tinjske šole je šel v celovško gimnazijo. 6. in 7. razred je zaključil v Kranju. Maturiral je po plebiscitu v Celovcu. Po maturi je na Dunaju študiral matematiko in fiziko. Leta 1922 je bil med ustanovitelji Kluba koroških slovenskih akademikov (zdaj Klub slovenskih študentov in študentk) na Dunaju. Po opravljenem študiju zanj na Koroškem ni bilo kruha; ta šikana je bila ena izmed neštetih posledic 10. oktobra 1920. Službo je dobil v štajerskem Fürstenfeldu. Leta 1934 se je mogel vrniti na Koroško. Službo je dobil v Beljaku. Leta 1936 je postal prvi predsednik Slovenske prosvetne zveze.
Huda zareza za naš narod je bil vdor Hitlerjevih čet in prihod nacizma marca 1938.
Prva žrtev nacističnega nasilja nad Slovenci na Koroškem je postal škocijanski župnik Vinko Poljanec. Leta 1939 je moral dr. Joško Tischler v Bregenz na Predarlsko. V letih 1942, 1943 in 1944 je trikrat obiskal naše izgnance na Hes-selbergu. Julija 1945 se je z njimi vrnil na Koroško. V Beljaku sojih Angleži ustavili. Dr. Tischler je končno le dosegel,
da so izgnanci mogli nadaljevati pot proti Celovcu.
Leta 1945 je dr. Tischler kot član provizorične deželne vlade dosegel ureditev o obveznem dvojezičnem šolstvu za južno Koroško. Ta ureditev je veljala vse do 22. septembra 1958, ko jo je razveljavil takratni deželni glavar Ferdinand Wedenig. Novembra 1945 koroški Slovenci zaradi pritiska komunističnih oblastnikov v Ljubljani niso smeli samostoj-
no nastopiti. Lista je bila sicer že vložena pri deželni volilni oblasti, a tam jo je nekdo ukradel.
Zaradi enostranske politike se je dr. Tischler s svojim krogom ločil od Osvobodilne fronte COF). 28. junija 1949 so ustanovili Narodni svet koroških Slovencev. Prvi predsednik je postal dr. Tischler. Naslednja leta so zahtevala veliko samopremagovanja in samo-zatajevanja.
Po podpisu avstrijske državne pogodbe 15. majnika 1955 se je za koroške Slovence začelo novo obdobje. Skupna spomenica od 11. oktobra 1955 je važen mejnik. Septembra 1957 je odprla vrata Slovenska gimnazija, sad člena 7 ADP Prvi ravnatelj je postal dr. Joško Tischler; koroški Slovenci so ga kmalu imenovali očeta Slovenske gimnazije. Ravnatelj je ostal do konca leta 1967. Od 1972 do 1976 je bil spet predsednik NSKS.
Dr. Joško Tischler je bil osebnost, ki je že s svojo mogočno postavo dajala zaupanje in ustvarjala občutek varnosti. Podoben lik bi nam bil potreben prav v zdajšnjih trenutkih, ko se lovimo na vse konce in kraje v zmedah. Včasih se zazdi, kakor da bi se vračala, vsaj v delcih, zgodovina poznih štiridesetih in zgodnjih petdesetih let z vsemi usodnostmi. Tischlerjevo delo nam bi moralo biti vsaj opomin; lahko bi nam tudi bilo vodilo.
Dr. Joško Tischler je bil osebnost, ki je vzbujala zaupanje in ustvarjala občutek varnosti. (Posnetek z zborovanja zaupnikov v celovškem Glasbenem domu I. 1974.)
Edinost med Ambrozyjem in Haiderjem
(Nadaljevanje s 1. strani)
Igra, ki jo igrata koroška SP( in FPÖ, ni nova. Sodelovanje it medsebojno oziranje med socia listi in svobodnjaki ima ni Koroškem veliko tradicijo. Navz ven se obe stranki sicei spuščata v propagandistični vojno. SPÖ pač skuša na tl način pomiriti svoje „napredne' funkcionarje in volilce, da j( „antidesničarska". Še posebe pa skuša trositi pesek v oč koroškim Slovencem in izkori ščati njihovo averzijo proti F PO Tako upa SPÖ pridobiti zase čim1 več slovenskih volilcev, ne da b ji bilo treba za to odstopati oc svoje protislovenske politike. V njej je namreč zanjo merodajen konsenz s Haiderjevo FPÖ.
Tudi tokrat, ko gre za pomembno vprašanje, kdo bo novi deželni glavar, sta si Haider in Am-brozy edina. Bosta za to prejela na volitvah „žegen“ tudi s strani koroških Slovencev? Mar celo s strani najbolj antifašističnih?
Glas iz domače vasi
FRLOŽEV LUKA
Me je srečal pred nekaj dnevi Špičev Pavel, ki je z Jezičnikovo Lizo dober, in me je barak „Hej, Luka, ti še marsikaj veš, ko veliko bereš in radio poslušaš. Povej, ali je kaj razlike med NSDAP in FPÖ!“
Kanacija, sem rekel, seveda je razlika, pa šele velika! Kam pa misliš, ti tarban zabiti! NSDAP je imela na Koroškem gau-leiterja Rainerja, FPÖ pa Gaugg-leiterja Reinharta.
3
Politika
Štajerski Slovenci, ali strah na bazi
Društvo Člen VII naj bi se razpustilo, če bi šlo po bivšem predsedniku W. Gomboczu in sedanji predsednici A. Z. Ostali člani 15-članskega predsedstva so to preprečili.
I(= Občni zbor društva naj bi bil j( 19. marca 1994. Kdo bo novi g Predsednik, še ni jasno. Nekateri Yc so upali, da bo postal graški z učitelj prof. Branko Lenart, ven-= dar je ta v pogovoru z Našim ted-^ nikom dejal, da ne bo sprejel [, Predsedniške funkcije. Sedanja 3' Predsednica pa prav tako jč izključuje kandidaturo. Zakaj sta g bivši predsednik in njena nasled-q niča predlagala razpust društva? ■j. Gombocz v pogovoru z Našim ) tednikom: „Odkar smo prejeli
bombe v pismih, se bojimo za naše življenje. Vrhu tega nas štajerske deželne oblasti in policija ovirajo ali celo denuncirajo. Treba pa je tudi vedeti, da povezava z bazo ne funkcionira in da je nositelj društva Člen VII v glavnem elita izobražencev.“
Zadnje je potrdil tudi prof. Branko Lenart. Vendar je, drugače kakor W. Gombocz, optimist in hoče vztrajati. Prof. Lenart: „Število štajerskih Slovencev se je pri zadnjem ljudskem
štetju podvojilo. Vrhu tega je postala Slovenija demokratična država, kar bi gotovo moralo pozitivno vplivati tudi na položaj štajerskih Slovencev.“
Osnovna zahteva Društva „Člena VII“ je šolski pouk slovenščine na avtohtonem ozemlju. Prof. Lenart: „Vendar štajerske oblasti se tega branijo in bojijo kakor vrag žegnane vode. Slovenci na evtohtonem ozemlju pa se jih bojijo.“
OB ROBU
Strankarska pokvarjenost ob primeru Bilčovs
V Bilčovsu imamo koroški Slovenci najboljši primer, kaj se dogaja s „pokončnostjo" lokalnih Slovencev pri nekritičnem vključevanju v strankarsko strukturo SPÖ. Bilčovska županja je Slovenka in je maturirala na Slovenski gimnaziji, podžupan je znani rojak in odbornik ZSO. Se več članov socialistične frakcije v občinskem odboru je Slovencev.
Zdaj pa pride na debelo: občina Bilčovs je dvojezična in bi županja že davno morala upoštevati tozadevni zakon oziroma postaviti dvojezične krajevne napise. Župani, ki niso Slovenci, so jih v drugih občinah že postavili. V Bilčovs pa mora priti Nemka iz Zgornje Avstrije in zahtevati od Slovencev v SPÖ, da končno postavijo dvojezične table. Še več: občani sami morajo zbirati podpise, da pridejo do svojih tabel. Svoje zahteve morejo uveljavljati nasproti Slovencem, ki nimajo dovolj civilne korajže ali imajo od svoje stranke druga navodila.
Narobe svet. Človek se ne spozna več. Kako daleč lahko pripelje strankarska pokvarjenost ali strankarska disciplina!
In kaj pravi k temu kandidatka SPÖ Ana Blatnik iz Bilčovsa? Zatrjuje, da bo v deželnem zboru zastopala tudi interese Slovencev, seveda, če bo izvoljena — kar pa je malo verjetno, saj so jo postavili šele na 24. mesto.
Bilčovska partijska izkrivljenost ji je v tej zadevi vsekakor velika ovira pri arfirmiranju verodostojnosti njenih izjav.
O-ČE
Skupnost južnokoroških kmetov vabi na
KMEČKI
PLES
v soboto, 29. jan., ob 20. uri pri Florjanu v Vogrčah
Za ples igrajo:
ŠTIRJE KOVAČI
Vse obiskovalce kmečkega plesa v Vogrčah čaka
BOGAT SREČOLOV s tipično kmečkimi dobitki!
Važni roki
za deželnozborske
volitve
Do vključno 2. februarja 1994 so volilni seznami na občinskih uradih na vpogled in do tega dne lahko vsak avstrijski državljan vloži v pisni, ustni ali telegrafski obliki na pristojnem občinskem uradu ugovor zoper volilni seznam, pri čemer lahko zahteva vpis doslej nepoštevanih volilnih upravičencev ali črtanje imen iz seznama, ker nimajo volilne pravice.
Če je predmet ugovora zahteva po vpisu volilnega upravičenca, jo je treba utemeljiti s primernimi dokazili, če pa gre za črtanje s seznama, je treba navesti razlog.
Občina mora osebe, proti katerim je bil vložen ugovor, o tem obvestiti najkasneje do 3. februarja 1994 in o ugovoru odločiti do 8. februarja. Odločitev ima občina 9. februarja sporočiti tako vlagatelju ugovora kakor tudi po ugovoru prizadeti osebi, nakar teče za obe strani dvodnevni rok (10. in 11. februar) za pisno ali telegrafsko pritožbo proti odločitvi o ugovoru. O pritožbi mora občina obvestiti nasprotnika pritožbe najkasneje do 12. februarja.
13. in 14. februarja je čas za vpogled v pritožbo in za zavzemanje stališča do nje. O pritožbi odloča okrajna volilna oblast —-v roku štirih dni, torej do 18. februarja, in-takoj obvesti o odločitvi obe strani.
Rok za popravke v volilnem seznamu na osnovi odločitev o ugovorih in pritožbah poteče 21. februarja 1994.
Kdor želi dodatne informacije ali pojasnitve, se lahko obrne na krajevne zastopnike EL ali na tajništvo EL v Celovcu (tel. 0463/512528).
NSKS in KKZ pri generalnem konzulu Jeraju
Izčrpnemu medsebojnemu informiranju je bil namenjen pogovor, na katerega je generalni konzul Republike Slovenije v Celovcu Jože Jeraj v sredo, 26. januarja 1994, povabil zastopnike Narodnega sveta koroških Slovencev in Krščanske kulturne zveze.
Že uvodoma je generalni konzul poudaril, da se Slovenija ob prizadevanju za svojo mednarodno uveljavitev zaveda tudi odgovornosti in dolžnosti, ki jih ima do slovenske manjšine na Koroškem, kar se izraža posebno še v tem, da je manjšinsko vprašanje vedno tudi na sporedu pri državniških pogovorih med Šlo-venijo in Avstrijo.
V sklopu aktualnih manjšinskih vprašanj so generalni konzul s sodelavci in člani delegacije NSKS/KKZ pod vodstvom dr. Matevža Grilca razpravljali o skupnem zastopstvu koroških Slovencev, za katerega se je v lanskoletnem temeljnem glasovanju izrekla prepričljiva večina slovenskih odbornikov. Podpora prizadevanjem za ureditev takega zastopstva je bila izražena že v raznih stikih s političnimi predstavniki Slovenije. Nadalje je pogovor tekel o zastopstvu slovenske manjšine v deželnem zboru, oz. volilnem nastopu Enotne liste ter o izkoriščanju možnosti sodelovanja med Slovenijo in Koroško kakor tudi o vlogi in deležu manjšine pri tem. Podčrtan je bil pomen močnega povezovanja matice z manjšinskimi dejavniki na Koroškem.
4
Politika
„Odločilen bo oseben stik kandidatov EL z volilci“
Tajnik EL Rudi Vouk o organizaciji volilnega boja EL, o njenih finančnih izdatkih, o očitkih, da je EL „desničarska in koristna“ Haiderju.
Pripravil Janko Kulmesch
Naš tednik: Kakšen je potek dosedanjih organizacijskih priprav?
Rudi Vouk: Prva faza organizacijskih priprav za volilni boj je tako rekoč končana. V vsakem volilnem okolišu je bilo potrebno zbrati najmanj sto podpornih izjav za Enotno listo, kar smo medtem tudi storili. Na tem mestu bi se rad zahvalil vsem, ki so javno na občini podprli kandidaturo Enotne liste, saj so jo šele s tem omogočili. Spisan je volilni program, brošura gre te dni v tisk, prav tako plakat, ki bo opozarjal volilce na našo kandidaturo. Seveda pa je sestavljena tudi že kan-
didatna lista. Skupno bo Enotna lista postavila 84 kandidatov. Glavni kandidati za volilni okoliš Velikovec, Wolfsberg in Šentvid so Andrej Wakounig, Franc-Jožef Smrtnik ter Sonja Sturm, za volilni okoliš Celovec-mesto in Celovec-deže-la Ingrid Zablatnik, Jože Wakounig in Nanti Olip, za volilni okoliš Be-Ijak-mesto in Beljak-dežela pa Hanzi Miki, Mirko Isopp ter Hanzi Dragaschnig. V naslednjih dneh bomo svoj program in naše kandidate predstavili širši javnosti.
Na kaj je EL posebej pozorna
pri organizaciji volilnega boja?
Zavedamo se, da smo majhna
stranka, zato ne bomo prirejali velikih volilnih shodov. Vemo tudi, da so plakati in propagandni material sicer potrebni, a se zavedamo, da z njimi ne bomo mogli podvojiti števila naših glasov. Odločilen bo oseben stik kandidatov z volilci, kar ne velja samo za glavne kandidate, temveč tudi za kandidate, ki zastopajo posamezne občine. Optimističen sem, da nam bo ta volilni boj uspel, saj imamo s takšnim načinom vodenja volilnega boja že dobre izkušnje iz preteklosti. Seveda pa ne bomo zanemarjali medijev; zlasti v slovenskem, seveda pa tudi v nemškem časopisju bomo predstavili svoje kandidate in svoj program. Za
najširši krog naših morebitnih volil-, cev pa naj bi še pred volitvami izšli L dve nadaljnji številki našega glasila MORGEN/JUTRI.
Bo volilni boj za EL drag? Kako visok je vaš proračun?
Volilni boj ne sme služiti temu, da bi razmetavali denar, kakor delajo večinske stranke. Ker ne dobivamo javnih podpor od avstrijske države kakor vse druge stranke, je za nas I v prvi vrsti pomembno vzdrževanje I naših struktur, in zato smo se I odločili poceni voditi volilni boj. I Prepričan sem, da naši volilci to dobro razumejo. Ko so ostale stranke svetohlinsko sklenile pogodbo o prostovoljni omejitvi stroškov za volilni boj, smo se tej pogodbi seveda takoj priključili, hkrati pa smo povedali, da nam predlagana omejitev zdaleč ne zadostuje. Več kot pol milij. šil. ne nameravamo porabiti, to pa je toliko, kot smo v zadnjem času npr. porabili tudi za nekatere velike slovenske prireditve.
Nekateri funkcionarji ZSO skušajo EL potisniti v desničarski kot. Upravičeno?
Kandidatki in kandidati, <
Za Enotno listo (EL) kandidirajo na prvih treh •
ANDREJ
WAKOUNIG
GLAVNI KANDIDAT 1. mesto volilni okoliš II (Velikovec)
Rodil sem se 18. 10. 1954, po poklicu sem finančni uradnik, več let pa se že udejstvujem v občinski politiki. Trenutno vodim v občini Bistrica odbor za varstvo okolja. Kot predsedniku deželne EL mi je še posebej pri srcu čim-boljše sodelovanje z občinskimi frakcijami. Delo, ki ga opravljajo Enotne liste, druge samostojne slovenske frakcije in Skupnost južnokoroških kmetov, je za obstoj slovenske narodne skupnosti neprecenljivega pomena.
Franc Jožef Smrtnik
Rodil sem se 17. 3. 1964, po poklicu sem kmet na domačem posestvu v Kortah, politično pa sem se začel udejstvovati že v gimnazijskih letih, ko je bila KDZ še precej prisotna v narodni politiki. Kot članu predstojništva občine Železna Kapla sta mi pri srcu predvsem enakopravnost slovenščine in preživetje obrobnih krajev. Enako velja za utrditev gospodarskega položaja kmetov in delavcev. Sicer pa mora biti naše stremljenje, da nastopamo samostojno in samozavestno in da govorimo navzven s skupnim jezikom!
2.	mesto volilni okoliš II
Sonja Sturm
Rojena 14. 1. 1969, absolventka Slovenske gimnazije, po poklicu sem učiteljica na Javni dvojezični ljudski šoli v Celovcu, doma sem v Mokrijah. Zavzemam se za izobraževanje mladine in odraslih predvsem na političnem področju, bila ustanovna po-slovodkinja Politično upravne akademije, sedaj članica predsedstva PUAK. Kandidiram za EL, ker se mi zdi pomembno javno pokazati narodnopolitično zavest. Tako imam dobro možnost, da se aktivno zavzemam za uresničitev želja in pravic moje narodne skupnosti. Zdi se mi napredno in mladostno od EL, da me kot mlado in kot žensko in deloma kot drugače mislečo kandidira na vidnem mestu.
3.	mesto volilni okoliš II
Ingrid Zablatnik )f
Rodila sem se 14. 2. igStfj1 v Pollingu na Zgornjem Ay strijskem. Poklicno vodirfa' pri nekem celovškem tl govskem podjetju knjigcf11 vodski oddelek. Živim Bilčovsu, kjer sem tudi ob1c činska odbornica EL. Leti^ 1990, na držvnozborskif5 volitvah, sem kot zastopni f ca KEL kandidirala na lisi111 Zelene alternative. Zavze1,^ mam se za enakopravnos9 obeh narodnih skupnost1“ na Koroškem in za izpolni'1“ tev čl. 7. Nadaljnje pO"8 membne zadeve so zam(V6 varstvo narave in okolja' zaprtje JE Krško. Sem prd0' ti izgraditvi naših dolin Ti tranzitni promet. Obranit moramo domače dolini take, kakršne smo podedo vali od prednikov. Za El kandidiram, ker hočem pri spevati k uspešni prihod nosti samostojne politike.
1.	mesto
Volilni okoliš I (Celovei !1 mesto in dežela)
5
Politika
Neumnost. Pri EL nikoli nismo spraševali, ali kdo prihaja iz desnega ali iz levega tabora. Gre nam samo za obstoj naše narodne skupnosti in za dober razvoj dežele, v kateri živimo. V tem smislu Enotna lista ni ideološka stranka, ne levičarska ne desničarska. Funkcionarji, ki nam očitajo ideologijo, pač sklepajo s samih sebe na druge; če so oni privesek neke stranke, očitno mislijo, da moramo to biti tudi mi. EL je ponosna na svojo samostojnost: če je ne bi imeli, ne bi niti kandidirali.
Glavni kandidat EL Andrej Wa-kounig in predsednik NSKS dr. Matevž Grilc poudarjata: prvi pogoj za uspešna pogajanja o deželnozborskem mandatu in javnopravnem zastopstvu je samo, da doseže EL dober volilni rezultat. Zakaj?
Če bi se Slovenci prostovoljno in brez vsakih pogojev integrirali v večinske stranke, bi lahko le-te še v nedogled vodile svojo zgrešeno manjšinsko politiko. Sklicevale bi se na to, da jih manjšina itak voli in zato ne bi videle nobene potrebe
za ureditev manjšinskega mandata. Samo z našim nastopom pri volitvah jim lahko dokažemo, da je naša zahteva po zastopstvu v deželnem zboru resna; kolikor boljši bo rezultat za EL, toliko boljša bo seveda tudi možnost, da kmalu pridemo do svojega cilja. Leta 1979 so mnogi argumentirali, da je podpora v prid EL nesmiselna, ker da nima možnosti za vstop v deželni zbor. Rezultat kandidature 1979 pa je bil, da je nekaj let pozneje takratni predsednik EL bil izvoljen v državni zbor. Enako izhodišče imamo danes, zato je vsak glas za EL še kako pomemben.
Kar zadeva javnopravno zastopstvo, take tesne povezave z volitvami osebno ne vidim, drži pa, da bodo pogajanja o tem vprašanju po dobrem rezultatu EL verjetno hitreje prišla do pozitivnega zaključka.
Večinski stranki, zlasti SPÖ,
trdita: kdor voli EL, koristi Haiderju. Vaše mnenje?
Kdor voli EL, voli EL in nikogar drugega. Nasprotna trditev je stara
igrica predvsem SPÖ, ki skuša zlorabljati bojazen naših ljudi pred nemškim nacionalizmom. Ravno v sebi močna narodna skupnost je najbolj učinkovita zaščita pred nemškim nacionalizmom. Pred asimilacijskim pritiskom nas SPÖ ne bo branila, saj tega tudi v preteklosti ni storila. To zmoremo le sami!
Ta propaganda pa je povrhu še hinavska. Potemtakem bi tudi podpora Zelenim ali Liberalnemu forumu morala koristiti Haiderju. Kljub svoji slabi politiki SPÖ, po popraševanjih javnega- mnenja ne more toliko zgubiti, da bi Haider postal najmočnejši v deželi. Ne smemo pa pozabiti, da sta prav SPÖ in ÖVP s svojo okostenelostjo ter s svojim mlačnim odporom proti nemškemu nacionalizmu in proti sovraštvu do tujcev omogočili fenomen Haider.
Naša naloga ni v prvi vrsti biti proti Haiderju — to je samoumevno —, naša prva naloga je, da skrbimo za interese slovenske narodne skupnosti in za interese južne Koroške.
zaslužijo Vaše zaupanje
i ih v volilnih okoliših I, II, III naslednji zaupniki

>f. Jože Wakounig
sem se 4. septembra V1. kot drugi otrok pri liifaču v Mlinčah. Po LS v tl Phmožu sem hodil v gcPazijo na Plešivcu nad Sposvetskim poljem. Na itpaju sem študiral latin-jtP° in grščino. Od leta df5 naprej poučujem ta ni Predmeta na Slovenski sfnaziji. Sem poročen, ,gim štiri otroke. Od leta naprej sem občinski st10rnik EL v Kotmari vasi. nfjdidiram, ker sem pre-i(ran. da moramo koroški n(Venci pokazati — doka-ia' samostojno politično
■do-
zi
ni
o
-J
ri
d
e.
.(mesto lilni okoliš I
Podžupan Nanti Olip
Rodil sem se 1. 11. 1956, v Železni Kapli poučujem verouk, politično se udejstvujem v selskem občinskem svetu, od leta 1986 kot podžupan. Letos sem bil izvoljen tudi v sosvet pri uradu zveznega kanclerja. Moja glavna skrb velja enakopravnosti slovenščine v javnosti in krepitvi gospodarstva v južnokoroški regiji, še posebej pa v obrobnih krajih, kakršne so Sele. Najbolj žalostno se mi zdi, če se Slovenci slečemo do nagega oz. pozabimo na vse, kar nam je dragocenega. Na tak način nikoli ne bomo enakovreden partner za večino.
3. mesto volilni okoliš I
Dipl. inž. Hanzi Miki
Rodil sem se 31. 3. 1960. Na Dunaju sem zaključil študij kmetijskih ved, delam na domači kmetiji v Ločilu. Politično se v prvi vrsti posvečam kmetijskim vprašanjem in Skupnosti južno-koroških kmetov. Poleg tega sodelujem tudi v slovenskem zadružništvu. Posebej so mi pri srcu male strukture in ne nepregledna velepodjetja, pri katerih posamezniki nimajo možnosti soodločanja. Nadalje želim, da bi se Koroška bolj odpirala — navznotraj nasproti slovenski manjšini, navzven pa iskala večje sodelovanje v prostoru Alpe-Jadran. Več pozornosti zaslužijo tudi Slovenci, ki živijo v obrobnih krajih!
1. mesto volilni okoliš III (Beljak dežela in mesto)
Mirko Isopp
Moj rojstni datum je 13. 6. 1971, doma sem v Št. Jakobu v Rožu, poklicno pa delam v računovodskem oddelku Mohorjeve družbe. Na zadnjem občnem zboru NSKS sem bil izvoljen v osrednji odbor. V narodni politiki se zavzemam za skupno sodelovanje vseh koroških Slovencev. Zanima me pa tudi občinska in gospodarska politika. Cilj mora biti, da naši ljudje najdejo delo v naših občinah. Zakaj sem se odločil za kandidaturo na listi EL? Mislim, da je sodelovanje mladine nujno potrebno. Mladina se mora v večji meri vključiti v politično delovanje in prevzeti odgovornost v narodnopolitičnih vprašanjih!
2. mesto volilni okoliš III
Hanzi DRAGASCHNIG
Rodil sem se 6. 1. 1959, poklicno delam pri Zvezi slovenskih zadrug kot revizor. Politično se udejstvujem v prvi vrsti kot občinski politik občine Vrba. Poleg tega sem predsednik domačega društva SPD „Drabos-njak". Poleg narodne enakopravnosti so mi pri srcu predvsem tudi socialni in ekološki problemi. Za EL kandidiram, ker upam, da bomo z dobrim uspehom morda le dosegli naš cilj — zajamčeno zastopstvo v deželnem zboru.
3. mesto volilni okoliš III
6
Politika
Z MOJEGA VIDIKA
Napočilo je leto, ki nam bo poleg mnogih nehotenih in nepredvidenih trenutkov prineslo tudi nameravane in znane, npr. razne volitve in glasovanja.
„Supervolilno“ leto
Bržkone vse vrste avstrijskih medijev so te dni vsaj po enkrat uporabile značajno besedno tvorbo „supervolilno leto”. Dogodki, ki jih pričakujemo (glasovanje o EU, državnozborske volitve in dežel-nozborske volitve mdr. na Koroškem), bi lahko v marsičem vplivali na avstrijsko politiko.
Z glasovanjem o pristopu k Evropski uniji (EU) je Avstrija stopila na prag novega obdobja. Vprašanje pa je, ali ga bo prestopila. Strokovnjaki javnega mnenja dvomijo, da je vigredni termin za ljudsko glasovanje primeren, čeprav je po anketah večina za pristop. Vsemu navkljub je med ljudmi zaznati nejasnost, vendar ne zaradi premajhnega informacijskega pretoka, ampak zaradi nejasnih, ker prestrokovno izračenih informacij.
Pristop bi verjetno tudi šibke-
mu koroškemu gospodarstvu pomagal na noge. Trenutno si večji koncerni raje ne osmodijo prstov na Koroškem, ker politika preveč meša v gospodarstvu in je investicija, po besedah šefa nekega amerikanskega podjetja, nevarna kakor ruska ruleta.
S tega vidika lahko z zanimanjem pričakujemo deželnozbor-ske volitve, še zlasti zato, ker so se v tej periodi vključili v politiko vidni koroški gospodarstveniki (Haselsteiner, Rogner), ki bojo gotovo dali marsikateri impuls.
Drugo pereče vprašanje je kakopak: Kdo bo v naslednjem obdobju deželni glavar? Najboljše karte ima vsekakor Zernatto, ki, za boga, ni vrhunski politik niti nadarjeni diplomat, ima pa neko izžarevanje in se je kot „pater fa-milias Carintiae” kar dobro obnesel. To pa ne pomeni, da ostaja
Piše Adrian Kert
„gornjeavstrijski medved" brez šans. Najbrž jih bo imel le tedaj, če bo našel dobrega koalicijskega partnerja, ali avansiral s svobodnjaki na prvo mesto v deželi. Vendar nihče ne ve, kakšen bo talon oz. volja volilcev. Ambrozy-jevim socialdemokratom bi bilo še najprej podtakniti, da bi se spaj-dašili s Haiderjevimi svobodnjaki, če bi njihov vodja s tem postal deželni prvak. Ambrozyja pa veže nalog avstrijskega šefa socialdemokratov Vranitzkega, ki se s svobodnjaki pod Haiderjem ne pajdaši. Zernatto je sam že nedvoumno izjavil, da pod njegovim vodstvom ljudska stranka ne bo koalicionirala s Haiderjem.
Ostane omeniti še novo stranko liberalni forum. Četudi mu na teh volitvah še ni prisoditi presenečenja, bo v prihodnje po zdajšnjih napovedih in serioznosti kandidatov treba tudi z njim računati. Verjetno ima dosti več potenciala kot zeleni. Vprašanje je, od katere stranke bo zvabila naj-
več pristašev. Še posebej zanimi- / vo bo naslednje obdobje za koroške Slovence. Odločilo se bo namreč, kako bo z lastno stranko, ' ali bo sploh mogoče nastopiti. [ Predvsem socialdemokratom naj ' bi bil to opozorilni znak, da konč- I no razodenejo svoje resnične na- c mere z integracijo. Končno naj bi c pokazali, da se zavedajo dolžno- ' sti, ki jo prevzemajo kot stranka 1 obeh narodnih skupnosti, kakor ( radi naglašajo. Gotovo bi jim kori- i stilo, ko bi postali verodostojnejši £ in igrali z odprtimi kartami.	F
Več odkritosti do Slovencev je F šteti v dobro drugim strankam, tudi ljudski, čeravno je prav njej oči- I tati, da se kot stranka z deželnim ! glavarjem hudo malo ukvarja s < problemi manjšine. Za koroške Slovence bo zanimiv tudi program liberalnega foruma, odkoder je že zdrknila informacija, da so manj- , šine v njem posebno upoštevane. ‘ Torej preostane le, da počakamo, kako se bo politični vrtiljak , zavrtel.	.
Piše Vida Petrovčič
Pismo
IZ SLOVENIJE
•	V minulem tednu je največ razburjanja doživel pravzaprav obrobni dogodek. Direktor novogoriškega Hita Danilo Kovačič je na parlamentarni preiskovalni komisiji, ki preučuje zlorabe položajev in pooblastil, naštel 26 slovenskih politikov in vplivnih osebnosti, med njimi tudi predsednika države Milana Kučana, ki da jih je Hit gostil v svojih prostorih.
Kakšen je bil namen teh večerij, sicer nismo izvedeli, vsekakor pa je šlo za v svetu uveljavljeno lobiranje, o katerem je predsednik države že pred časom dejal, da bi ga morali legalizirati z zakonom.
•	Zato je več pozornosti sredi tega tedna zbudila vest, da je predsednik vlade dr. Janez Drnovšek zamenjal ministra za
varstvo okolja in prostor Miho Jazbinška, ki je sedel v vladi še iz Demosovih časov Peterletove vlade. Razlog naj bi bilo anonim-
no pismo o domnevnih malverzacijah in domnevnem ministrovem osebnem okoriščanju, ki naj bi priromalo na najvišje naslove v državi. Ker pa se je za te domnevne afere vedelo že nekaj let, javnost seveda ni verjela, da je mogoče v Sloveniji kogarkoli odstaviti zaradi anonimke. Zato so pricurljale že prve domneve, da so odstop pravzaprav zahtevali krščanski demokrati zaradi pred-
videnih tras novih avtocest, ki naj bi ne bile preveč ekonomično speljane, vendar pa njihovega projekta odstavljen Jazbinšek ni preveč odločno zagovarjal. Novi minister naj bi po predlogu predsednika vlade postal sedanji direktor Hidrogea v Mariboru Nikolaj Rožič. Zamenjavo pa bo moral potrditi še parlament.
• Sredi tega tedna je Ljubljano obiskal hrvaški premier Nikica Valentič. Odprtih vprašanj med državama je več kot dovolj, kljub
temu pa več kot vljudnih in obetavnih izjav novinarjem nismo izvedeli. Hrvaška si je namreč pred časom neupravičeno prisvojila že več kot 13 milijonov kilovatnih ur elektrike iz krške nuklearke.
• In nenazadnje - bistveno slovensko politično vprašanje te dni je: kaj se bo zgodilo po 12. marcu, ko bo Slovenija dobila
novo stranko, ko naj bi se	r
združili liberalni demokrati, de-	x
mokrati, socialisti in ekosocialni	r
zeleni, pod taktirko premiera Drnovška.	j
V vladnem čolnu vsekakor ne bo prostora za vse. Če zaradi drugega ne, je praktično nemo-	;
goče, da bi neka resna demo-	'
kratična vlada vladala brez pra-	.
ve opozicije, zato za vse ne bo mesta v vladi. Pri ugibanjih, ka- 5 tera stranka in politična usmeri-	[
tev naj bi šla iz vlade, je največkrat slišati, da so to prenovljeni	1
komunisti, ki nastopajo pod imenom združena lista. Ali pa bo tako, da v političnem čolnu za des- J ne veslače, Peterletove krščan-	F
ske demokrate, ne bo več pro-	1
štora?
Seveda pa bo veliko odvisno tudi od odločitve, ki še ni dokončna, ali naj bi se združevale	(
omenjene leve stranke z liberal-	|
nimi demokrati v povsem novo stranko z novim imenom ali pa kot njen del oziroma frakcija.	r
Vse je torej še odprto. Morda pa	t
bo kakšen politično moder na-	'
svet slovenskim politikom	^
prišepnil vodja ruske liberalnodemokratske stranke Vladimir	r
Žirinov-ski, ki prihaja ta četrtek	r
na zasebni šestdnevni dopust v Slovenijo.
Bodo desni veslači še v čolnu?
Kučan gost v Hitu. Minister za okolje Jazbinšek zamenjan. Združevanje levih strank z liberalnimi demokrati.
Razno
7
INFORMACIJE
Slovenske
gospodarske
zveze
31. januarja 1994
trgovski forum alpe-jadran
g Pospešeni gospodarski raz-, voj v regiji Alpe-Jadran oz. j, med sosednimi deželami ij Koroško, Slovenijo ter Furlani-jo-Julijsko Krajino bo bistveno . odvisen od intenzivnejše koli operacije med temi deželami, i- V ospredju Trgovskega foru-3 ma Alpe-Jadran (v ponedeljek, r dne 31. januarja 1994, ob 19. - uri v Celovcu) bodo gospodaril ske perspektive v zvezi s predvidenimi integracijskimi 3 koraki v Evropsko Unijo.
Predaval bo komisar ' Evropske skupnosti, dr. n Schmidthuber. Po predavanju 5 sledi podijska diskusija.
3
i	_______________
' 2. SEJEM „AVSTRIJA - V SLOVENIJI“
K od 20. do 23. aprila 1994 (Celje)
Več ko 130 avstrijskih in nemških podjetij se je predstavilo na 1. izvoznem strokovnem sejmu „Avstrija v Sloveniji“ v novembru 1993 v Ljubljani.
Spoznali so se novi poslovni partnerji, v milijonski vrednosti so bile sklenjene pogodbe. Ta uspeh je spodbudil organizatorje za ponovitev sejma. Če se hočete predstaviti z Vašim Podjetjem, kličite SGZ 0463 / 51 25 28 - 29 ali pošljite faks na: 0463 / 51 25 28 - 22.
Posredovali Vam bomo formularje za prijavo in informacije o podporah, ki jih daje gospodarska zbornica za povrnitev stroškov.
OBRAČUNAVANJE
plač
Naročite lahko brezplačno mapo, ki vsebuje vse važne spremembe pri obračunavanju Plač od 1. 1. 1994 naprej.
Priloženi so tudi vsi novi formularji, kolikor so javnosti že na razpolago.
Kličite SGZ:
tel. 0463 / 51 25 28 - 29.
Kako dolgo še izigravanje na hrbtih otrok?
Otroci vozači ljudske šole Bistrica v Rožu žrtve neuvidevnosti avstrijskih zveznih železnic.
Skoraj že celo desetletje, od leta 1985 naprej, se ljudska šola Bistrica v Rožu in združenje staršev trudita, da bi se pouk začel ob 7.45 namesto šele ob 8.10 uri, končal pa ob 13.10 namesto ob 13.45 uri. Otroci bi lahko prišli skoraj za uro prej domov.
Vse skupaj pa se zatika pri avstrijskih zveznih železnicah. Potrebno bi bilo, da bi avtobusa iz Celovca oz. Borovelj in iz Pori rožce prispela na Bistrico že ob 7.40 namesto ob 7.58 uri. Avstrijske železnice pa temu predlogu oz. tej želji, kakor pišejo (18. 7. 1991), iz denarnih, personalnih, tehničnih in gospodarskih razlogov ne morejo ugoditi. Žrtve te igre so otroci. Okoli 150 jih je.
Zadnja ura se zdaj neha ob 13.45 uri. Otroci prihajajo šele ok. 14.30 ure domov. Ok. 15.30 je zanje južina pri kraju. Potem začnejo z učenjem in pisnimi domačimi nalogami. Tega dela je konec med 16. in 17. uro. Seveda zaradi tega poznega časa veliko zamudijo. Pozimi je ob petih popoldne že temno. Kdaj naj se sprostijo, igrajo?
Združenje staršev je za svoja prizadevanja dobilo podporo pri vodstvu šole, pri občini Bistrica v Rožu in pri okrajnem šolskem
nadzorniku. Le, avstrijske zvezne železnice ne morejo spremeniti voznega reda.
S pismom od 22. 1. 1992 se je združenje staršev obrnilo na deželnega glavarja Christofa Zer-natta, njegovega 1. namestnika Petra Ambrozyja, takratnega 2. namestnika Jörga Haiderja in na deželnega svetnika Herberta Schillerja kot pristojnega za šolstvo. Le, avstrijske zvezne železnice niso spremenile voznega reda. Njihovo stališče je potrdil in utemeljil s pismom od 6. marca 1992, naslovljenim na Jörga Haider, generalni direktor Heinrich Clbleis.
Zasebni prevoznik Franz Stefa-ner iz Sveč je pred leti bil volje, da bi prevzel prevoz šolskih otrok; marsikod drugod zasebniki vozijo otroke v šolo. Na žalost se nič ni zgodilo, kar bi bilo omogočilo tako rešitev. Medtem se je marsikaj spremenilo, tako da Ste-faner tega posla ne more več prevzeti.
Potrebna bi bila samo merica dobre volje in uvidevnosti pri avstrijskih zveznih železnicah. Dejstva pač govorijo svoj jezik. Po novi ureditvi bi otroci mogli priti skoraj za uro prej domov.
Otroci, najslabotnejši del naše
družbe, se ne morejo braniti. Na račun njihovega zdravja se igra kruta igra. Kako lepo je zvenelo, ko so Združeni narodi leto 1994 skrajno slovesno razglasili za leto otroka. Pa le primerjajmo zdaj s tistimi mogočnimi izjavami resnico, kakršna je! Žrtev neuvidevnosti in nerazumevanja so otroci bistriške šole. Krivci sedijo drugod.
Ker otroci prihajajo tako pozno domov, trpi tudi njihovo zdravje. Ni časa za razvedrilo, za igranje in tudi za pojanje zunaj na svežem zraku. Znano je, koliko otrok ima že težave zaradi slabe telesne drže in zaradi drugih pomanjkljivosti.
Prav posebno prizadeti pa so otroci, prijavljeni za dvojezični pouk. Po neki čudni pameti so te ure pogostokrat obrobne, se pravi 6. ure. Za to, da so prijavljeni za pouk slovenščine, so še kaznovani tako, da smejo priti kot zadnji domov.
Vodstvo šole, združenje staršev in občina so se potrudile, da bi otrokom pomagale, seveda s pametnimi in uresničljivimi predlogi. Avstrijske zvezne železnice kot avtobusni prevoznik ne vidijo možnosti in tudi ne potrebe, da bi ugodile tej utemeljeni želji.
Kako prodati polomljen les?
Na informacijskem in diskusijskem večeru pod geslom „Polomija v gozdu - kaj zdaj?“, ki je bil v ponedeljek, 24. januarja, pri Florijanu v Vogrčah, se je zbralo nad sedemdeset kmetic in kmetov. Že samo število udeleženk in udeležencev dokazuje veliko potrebo po pomoči, ki pa je do danes še niso bili deležni predvsem s strani kmetijske zbornice in deželne vlade.
Dipl. ing. Domej je v imenu prirediteljev (Kmečka izobraževalna skupnost, Skupnost južnokoro-ških kmetov in referat za kmetijstvo in gozdarstvo občine Pliberk) pozdravil zastopnika gozdarskega urada dipl. ing. Sanglhuberja in domačega gozdarja ing. Murija, ki sta poročala o trenutni si-
tuaciji v oškodovanih gozdovih v Podjuni. Dipl. ing. Sanglhuber je namignil, da se bo še ta teden sklenila določba, ki bo omogočila beguncem izjemno delovno dovoljenje in s tem pomoč kmetom pri pospravljanju lesa. Tako odločbo bi bilo vsekakor vredno pozdraviti, vendar so nekateri imeli pomisleke predvsem zaradi kvalifikacije in s tem v zvezi zaradi varnosti pomagačev. Zato so zahtevali, da se dodatno sklenejo izjeme za strokovne gozdne delavce iz Slovenije. Dipl. ing. Sanglhuber je tudi omenil, da se bo izplačala doškodnina prizadetim kmetom iz sklada za pomoč po katastrofah, ki bo pokrila okoli 10 % nastale škode. Opozoril je tudi na subvencije pri ponovnem nasadu oškodovane parcele (oranje, sadike, mreža za zaščito pred divjačino).
Gozdar ing. Muri je posebej opozoril na lesno borzo (Holzbörse), ki jo hoče urediti decentral-no, predvsem v območju Podjune. Kmetje, ki imajo na ponudbo les ali se zanimajo za odjemalce, naj se telefonično ali osebno javijo pri gozdarskem nadzornem uradu v Pliberku, kjer lahko deponirajo svojo ponudbo oziroma izvejo za odjemalca, za Sortiment in za ceno lesa.
Navzoči so bili tudi številni kupci lesa, ki so deloma imeli konkretne ponudbe in so povpraševali po posebnih sortimentih lesa. Vse kaže na to, da je z ozirom na snežno polomijo in v času nizkih cen lesa, sortiranje in pravo krojenje (Ausformung) lesa važnejše kot kdajkoli prej. V prodajni skupnosti se vrhu tega dosežejo boljše cene, kot če proda svojo robo vsak zase.
8
Rož — Podjuna — Zilja
Počastitev
zaslužnih
duhovnikov
Krški škof dr. Egon Kapellari je pred kratkim počastil zaslužne duhovnike, med njimi tudi župnika iz Sinči vasi, dr. Janeza Skuka, ki ga je imenoval za škofijskega duhovnega svetnika (slika).
Za škofijskega konzi-storialnega svetnika pa je krški škof imenoval
Franca Mörtla, župnika v Vrbi.
Pri letnem zborovanju poklicne skupnosti župnijskih kuharic v Vernberku so bile počaščene tudi zaslužne kuharice. Tako je za 55 službenih let bila odlikovana kuharica v Ka-zazah Ursula Zergoi, za 30 let službe v župnišču Bilčovs pa Ursula Kassl. Vsem zaslužnim in počaščenim duhovnikom in kuharicam iskreno čestitamo!
ČESTITAMO
Na sončnih Radišah je v sredo srečala Abrahama Rožmanova mama, Marija Thaler. Ob tem jubileju iskreno čestitamo ter želimo še tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
Čestitamo tudi Neži Sprachowitz z Lokovice za dvojni praznik, ki ga je obhajala pred kratkim!
Društvo upokojencev Št. Jakob čestita za osebni praznik Primi Kle-menjak iz Št. Ožbalta, Neži Kleibner iz Št. Jakoba, Johani Ulbing iz Kota, Franciju Štorniku iz Leš in Franciju Melherju, po domače Paviču. Prisrčnim čestitkam društva upokojencev Št. Jakob se pridružuje NT.
Preteklo soboto je obhajala 48. rojstni dan Katarina Ogris. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva v krogu najdražjih!
Na Moščenici pri Bilčovsu je slavila 75. življenski praznik Apolonija Schellander, po domače Kruščeva mama. Za ta visoki življenjski praznik iskreno čestitamo ter želimo obilo zdravja in Božjega blagoslova!
Naslednje voščilo je namenjeno Frančiški Pucelj iz Celovca, ki je obhajala 58. rojstni dan. Vse najboljše!
40. pomlad je v Robežu pri Galiciji slavil Jožef Haller. Vsi domači mu iz srca čestitajo ter želijo trdnega zdravja in dobrega počutja med svojimi. Čestitki se pridružuje uredništvo NT.
V Večni vasi pri Globasnici obhaja 65. rojstni dan Foltej Žagar. Prav tako obhajata osebni praznik Marija Kolenik iz Borovij in Katarina Mar-
kitz iz Male vasi pri Globasnici. Društvo upokojencev Pliberk vsem trem slavljencem prisrčno čestita ter kliče še na mnoga leta! Čestitkam upokojencev se pridružuje NT.
80. življenjski jubilej slavi Nežika Neubersch iz Konovec. Za ta visoki življenjski praznik iskreno čestitamo ter želimo vse najboljše, mnogo zdravja in notranjega miru!
V	Selah obhajajo osebna slavja Ana Mak, pd. Špičjakova na Kotu, Loni Užnik, po domače Hajnžnikova in Neža Dovjak iz Bajtiš. Vse slavljenkam iskreno čestitamo ter želimo še mnogo zdravih in zadovoljnih let!
91. življenjski praznik obhaja Ludmilla Oschgan, doma na Ločilu pri Pajovcu. Za ta visoki življenjski jubilej prisrčno čestitamo ter želimo trdnega zdravja in Božjega blagoslova. Čestitkam se pridružujejo vsi domači!
Pred kratkim je praznoval dvojni praznik Anton Mucher. Vse najboljše in še na mnoga zdrava in zadovoljna leta! Čestitkam se pridružujejo vsi domači, ki imajo le željo, da bi v prihodnje bolj pazil na zdravje.
V	Kotu pri Pliberku obhaja 77. rojstni dan Marija Rožman. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja, osebnega zadovoljstva in Božjega blagoslova!
Na Obirskem obhaja osebni praznik Sofie Oraže. Prisrčnim čestitkam domačih se pridružuje uredništvo NT!
Naslednje voščilo je namenjeno Robertu Lutschounigu iz Šmarjete v Rožu, ki obhaja 35. rojstni dan. Vse najboljše!
ČESTITKA TEDNA
Engelbert „Berti“ Lo-— 65-letnik. Pred kratkim je pri Mlakarju v Gradičah na Suhi obhajal 65. življenjski praznik kmet v pokoju Berti Logar. Berti Logar je znan predvsem kot glavna oseba domačega cerkvenega zbora, pri katerem aktivno sodeluje že nad 40 let . Ni nastopa, kjer on ne bi bil zraven. Njegova podpora pa velja tudi domačemu društvu KPD „Drava“ ter politični samostojnosti koroških Slovencev. Sedaj, ko je v pokoju, se skuša nekoliko odpočiti od trdega in zahtevnega dela gorskega kmeta, saj je vzorno kmetoval vse življenje. Njegova želja je bila, da vsem petim otrokom da priložnost za študij, zaradi česar seje moral mnogim osebnim željam odpovedati. Tudi sedaj, ko je v zasluženem pokoju, so mu že odrasli otroci še vedno tesno pri srcu, še posebej pa vnuki, ki dedeja ob vsaki priložnosti radi obiščejo.
Jubilantu Bertlu Logarju ob življenjskem prazniku iskreno čestitamo ter želimo, da bo čimbolj užival zasluženi pokoj in se še naprej razveseljeval tako trdnega zdravja. Vse najboljše! Čestitkam NT se pridružujeta EL Suha in KPD „Drava“.
V	Selah na Borovnici obhajata te dni rojstni dan ter god Neži in Cena Olip. Obema prisrčno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje vse lepo in dobro!
30. pomlad je obhajal Heinrich Li-puš pri Lipšu na Remšeniku. Iskreno čestitamo!
Tudi naslednje voščilo je namenjeno na Remšenik. Tam obhajata osebni praznik Lipšev oče, Franc Lipuš, in Papežna, Paula Lorberg. Jubilantoma iskreno čestitamo ter želimo tudi v prihodnje še mnogo zdravih let!
Boštjan Malle, doma na Šent-janških Rutah, obhajajo, rojstni dan in god. Boštjanu, pd. Činkovcu, za ta okrogli življenjski jubilej prisrčno čestitamo ter želimo vse najboljše, zlasti zdravja in Božjega blagoslova! Čestitka velja tudi sinu Boštiju, ki prav tako obhaja osebni praznik.
V	Gornji vasi pri Žvabeku obhaja Šolarjev Franci svoj 30. rojstni dan in god. Za dvojni praznik vse najboljše in mnogo lovskega uspeha!
Osebni praznik je obhajala Marija Razdevšek iz Kazaz. Čestitamo!
40. obletnico življenja je slavil Engelbert Kowatsch iz Metlove. Vse najboljše, osebne sreče in zdravja tudi v prihodnje!
Društvo upokojencev Podjuna čestita za osebni praznik Mariji Mokina v Vijascah, ki obhaja 70, obletnico, Mariji Rohrmeister iz Žitare vasi, Mariji Wicher iz Gorič, Pauli Hudi iz Goselne, vasi in Francu Tscharfu iz Humč. Čestitkam društva upokojencev Podjuna se pridružuje NT.
V	Podnu obhaja te dni rojstni dan in god Šošelcev oče. Ob dvojnem prazniku iskreno čestitamo ter kličemo še na mnoga srečna, zadovoljna in predvsem zdrava leta!
Na Kotu, pri Mlečniku, obhaja 20. pomlad Krista Kelich. Vse najboljše in mnogo uspeha tudi v prihodnje!
Marija Wutti iz Dul pri Šmohorju obhaja te dni svoj 63. rojstni dan. Vse najboljše, zlasti trdnega zdravja in osebnega zadovoljstva želijo v NT.
Jožef Mochar iz Encelne vasi pri Galiciji je te dni obhajal 93. življenjski praznik. Ob osebnem prazniku prav prisrčno čestitamo, ter želimo še mnogo zdravih, zadovoljnih in sreče polnih let. Čestitki NT se pridružujejo EL Galicija, vsi domači in sorodniki.
Včeraj je obhajala rojstni dan občinska odbornica EL Škofiče, mag. Magda Errenst. K osebnemu prazniku prav iskreno čestitamo in ji želimo vse najboljše v poklicu, politiki kot tudi v družinskem krogu. Čestitki se pridružuje EL.
Jutri obhaja rojstni dan gostilničar iz Vesel, Milan Wutte. Prav iskreno čestitamo, želimo uspešno leto v turističnem gostinstvu in sreče v družinskem krogu. Čestitki se pridružujeta EL in GL Skocijan.
Na Dunaju se veselita rojstva pr-vorojenčka, sina Matija, srečna starša Sabina Novak in Marko Stern. Iskreno čestitamo, novemu zemljanu pa želimo srečno pot skozi življenje. Čestitkam se pridružuje EL.
V	Kajzazah pri Bilčovsu obhaja jutri osebni praznik učitelj Sigi Kolter. Slavljencu veljajo „za rojstni dan naše iskrene čestitke. Čestitkam se pridružuje EL.
Občinski odbornik EL Sele Florijan Jug bo obhajal te dni rojstni dan. Zavzetemu občinskemu politiku in članu predsedstva NSKS veljajo naše iskrene čestitke. Čestitki se pridružujeta EL in NSKS.
V	Draščah v Ziljski dolini obhaja te dni osebni praznik občinski odbornik GL Straja vas, Joz Schnabl. Slavljencu veljajo naše iskrene čestitke, povezane z željo, da bi ostal naprej tako zavzet in priljubljen občinski odbornik. Čestitkam se pridružujeta EL in SJK.
9
Rož — Podjuna — Zilja
32. gimnazijski ples
Višek družabnosti koroških Slovencev
Dobra glasba, bogat spored in odlično vzdušje..., zopet je bil gimnazijski ples družabni vrh koroških Slovencev, saj je privabil tudi številne častne goste.
Po stari tradiciji so odprle ples maturantke in maturanti s polonezo, ki pa je kar kmalu prerasla v vsesplošno rajanje, tako da je bil vsak kvadratni meter plešišča zaseden in to do zadnjega plesa. Igrala sta ansambla iz Slovenije „AS“ in „Mono MP'S“. Tudi polnočni vložek so „naštudirali“ maturantje, zaradi velike gneče, pa je bil marsikateri gost primoran ostati kar pri teki.
Po plesu, v zgodnjih jutranjih urah, se je veliko število maturantk in maturantov zbralo v Celovcu pri Kosti na zajtrk, tam pa se je marsikateri že zavedal dneva po plesu, ki pomeni konec praznovanja in začetek popolnoma zbrane priprave na zrelostni izpit. Le-ta bo gotovo velika večja preizkušnja...
Slika desno: Lindi in Tanja sta bili med prvimi na plesu, ker pa je bilo izredno prijetno, sta šele pozno ponoči oz. zgodaj zjutraj zapustili Dom sindikatov.
Spodaj: prireditelji (maturantje) so se mesec dni trudili, da so pripravili bogat spored in kar je za ples pač potrebno. Seveda pa so se tudi sami dobro zabavali, kakor lepo izpove slika.
Pismo bralca
Gimnazijskemu plesu ob rob
Dva anonimna starša („zaskrbljena mama, zaskrbljen ata“) sta mi pisala ogorčeno pismo, kako se jima zdi „ukrep“, da je bila po plesu (v soboto) „šola“ („Morgen ist Schule“), „skrajno nesenzibi-len, destruktiven in silno neprijazen! Nima primera na celi Koroški. Slovenec Slovencu lupus. Škoda! Velika škoda za en dolg čas“.
Mami in atu, ki sicer nista „lupus“ (volk), ampak le „zajca“, ker se ne upata s priimkom na dan, tole v pojasnilo: Ravnatelj šole ima enkrat na leto pravico dati t. I. „dan ravnatelja“ (Direktorstag) brez pouka. Kakor skoraj vsa leta doslej sem tudi letos nameraval dati prosto soboto po plesu, vendar se je velika večina profesorjev odločila za prosti 25. oktober (ponedeljek med nedeljo in 26. oktobrom - nacionalnim praznikom). Čeprav imam v soboto svoj prosti dan, sem prišel - prav iz solidarnosti s profesorji in dijaki -v soboto po plesu v šolo.
Anonimnim zajčjim staršem in nam vsem pa želim, da koroški Slovenci ne bi imeli hujših skrbi od navedenih. Na svidenje pri naslednjem gimnazijskem plesu!
Dr. Reginald Vospernik
PLANINSKO DRUŠTVO VABI
Planinsko potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo
Planinska skupina Avto Celje, ki je že dolga leta pobratena s Slovenskim planinskim društvom na Koroškem, vabi na osemdnevno potovanje na Sicilijo in v Kalabrijo v Italiji od 27. t. do 3. 6. 1994.
Udeleženci bodo potovali v modernem turističnem avtobusu s klimatsko napravo, potovanje pa bo vodilo mimo Padove, Firenc v Rim, kjer bo dovolj časa_ tudi za ogled mesta (kolosej, Španske stopnice, Fontana di Tre vi, Pantheon, prevoz po znamenitih gričih Frascati, kjer bo tudi večerja).
Tretji dan bo šlo mimo Neaplja do Kalabrije, kjer bo postanek do naslednjega dne, in dovolj časa bo za kopanje in popoldanski izlet.
Šestega dne bo avtobus na trajektu prečkal messinsko ožino, vožnja se bo nadaljevala po Siciliji vse do vznožja vulkana Etne, tam pa se boste lahko tudi povzpeli na vulkan. Sledi ogled mesta Messine. Sedmega dne zvečer povratek do Firenc, naslednjega dne pa ogled mesta.
Cena aranžmaja je 790 nemških mark!
Ker je število udeležencev omejeno in ker je ponudba resnično ugodna, naprošamo interesente, da se čim p rej javijo na sedežu ZSO pri tajnici Urški Brumnik, tel. 0463/51 43 00- 14.
10
XV. Tischlerjeva nagrada
Tischlerjeva nagrada slovenskemu zadružništvu_
Slovensko zadružništvo zgled enakopravne integracije
Letošnjo Tischlerjevo nagrado sta Krščanska kulturna zveza in Narodni svet namenila slovenskemu zadružništvu na Koroškem. To predvsem kot priznanje za uspešen razvoj zadružništva ter za krepitev gospodarske osnove in ohranitev samobitnosti slovenske narodne skupnosti na Koroškem.
Ne morem se strinjati z mnenjem nekaterih naših politikov, da nam samostojno gospodarstvo ni potrebno in nam zadostuje samo kultura. To more biti le mnenje nekoga, kateremu še ni bilo treba zaslužiti plač svojih sodelavcev.
MIHI ANTONIČ, predsednik ZSZ
Kot zastopnikoma slovenskega zadružništva sta dr. Matevž Grilc in dr. Janko Zerzer izročila Tischlerjevo nagrado predsedniku ZSZ Mihiju Antoniču in predsedniku zvezinega nadzornega odbora inž. Friedlu Kapunu. Predsednik Narodnega sveta dr. Matevž Grilc je v svojem govoru poudaril: „Prav po slovenskem zadružništvu se lahko zgledujemo, če razpravljamo o vprašanju integracije slovenske narodne skupnosti. Slovensko zadružništvo je vključeno v Zvezo Raiffeisen, vendar je obdržalo samostojnost.
Le taka integracija je tudi na političnem področju možna in jo uspešno prakticirajo predvsem naše Enotne liste v južnokoroških občinah. Gre za skupinsko integracijo, za partnerstvo, ki omogoči ohranjevanje samostojnosti in istočasno dobro sodelovanje z narodom sosedom, torej z večinskim narodom.”
Predsednik Zveze slovenskih zadrug Mihi Antonič je ob prejetju nagrade dejal, da je razveseljivo, da sta se osrednja kulturna in politična organizacija spomnili tega, da ima tudi gospodarstvo zelo
važen pomen za dobrobit in razvoj narodne skupnosti. Antonič je povedal, da bi si to nagrado zaslužila tudi vrsta uspešnih privatnih gospodarstvenikov iz naših vrst, in zato sprejemata skupaj z inž. Friedlom Kapunom to priznanje za celotno zadružništvo in ne za njegove posamezne člane. Pri zadružništvu je pač tako, da je to lahko uspešno le takrat, ko vsi vlečejo za eno vrv.
Zaključno je Antonič dejal, da se ne more strinjati z mnenjem nekaterih naših politikov, da nam samostojno gospodarstvo ni po-
„Vzpodbuda z
Iz lavdacije dr. Matevža Grilca
Posojilnice in blagovne zadru- ' ge so tako v preteklosti kakor tudi danes in bodo tudi v prihodnosti bistven faktor za obstoj in razvoj slovenske narodne skupnosti na Koroškem. Že ustanavljanje slo- ! venskih hranilnic in posojilnic na | Koroškem je bilo tesno povezano 1 z namenom, da se slovensko : prebivalstvo reši gospodarske odvisnosti in da s samopomočjo ustvarja ugodnejše pogoje tudi za : kulturno in politično delovanje. Ni 1 slučaj, da je padla pobuda za i ustanavljanje hranilnic in posojilnic prav v čas, ko se je slovenski 1 narod dokončno formiral kot politični subjekt, in ko bo zadobilo slovensko narodno gibanje masovni značaj.
Dolga leta po drugi svetovni vojni so manjkali zadružništvu ljudje s strokovnim znanjem in tudi enostranski politični vpliv je bil močan. Šele v začetku 80. let opažamo močno ojačitev delovanja slovenskega zadružništva, potem ko pride do depolitizacije in vključevanja strokovnega osebja. Prišlo je do preporoda ta- 1 ko pri posojilnicah kot pri zadru- ' gah in tudi pri Zvezi slovenskih
it
slike NT/Fera
Zmagovalka letošnjega govorniškega natečaja je bila dijakinja Slovenske gimnazije Jerneja Lorber, ki se je z velikim občutkom poglobila v vprašanje integracije pohabljenih v našo družbo. Zmagovalka je prejela od K KZ in Narodnega sveta dobropis za potovanje v eno izmed evropskih metropol. Iskreno čestitamo! Poleg Jerneje Lorber so se udeležile govorniškega natečaja še Daniela Pečnik in Polona Berlec (ti sta dijakinji Višje šole za gospodarske poklice) ter Tanja Vidmar (Dvojezična Trgovska akademija). Vse tri so prejele dobropis za nakup knjig v Mohorjevi knjigarni.
11
XV. Tischlerjeva nagrada
’ Ob letošnjem spominskem Tischlerjevem dnevu je njegovo nagrado prejelo slovensko zadružništvo, prvo nagrado na govorniškem j natečaju pa dijakinja Slovenske gimnazije Jerneja Lorbes.
)
trebno in nam zadostuje samo i kultura. „To more biti le mnenje i nekoga, kateremu še ni bilo treba i zaslužiti plač svojih sodelavcev. - Samostojno gospodarstvo nam je
še kako potrebno. To priznanje nam bo vsekakor spodbuda za prihodnost in nam zato pride ravno v današnjem času zelo prav,” tako Antonič.
zadrug v Celovcu. Bilančna vsota Posojilnic in Zveze slovenskih zadrug se je dvignila od leta 1983
-	od 1,1 milijarde v letu 1983 na 5 i milijard šil. v letu 1993, promet i zadrug od 75 mil. šil. leta 1983 j na 250 mil. šilingov v letu 1993. t Te številke govorijo zase jasno
-	govorico. Na 45 mestih zaposluje t danes slovensko zadružništvo ) 240 ljudi, lastniki zadružništva pa
>	So člani, ki jih je okoli 6000.
) *
>	Koroški Slovenci, ki nam je ob-t stoj in razvoj naše narodne skup-I nosti pri srcu, vemo, da potrebu-i jemo dobro urejene strukture na
-	vseh področjih, tako na kultur-I nem, športnem, političnem in
-	gospodarskem. Za preživetje je i Premalo znanje jezika ter kultur-
•	n° delovanje in ohranjevanje šeg 'n navad. Če bi se spustili koroški
i Slovenci na to ravan, bi prišlo v i najkrajšem času do dokončne
•	asimilacije naše narodne skupno-I sli, kakor kažejo tudi podobni pri-t meri v Evropi.
frav po slovenskem zadruž-ništvu pa se lahko vzgledujemo, i ce razpravljamo o vprašanju inte-i 3 racij e slovenske narodne skup-. nosti. Slovensko zadružništvo je . vključeno v Zvezo Raiffeisen, i vendar je ohranilo samostojnost.
Le taka integracija je tudi na političnem področju možna in jo uspešno uresničujejo predvsem naše Enotne liste v južnokoroških občinah. Gre za skupinsko integracijo, za partnerstvo, ki omogoči ohranjevanje samostojnosti in istočasno dobro sodelovanje z večinskim narodom.
Podelitev 15. Tischlerjeve nagrade slovenskemu zadružništvu pa naj bo izraz zahvale vsem sodelavcem v zadružništvu, tako v Zvezi kot v posojilnicah in zadrugah. Zato namenoma ne menjam nobenih oseb. Uspeh zahteva dobre in profilirane vodstvene strukture, zahteva pa tudi pridnost, lojalnost in zavest vsakega posameznika, ki dela kjerkoli na zadružnem področju. Delovanje zadružnikov, odbornikov in nasta-vljencev v visoki meri izpolnjuje oporoko našega nepozabnega narodnega voditelja dr. Joška Tischlerja. Naj bo tudi vzpodbuda za še večjo gospodarsko zavzetost slovenskega zadružništva in koroških Slovencev sploh, kajti dober razvoj gospodarstva bo zagotavljal na Južnem Koroškem tudi delovna mesta, ki bodo omogočila nadaljnjo bivanje našega ljudstva na podedovani zemlji.
„Priznanje, ki nas zelo veseli“
INŽ. FRIEDL KAPUN, predsednik nadzornega odbora ZSZ:
„Izhajam iz dejstva, da je vsak, ki se ukvarja z gospodarstvom, realist. To pomeni, da stoji z obema nogama trdno na zemlji, ima o določenih stvareh svojo predstavo, vizijo in cilje, ki jih skuša uresničiti. Če je bil uspešen, mu to ob vsakem računskem zaključku konec leta številke jasno pokažejo. Ker smo bili zadnjih deset let v slovenskem zadružništvu še kar uspešni, je človek zadovoljen, ker materialno uspe.
Da smo s term_uspehom pomagali utrditi na Koroškem slovenski živelj, nas veseli. Še bolj zadovoljen pa je vsak, ki svojo osebo postavi v službo te ustanove in mu javnost to prizna. V tej luči vidim Tischlerjevo nagrado slovenskemu zadružništvu in je zato zelo pomembna."
KOM. SV. FRANC RUTAR, predsednik Slov. gospodarske zveze:
„Sam sem bil med ustanovitelji prvih slovenskih zadrug po drugi svetovni vojni. Takrat slovenskih politikov ni bilo enostavno prepričati o pomembnosti ustanavljanja samostojnih posojilnic in hranilnic. Vendar, če bi se politiki takrat zavedali pomena in potrebe samostojnosti, bi bil danes položaj Slovencev bistveno boljši. Gospodarstveniki pa smo se zavedali, kako potrebno je, da se postavimo na lastne noge. Uspehi pa nam dajejo prav.“
JANEZ HUDL, podžupan v Globasnici:
„Dobro vzdušje in številen obisk ob podelitvi Tischlerjeve nagrade sta dokaz, da je bila odločitev KKZ in Narodnega sveta pravilna. Skrajni čas je, da je dobilo slovensko zadružništvo tako priznanje, saj od našega gospodarstva bistveno profilirajo tudi športne in kulturne organizacije. Kar me pa ob podelitvi Tischlerjeve nagrade še posebej veseli, je dejstvo, da je predsednik Zveze Mihi Antonič v svojem govoru imenoval otroka po imenu, namreč, da je Zadruga slovenska ustanova, in ne kakšna mešanica.”
MARTIN WIEGELE, predsednik Posojilnice-Bank Žila:
„Prepričan sem, da je priznanje slovenskemu zadružništvu bilo za naše prizadevne gospodarstvenike zelo pomembno. Naše ustanove so desetletja bistvepo prispevale k temu, da so kulturna in športna društva v vseh naših krajih lahko uspešno delovala. Prav danes se kaže, kako pomembno je bilo, da smo postavili naše gospodarske ustanove na trdne temelje in smo se s samopomočjo rešili gospodarske odvisnosti. Z uspešnim razvojem našega zadružništva je bilo možno krepiti jedro narodne skupnosti, česar smo danes lahko veseli. Mislim, da je bila letošnja Tischlerjeva nagrada tudi signal, da naj bi se politična tabora zbližala in si postavila skupne cilje.“
MILENA KOLLER, odbornica Posojilnice-Bank Celovec
„Seveda smo vsi nastavljene! slovenskega zadružništva veseli, da sta Narodni svet in KKZ namenila letošnjo Tischlerjevo nagrado naši gospodarski ustanovi. Ko, človek dela, seveda ne misli, da bo dobil kakšno nagrado, ampak dela, ker hoče kaj doseči. Slovensko zadružništvo pa je doseglo kar precej. Po eni strani je dobila slovenščina prav gotovo zaradi uspešnosti slovenskega zadružništva večji ugled in seveda tudi večji pomen.“
12
Kultura
POGOVOR Z BORISOM PAHORJEM
„V resnici je to abortus...“
Znameniti tržaški pisatelj in publicist profesor Boris Pahor v pogovoru z Našim tednikom mdr. pravi: „V svoji knjigi .Skarabej v srcu' sem navajal pridigo Borisa Kraigherja partijskim manjšinskim zaupnikom, kako naj ne ustanavljajo manjšinskih strank, temveč naj gredo v italijanske stranke. To se vleče še kar naprej, to najdete pri Sturmu, pri Racetu, v resnici pa je to abortus in vztrajanje pri ideološkem pogledu na to vprašanje.“
Pogovor je vodi! Vinko Ošlak
Naš tednik: Kako doživljate z zorišča sedemdeset let svojo pisateljsko pot in smisel leposlovnega pisanja nasploh?
Profesor Pahor: Moram priznati, da si ob pogledu nazaj nikoli ne bi predstavljal, da bi se kdaj uveljavil kot pisatelj. Moja mladeniška leta (ko je bil požig narodnega doma, sem imel sedem let), ki so bila tudi polna čudaštva, se ne zdijo podlaga za oblikovanje pisateljske osebe. Po mentaliteti, ki jo imam danes, bi seveda drugače začel. Sub speciae aeternitatis bi moral sedaj šele prav začeti. Moje temeljno doživetje je bilo tragika človeka, ki mu jemljejo jezik. Tako je vse moje pisanje boj človeka, ki mu kratijo svobodo. Tako sem v svoji literaturi morda le kaj vrednega ustvaril, kakor recimo knjigo o taborišču „Onkraj pekla so ljudje". Tako so vsa ta leta vendarle nekaj dala.
Vas ni nikdar mučil dvom o smislu pisanja, občutenje „vanitas vanitatum” (ničevost ničevosti), ki vendar obseda številne avtorje?
Kaj takega mi ni prišlo kdaj na misel. Šlo je samo za to, ali literatura kaj pripomore, da tako pisanje, v obrambo svobode, ne bi bilo več potrebno. V tem smislu res ni kakega izboljšanja, od tega, kako je Caesar ujetnikom dal rezati roke, pa do tega, kako danes ravnajo z ljudmi v Bosni. V tem obstaja nekak „vanitas”. Zame pa je pisanje element, s katerim lahko zagovarjam svoj obstoj na svetu. Druga kariera mi ni hodila po glavi. Šola, v kateri sem bil pošten, mi je dajala kruh, drugače pa me je soočanje z nesvobodo neprestano potiskalo na pisateljsko pot.
Theodor Adorno je pod vtisom nemških taborišč vzkli-
knil, da po Ausschwitzu ni več mogoče pesniti. Kaj bi rekli pod vtisom vsega, kar ste sami doživeli, ali je mogoče in ali je primerno pesniti po Sarajevu?
Ti izrazi po mojem samo centrirajo vse to, česa hudega je človek zmožen. Če vzamete taborišče - in sam bi še vedno ločeval nekdanje nemško ali rusko taborišče od tega, kar je danes v Bosni; prvo je bilo organizirano, kjer je bila poraba človeškega „materiala", od las do maščob in pepela, hladno načrtovana, medtem ko gre v Bosni za divjaštva, ki so posledica nakopičenih sovražnih emocij in ne hladne preračunljive diaboličnosti - potem je to v nekem smislu kot prispodoba res. Vendar pa je nujno, da človek, če misli obstajati še naprej, poustvarja svoje življenje in da razvija svoj čut za dobroto in za pesem. Včeraj sem bral Russela, ki mi je zelo blizu. Nekje pravi nekako takole: -Edino, po čemer se lahko imamo za več od narave, je sanjanje dobrega in sožitja, dvignjenosti nad to, od koder smo prišli. Tako bo s človekom vedno obstajala tudi pesem.
Imam občutek, da prihaja čas za vaše knjige, gospod profesor. Prvič iz literarno slogovnih in drugič iz literarno zgodovinskih razlogov. Bralci bi končno radi brali normalno napisano pripoved brez ugankarskega eksperimentiranja. Prišel pa je tudi čas pojasnjevanj zgodovinskih tem, ki jih v svojih temah obdelujete...
Verjamete ali ne, o tem sem premišljal prav v teh dneh. Naj imenujem literarnega zgodovinarja Kosa, ki me je v svojem priročniku za dijake gimnazij obdelal v vrstici in pol. Avtobiografski pristop, ki je značilen zame, je ved-
Etnocentrizem je pojem, ki ga vzameš v slabem smislu izključevanja drugega. Slovenci pa nikogar ne izključujemo!
no doslej veljal za nekaj negativnega. A zakaj bi si izmišljal zgodbe, ko pa sem sam doživel stvari, ki so vredne literarne obdelave. Upam, da sem to vendar napisal s tako distanco, da bo to mogoče brati tudi čez 50 let in bodo bralci pozabili, za koga je šlo, in bodo to razumeli kot prikaz dobe. To velja tudi za „Vilo ob jezeru”, ki ni samo zgodba o Mussoliniju in deklici, ki ga je nosila v srcu, kamor so ji ga položili, ko je bila še mlada, temveč je to zgodba o diktaturi nasploh. Ne rečem, da bodo vse knjige imele tako usodo, a vsaj nekatere.
BORIS PAHOR
i
I
Na Koroškem skoraj ni vel' mladih literarnih talentov. Al j opažate tako umanjkanje tud i na Primorskem?	1
Talenti pri nas so, vendar ža predvsem pesniški. Jelinčič ji ( začel s prozo, pa Škamperle, K [ bo gotovo dobro pisal. Ivanki r Hergoldova, ki je postali \ Tržačanka, je vsekakor dobra pi r sateljica. Kar zadeva pesnike p ima Rebula prav, da smo z njirH c preobloženi...
Pravite, da je vsaka vaši vožnja na Koroško svojevrst
Kultura
13
na travma. Bi to travmo vsaj nekoliko razložili?
Vedno se spomnim na dve zadevi, tako tudi danes, ko sem se vozil mimo Beljaka. Gre za to strahotno, ostrogotsko neumnost, ko ljubljanski politiki leta 1920 niso sprejeli ponudbe avstrijske republike za ozemlje južno od Drave. Druga zadeva pa je od-. nos do generala Maistra. Ima me, ■ da bi se kar obrnil nazaj v Trst. 1 Lažje prenesem, da je Trst danes ^ pod Italijo, saj smo dobili vsaj Ko-J Per in Kras. To pa je bilo smrtni 'I greh.
Kaj bi iz izkušenj na Tržaškem rekli o zamisli, da bi se Slovenci na Koroškem politično organizirali na parlamentarni osnovi?
Že za vaš radio sem danes rekel, da se lahko taka manjšinska identiteta, kakor je vaša, ohrani samo, če je homogena, če nastopa kot ena stranka, druge inteligentne in poštene rešitve ni. Zato je bil tako velik greh, da je jugoslovanska partija tu in na Pri-morskem vsiljevala idejo o raz-" Pršitvi Slovencev v večinske , stranke.
V svoji knjigi „Skarabej v srcu” j sem navajal pridigo Borisa Kraig-I herja partijskim manjšinskim zaupnikom, kako naj ne ustanavljajo manjšinskih strank, temveč naj gredo v italijanske stranke. To se vleče še kar naprej, to najdete pri Sturmu, pri Racetu, v resnici : Pa je to abortus in vztrajanje pri j] ideološkem pogledu na to vpra-| šanje. Če navajam primer južnih ^ Tirolcev, se izgovarjajo, da so vsi desničarji, kar me nič ne zanima, če jim uspe varovati identiteto -ali pa se izgovarjajo na to, da jih je četrt milijona, kar pa more pomeniti le to, da bi bili Slovenci, ki nas je manj, še lažje enotni in bi bilo to tudi bolj potrebno, kakor številnejšim Tirolcem.
Gre za ideologijo, ki se postavlja nad narodnost. Očitajo nam etnocentrizem, a v resnici gre samo za zvestobo identiteti in za to, da nas ne razparcelizirajo. Etnocentrizem je pojem, ki ga vzameš ;iv slabem smislu izključevanja Vi drugega. Slovenci pa nikogar ne d izključujemo, temveč želimo le biti lasten subjekt ob nemškem ali italijanskem.
'.( Po tej logiki bi bila tudi vsaka I oseba nekakšen egocentrizem in , bi jo bilo treba ukiniti in razpršiti v ^ nekakšno medosebnost... Prav to l! komunisti in njihovi nasledniki v 3 resniCj delajo. V Italiji so vsaj tako , Pošteni, da so kot komunisti tudi ^ ostali.
Hvala za pogovor! ;t
Mag. Mojca Uršič
Kulturni utrinki iz Slovenije
Dr. Dušan Nečak je v zadnji številki lanskega letnika Zgodovinskega časopia objavil prispevek z naslovom Nekaj osnovnih podatkov o usodi nemške narodnostne skupnosti v Sloveniji po letu 1945 (Zgodovinski časopis, 47. Ljubljana 1993, št. 3, str. 439-451), mag. Mitja Ferenc pa je s sodelavci pripravil razstavo z naslovom Kočevska - izgubljena kulturna dediščina kočevskih Nemcev. (Razstava se je pretekli teden preselila iz Ljubljane v Kočevje, od maja do novembra bo na ogled v gradu Stainz pri Gradcu, pozneje pa morda celo v New Yorku.)
L. 1991 je bilo v Mariboru registrirano društvo Most svobode / Freiheitsbrücke / Free-domsbrigde; člani so lahko pri-
njene želje pred slovensko vlado. V memorandumu je tudi zapisano, da rezultati uradnega ljudskega štetja niso brezpogojna osnova za ugotavljanje dejanskega števila pripadnikov neke narodnostne skupine. Za uspešen razvoj te narodnostne skupine pa je bistveno najprej naslednje:
1.	Priznanje obstoja narodnostne skupine in zakonska zagotovitev njenih pravic.
2.	Pospeševanje pouka nemškega jezika oz. v nemškem jeziku, zlasti na področju osnovnega šolstva povsod, kjer se za to pokaže potreba.
3.	Finančna in morebitna druga podpora kulturnim dejavnostim narodnostne skupine.
114.780 ha zemlje pa tudi večji industrijski in obrtniški obrati (Hutterjeva tekstilna tovarna v Mariboru, Westnovi industrijski obrati v Celju...). Avtor članka opozarja tudi, da se je vprašanje nemškega oz. avstrijskega premoženja reševalo ob pogajanjih o sklenitvi Pogodbe o Avstriji. Jugoslaviji je bilo namesto zahtevanih reparacij prisojeno avstrijsko premoženje v tej državi. V omenjeni pogodbi pa je tudi zapisano: „...Avstrijska vlada se obvezuje, da poravna škodo tistim avstrijskim državljanom, ki jim bo odvzeto premoženje.“
Koliko nemško govorečih prebivalcev je imela Slovenija pred 2. svetovno vojno, je težko oceniti, saj viri navajajo zelo različne številke (25.000-59.000); vsekakor so jih ob štetju L 1948 našteli natanko 1824. Število se je torej zmanjšalo za več kot 10-krat. Velik del Volksdeutscherjev se je iz Slovenije umaknil z nemško vojsko, nekaj je bilo deportiranih na prisilno delo v Sovjetsko zvezo, del pa so jih dale tedanje oblasti likvidirati. L. 1948 so preostali nemško govoreči
TABUJI IZGINEVAJO
Prvi zaznavni rezultati raziskav o usodi Volksdeutscherjev oz. nemške narodne skupnosti v Sloveniji.
padniki nemške narodnostne skupnosti in tisti, ki se zavzemajo za pravice manjšin. Slovenska javnost je bila s tem opomnjena, da še vedno obstaja problem, ki je bil vsa povojna leta zatajevan. Izraz „nemška narodnostna skupnost“ označuje nemško govoreče prebivalce v Sloveniji, ki so ostanek avtohtonega nemško govorečega prebivalstva iz časa pred 1. svetovno vojno; nemška politika in znanost pa označujeta te ljudi kot Volksdeutscherje.
Po sprejemu slovenske ustave (23. 12. 1991) je Most svobode s svojim delovanjem povzročil precejšnje vznemirjenje: zahtevali so priznanje „nemške manjšine“ in po ustavi zagotovljeno mesto ob italijanski in madžarski manjšini.
Zahtevam društva se je pridružila tudi Avstrija. V imenu avstrijske vlade je veleposlanica v Ljubljani dr. Jutta Stefan Bastl slovenskim oblastem 12. 6. 1992 izročila memorandum, kjer je zapisano, da je Avstrija zainteresirana za to narodnostno skupino in da se čuti upravičeno zastopati oz. podpirati
Ena glavnih dejavnosti Mosta svobode je prizadevanje oz. zahteva po vrnitvi premoženja Volksdeutscherjev. Dr. Nečak niza odloke in zakone iz časa med 2. svetovno vojno in tik po njej, ko so bile takratnim jugoslovanskim Nemcem odvzete državljanske pravice, imovi-na in zemlja. Ob tem je prišlo v Sloveniji v državne roke
Koliko nemško govorečih prebivalcev je imela Slovenija pred 2. svetovno vojno, je težko oceniti, saj viri navajajo zelo različne številke.
prebivalci Slovenije zopet dobili jugoslovansko državljanstvo.
Ves povojni čas ta skupina ni bila priznana kot narodna manjšina; možnosti šolanja v materinščini niso imeli, niti niso imeli lastnega glasila in tudi niso bili organizirani na narodnopolitični osnovi - torej brez organizacije, ki bi jih zastopala pred slovensko oblastjo. Resnici na ljubo pa je potrebno tudi omeniti, da pripadniki te skupine danes živijo precej razpršeno in da imajo težave z identiteto, saj sami sebe imenujejo Staroavstrijci, Nemci, Avstrijci, nemško govoreči prebivalci Slovenije pa tudi Volksdeutscherji.
Kočevarji so le del nemškega avtohtonega prebivalstva Slovenije, ki so se I. 1941/42 skoraj v celoti izselil na Sp. Štajersko, na domove izgnanih Slovencev, po vojni pa so morali Slovenijo zapustiti. Razstava o Kočevski je zasnovana kot soočenje preteklosti s sedanjostjo. Njen namen je bogatiti zgodovinski spomin in kulturo slovenske dežele.
14
Prireditve
Srečanje mladinskih gledaliških in lutkovnih skupin
od 3. do 5. februarja 1994
ČETRTEK, 3. 2. 1994:
ob 9. uri v farnem domu v Selah. „RADOVEDNI SLONČEK“ (R. Kipling/G. Vladičina/Jože Pengov) — lutkovna pravljica. Nastopa: Lutkovna skupina SKD Celovec „Mi smo mi". Režija: Tine in Breda Varl
ob 10.45 v Modestovem domu. „SLAVČEK“ (František Pavliček po motivih Andersenove pravljice). Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD „Gorjanci" iz Kotmare vasi. Režija: Jože Vozny
ob 14.30 v Modestovem domu. „SOVIČA OKA“ (Svetlana Makarovič) — lutkovna pravljica. Nastopa: Otroška lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Tine in Breda Varl
ob 19.30 v Modestovem domu. „ZAJČJI FESTIVAL“ (James Krüss) — musical. Nastopa: Otroška g led. skupina iz Št. Jakoba. Režija: Gordana Schmidt/Hanzi Sticker
PETEK, 4. 2. 1994:
ob 9. uri v Modestovem domu. „DREVO NAD PREPADOM“ (Tone Svetina) — lutkovna predstava s senčnimi lutkami — poezija. Nastopa: Mlad. lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Tine in Breda Varl
ob 10.45 v Modestovem domu. „Ml IGRAMO ZASE ... IN ZA VAS“ (Astrid Lind-gren/VVilliam Shakespeare/Alenka Bole-Vrabec). Nastopa: Mladinska gledališka skupina SPD Radiše. Režija: Alenka Bole-Vrabec
ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu. „VETER V VEJAH SASA FRASA“ (Rene de Obaldia) — komedija z divjega zapada. Nastopa: Gledališka skupina KPD Planina Sele. Režija: Franci Končan
SOBOTA, 5. 2. 1994:
ob 9. uri v Modestovem domu. „PRINCESKA IN SVINJSKI PASTIR“ (Andersen/Mili-tarov) — pravljica. Nastopa: Mladinska gledališka skupina iz Škocijana. Režija: Peter Militarov
ob 10.45 v Modestovem domu. „LOVEC IN ZAJKLJA“ (Stevan Pešic). Nastopa: Lutkovna skupina KPD Šmihel. Režija: Štet Merkač
Ob 13. uri v Modestovem domu: POGOVOR O PREDSTAVAH. Vodi: Horst Ogris Prireditelj: Krščanska kulturna zveza
Interni nastopi po oddelkih GŠ
2. febr. 1994: BILČOVS, ob 19. uri v ljudski šoli
RADIŠE, ob 19. uri v Kulturnem domu
3. febr. 1994: CERKEV SV. EME, Celovec: ob 15.30 uri — učenci orglarskega oddelka (prof. Angela Tomanič)
5. febr. 1994: GLOBASNICA (skupno z oddelki Šmihel in Št. Lipš) ob 19. uri v ljudski šoli v Globasnici
8. febr. 1994: MOHORJEVA I, ob 17. uri v ljudski šoli (J. Zupančič, J. Pogačnik, N. Krstič, F. Ogris)
9. febr. 1994: MOHORJEVA II, ob 16.30 v ljudski šoli (B. Goričar, L. Sodja, J. Smrekar, F. Ogris)
MODESTOV DOM, ob 19. uri v dvorani
11. febr. 1994: BOROVLJE, ob 18. uri pri Cingelcu
16. febr. 1994: MLADINSKI DOM, ob 18.30
17. febr. 1994: PLIBERK (skupno z oddelkom Vogrče) ob 19. uri v Posojilnici
18. febr. 1994: SELE, ob 17.30 v farnem domu
ŠT. PRIMOŽ (skupno z oddelki Dobrla vas in Žitara vas) ob 18.30 v Kulturnem domu
19. febr. 1994: ŠT. JAKOB, ob 15. uri v društveni sobi ŠKOFIČE, ob 17. uri v društveni sobi STRAJA VAS (ŽILA), ob 19. uri v ljudski šoli
PRODAM VW-GOLF GT II
letnik 1987, 70 PS, aluminijasta platišča in radio.
55.000,— ATS
Tel.: 04238/8424
IŠČEMO DEKLE za pomoč v internatu
Prednost imajo: naše absolventke. Prijavepo tel.: 04253/2750-13 ali pisno: Šolske sestre, Št. Peter 25, 9184 Št. Jakob v Rožu.
PETEK, 4. FEBRUAR 1994, ob 20.00 uri, pri ŠOŠTARJU
Dokumentacija
15
■ ch würde einen Aspekt zu
I diesem Thema gerne hinzu-
I fügen und zwar ist das das
I Thema, das eigentlich Psychologen, Pädagogen an der Klagenfurter Universität recht interessant entwickelt haben. Ich nenne hier ein Buch von Larcher: „Zweisprachigkeit und Identität“, wo im Prinzip die Frage des Windischen meiner Meinung nach sehr richtig herausgearbeitet worden ist, daß es im Prinzip eine soziale Frage ist.
D. h. so quasi man kann mit der slowenischen Sprache und der slowenischen Nation keine gesellschaftliche Prosperität erwarten: mit der windischen als Hilfsideologie kann man so quasi am gesellschaftlichen Aufstieg teilnehmen.
Aber mir scheint was anderes sehr wichtig.
Ich glaub, daß es richtig ist, was Sie sagen, daß wir es hier mit - historisch gesehen - zwei nationalen Bewegungen zu tun haben, die um Besitzstand streiten.
Und es ist immer so, quasi, wenn wir uns das anschauen, 1918 so quasi die Frage Südkärnten, slowenischnationale als slowenische Nation, dann so quasi wiederum die Rache nach späterem (spätem) Faschismus, wiederum Partisanen.
Und wir haben nun im Prinzip die Möglichkeit so quasi jetzt als Enkel, als der Teufel was, diese Spirale weiterzudrehen oder eigentlich hier eine Zäsur einzuführen.
Ich bin für die Zäsur.
Wie schaut diese Zäsur aus?
Ich stimme mit dem Kollegen Titz nicht überein, daß es in Kärnten deutsche Kärntner, und slowenische Kärntner gibt.
Ich halte das für total falsch! Warum?
Wenn ich mir heute die Lebensverhältnisse in Kärnten anschaue, da gibt es für mich die Südkärntner oder
die Kärntner Bevölkerung, die einen sprechen eine Sprache, die anderen sprechen zwei Sprachen.
Sie sind aber durch die Lebensverhältnisse sich sehr ähnlich oder identisch, wenn sie so wollen: die Bauern arbeiten als Bauern, die slowenischen Bauern bewirtschaften das Feld nicht anders als deutschsprachige Bauern.
Die zweite Frage: Wenn wir uns die Volkskultur in Kärnten anschauen. Also, ich bin so aufgewachsen, so quasi, wenn dort der deutsche Chor singt, dort geh ich nicht hin, weil dos is schiach. 15 Jahre zurück habe ich mich noch einmal diesem Problem gewidmet und bin
heit draufkummn, also wenn ich von der Sprache abstrahiere, mir gfollt des, was des, wos da ane singt, o Rosentol, o Ro-sentol, genauso guat, wie da ondere, der singt, Oh Mojcej, oh Mojcej!
Meine Schlußfolgerung: Dadurch, daß wir hier gemeinsam leben, haben wir uns vermischt. Das spiegelt sich auch in der Volkskultur wieder. Und das müssen wir uns eingestehn. Also, und wir sollen nicht tun, so quasi, das eine ist völlig onders als dos ondere. Stimmt nicht. Sondern wir sind durch vielfältige Fäden so quasi schon längst miteinander vermischt.
Daher sage ich: Es gibt nicht zwei total zu unterscheidende Volksgruppen in Kärnten. Es gibt sie nicht. Es gibt nicht zwei total zu unterscheidende Volkskulturen in Kärnten. Es gibt nur eine Kultur in Kärnten, die in zwei Sprachen ausgedrückt wird. Und ich glaube, daß genau
das die entscheidende Frage ist!
Wenn wir national denken, dann müssen wir im Besitzstand denken: d. h. das ghört uns und des ghört den ondern.
Wenn wir aber dieses nationale Denken aufgeben, dann könnte eigentlich eine Symbiose stattfinden in diesem Land, daß man sogt, na eigentlich ist es ja völlig normal, wenn ich in einer Grenzregion lebe.
Und wir leben in einer modernen Zeit mit sehr viel Migration, mit sehr viel Flexibilität. Also ich fohr nach Udine essn oder i fohr noch Ljubljana essn, oder i fohr... no ja, mitn Auto ist jo des heitzutog jo ka Problem mehr. Warum sollten wir nicht
forcieren: eine regionale Identität und sagen: In dieser Region, die grenzt an Italien, an Slowenien ist es normal, wenn jemond will, natürlich ohne Zwang, man kann diese Sprachen, d. h. aber nicht Volkstumbekenntnis!
Das ist die entscheidende Frage. Das ist genau das, was der Kollege Moritsch gsagt hat: Herma auf, Sprachenfragen zu politisieren!
Wer Volkstum sein will, der kann es sein. Keine Frage!
Aber machen wir daraus keine kollektive Ideologie!
Das hat uns hundert Jahre in Wirklichkeit nur Schwierigkeiten bereitet. Das ist die eine Schlußfolgerung.
Die andere Schlußfolgerung: Ich glaube, es bleibt uns ja nichts anderes übrig. Schauen wir uns doch die Entwicklung an, und wenn der Herr Moritsch gesprochen hat vom Niederreißen der Karawanken, dann hab ich das anders verstanden.
Ich mein das anders. Es ist ja völlig klar, daß wir in einer Zeit der Kommunikationssysteme, in der Zeit der Verkehrssysteme, in einer Zeit der wirtschaftlichen Verflechtungen so quasi mit dem Standpunkt Kärnten, Kärnten nur du allein, wirtschaftlich nicht leben könnten, sondern wir sind in dieser Region miteinander verbunden.
Das heißt: die objektiven Verhältnisse in der europäischen Integration zwingen uns über die Grenzen hinaus zu schauen.
Und in diesem Sinne verstehe ich, daß wir in der Lage sein müssen, Grenzen zu überschreiten - nicht im Sinne von Politik und Nation - sondern im Sinne von Kommunikation, von Sprachen beherrschen und ich glaube zum Schluß: ich bin auch der Meinung, daß der Nationalismus in Wirklichkeit seine Kraft verloren hat. Man muß einen Halbsatz dazusagen: Seine konstruktive Kraft hat er verloren.
Er ist nach wie vor existent, das ist etwas sehr Destruktives und Schlechtes. Ja. Und dieses Destruktive und Schlechte müssen wir in unseren Köpfen bekämpfen, und ich glaube, daß das geht in die Richtung, daß wir neue Begriffe einführen wie: regionale Identität.
Mehrfachidentität:	ich bin
nicht nur Slowene allein, sondern ich bin auch Intellektueller oder Bauer oder Arbeiter oder Kärntner oder Europäer oder Österreicher; so quasi wir müssen ausgehen von einer Mehrfachidentität; ich bin mehr als nur des ane.
Und wir dürfen Volkstum nicht als kollektive Ideologie anpreisen und sogn, und dann kollektivieren und so quasi wieder Besitzstand messen.
Wenn wir das machen, glaube ich, könnte diese europäische Integration eine interessante werden und aus Kärnten könnte eine kulturell vielfältige und wirtschaftlich interessante Region werden.
DOKUMENTACIJA
Diskusijski prispevek dr. Marjana Sturma v Tinjah, v katerem predsednik ZSO zanika obstoj slovenskih Korošcev, je dvignil velik val prahu. Nekateri celo menijo, da Sturmova izjava, objavljena v NT, ne more biti resnična, zato objavljamo diskusijski prispevek predsednika ZSO dr. Marjana Sturma v celoti...
16
Radio/TV/Prireditve______________s°l8i~
T	PETEK, 28. jan.
A	Kulturna obzorja.
T	SOBOTA, 29. jan. Od pesmi do pesmi — od srca do srca.
E D E	NEDELJA, 30. jan. 6.30—7.00 Dobro jutro na Koroškem — Duhovna misel (dr. Nace Lavrenčič). 18.10-18.30 Dogodki in odmevi.
N V	PONED., 31. jan. „Zavestno ustvarjanje nove kulture sožitja“ — eno glavnih vodil društva „Vinzenz Rizzi".
R	TOREK, 1. feb. Partnerski magazin.
A n	SREDA, 2. feb. Društva se predstavljajo. Večerna oddaja odpade zaradi hokeja na ledu.
L/ 1	ČETRTEK, 3. feb. Rož — Podjuna — Zilja.
u	
	
DOBER DAN, KOROŠKA
Nedelja, 30. januarja, ob 13.45 v TV 2 Poned., 31. januarja, ob 16.20 v TV SLO 1
predvidoma z naslednjimi prispevki
15. Tischlerjeva nagrada Zvezi slovenskih zadrug
Pogoj za dvojezično predšolsko izobrazbo otrok je tudi primerno usposabljanje vzgojiteljic
Slovenski kulturni praznik: kljub tradicionalnim proslavam manjka globlja zavest
Aforizem na oblasti: Žarko Petan, novi generalni direktor Slovenske RTV
Mladinska gledališka skupina Ško-cijan je uprizorila „Princesko in svinjskega pastirja"
Rezbarska delavnica: v Goselni vasi uveljavljajo za Podjuno nenavadno umetniško oblikovanje lesa
Milka Hartmann obhaja 92. obletnico življenja
Dom v Tinjah
Od petka, 28. jan., od 18. ure do nedelje, 30. jan., do 13. ure NOVI ČLOVEK — NOVI SVET Duhovne vaje za žene Vodita: Neži Orasche, Radiše, in žpk. Valentin Gotthardt, Galicija
v nedeljo, 30. jan., ob 14.30
Seminar:
NA POTI K NOVEMU MOŽU? Študija: „Biti mož v Avstriji“ Referent: univ. prof. dr. Paul M. Zu-lehner, Dunaj
od nedelje, 30. jan., ob 18. uri do sobote, 12. feb., ob 13. uri
SOCIALNI SEMINAR ZA ŽENE
v poned., 31. 1., od 18.30 do 20.10
Začetek jezikovnega tečaja: ŠPANŠČINA ZA DOPUST IN POTOVANJA
Voditeljica: Marisa Bach, Judendorf pri Gospe Sveti
v četrtek, 3. februarja, ob 19.30
Predstavitev knjige Johannes Oesterreicher — „RASSENHASS IST CHRISTUSHASS“ z uvodno besedo kardinala Franza Königa Predstavitev:	Dl Franc Kattnig,
vodja Mohorjeve založbe Nato predavanje: OBLIKE SPOZNAVANJA NACISTIČNEGA PREGONA NA KOROŠKEM Judov — Cerkve — in preganjanje Slovencev
Referent: prof. dr. August Walzl
v soboto, 5. febr., od 9. do 17. ure
Duhovna obnova za cerkvene pevke in pevce ter organiste POJTE GOSPODU NOVO PESEM Voditelj: žpk. Florijan Zergoi, Kazaze
od sobote, 5. febr, od 14.30 do nedelje, 6. febr., do 16.30 PRIPRAVA NA ZAKON, nem. Spremlja: Jože Kopeinig Predavatelji: zdravnik, mati, duhovnik
od sobote, 12. febr., od 15. do 18. ure do nedelje, 13. febr, od 10. do 13. ure
HUI CHUN GONG Gibalne vaje za pomladitev Voditelj: inž. dr. Dušan Nendl, Maribor v
Vogrče
Premiera komedije:
KADAR SE ŽENSKI JEZIK NE SUČE (Vojmil Rabadan)
Čas: v soboto, 5. febr., ob 19.30 Kraj: gostilna pri Florjanu v Vogrčah
Celovec
INFORMACIJSKI VEČER
Čas: v torek, 1. febr., ob 19. uri Kraj: v Dvojezični trgovski akademiji v Celovcu, Trg. prof. Janežiča 1 Vabljeni so s svojimi starši vsi učenci, učenke, ki bodo v tem šolskem letu zaključili 8. šolsko stopnjo.
Vabi: Dvojezična trgovska akdemija v Celovcu. Dobra izobrazba je za nadaljnje življenje vedno važnejša!
Monodrama „ANDREJ SMOLE — ZNAMENITI SLOVENEC“ (avtor Matjaž Kmecl). Gostuje Tone Gogala, igralec SNG „Drama“ iz Ljubljane. Gostovanje pripravljamo v počastitev slovenskega kulturnega praznika. Predstave bodo v naslednjih krajih:
•	v četrtek, 3. februarja, ob 19.30 v farni dvorani v Št. Jakobu
•	v nedeljo, 6. februarja, ob 19.30 v Kulturnem domu v Št. Primožu Prireditelj: SPZ in krajevna kulturna društva
Borovlje
KONCERT
Čas: v nedeljo, 6. febr., ob 14.30 Kraj: v Kulturnem domu pri Cingelcu na Trati
Nastopajo: Graški študentje, MoPZ SRD „Borovlje", Sekstet Borovlje Prireditelj: SRD „Borovlje"
Brnca
10 let igralske skupine Slovenskega prosvetnega društva „BRNCA“
Komedija:
„BUTALCI/SCHILDBÜRGER“
Režija: Zdravko Zupančič Premiera: v petek, 11. februarja, ob 19.30
2. predstava: v soboto, 12. februarja, ob 19.30
Kraj: Kulturni dom na Brnel
SPt KOČNA
Slovensko prosvetno društvo KOČNA v Svečah vabi na
Sveče
Kakor vsako leto, Zveza koroških partizanov spet vabi
TRADICIONALNA SPOMINSKA SVEČANOST ob grobu narodnega heroja Matije Verdnika-Tomaža in njegovih soborcev Čas: v nedeljo, 6. 2., ob 11. uri
Kraj:	na pokopališču v
Svečah
Vabi: Zveza koroških partizanov
v soboto, 5. februarja 1994, ob 20. uri pri ADAMU v Svečah
Za ples igra
TRIO DRAVA
Sodeluje
SVEŠKA FILHARMONIJA MASKE ZAŽELENE
SREČOLOV — GLÜCKSHAFEN
Vstopnino/Einirili: 35,— šil.
Letošnja svečanost bo v znamenju 50-letnice smrti narodnega heroja Tomaža.
V kulturnem sporedu bosta med drugim sodelovala pevski zbor iz Bilčovsa in Godba na pihala z Jesenic. Udeležencem prireditve bo spregovoril predsednik Zveze slovenskih organizacij dr. Marjan Sturm.
Žvabek
KONCERT
Čas: v petek, 4. 2., ob 19. uri Kraj: v farni dvorani v Žvabeku Sodelujejo: RK „Graški študentje" (mag. Bertej Logar), Janez Gregorič — kitara, Pevsko-instrumentalna skupina Žvabek Prireditelj: KPD „Drava"
Št. Janž
KONCERT
Čas: v soboto, 29. jan., ob 19.30 Kraj: v stari šoli v Št. Janžu Nastopajo: Šentjanški tamburaši, Sekstet Borovlje, MoPZ „Vaščani
Pojo"
Prireditelj: SRD „St. Janž"
Plešerka
HODIŠKI PLES
Čas: v soboto, 29. 1., ob 20. uri Kraj: pri Sveti ju v Plešerki Zabava vas: Šekstet Šibovnik Sodelujejo: Volkstanzgruppe Keutschach, Hodiški oktet, vodi: Thomas Sabotnik
Prireditelj: SRD „Zvezda", Hodiše
Št. Primož
22. PLES DANICE
Čas: v soboto, 5. febr., ob 20. uri Kraj: v Kulturnem domu v Št. Primožu
Za ples igra: Alpe-Adria-Sekstet Prireditelj:	Slovensko prosvetno
društvo „Danica"
Železna Kapla
PRIREDITEV OB SLOVENSKEM KULTURNEM PRAZNIKU	,
Čas: v soboto, 5. febr., ob 19.30	(
Kraj: v farni dvorani v Železni Kapli Prireditelj: SPD „Zarja" in SPD „Valentin Polanšek"	^
Dobrla vas	F
Muzikal „ZAJČJI FESTIVAL“
(James Krüss)
Čas: v soboto, 5. 2., ob 15.30 in ob 19.30	r
Kraj: v Glavni šoli v Dobrli vasi L Nastopa: Mladinska gledališka sku-1 pina Šrik-šrak-šruk Št. Jakob S Prireditelj: SPD „Srce" v Dobrli vasi F
S
Obirsko	p
SANKAŠKA TEKMA	h
Čas: v nedeljo, 30. 1.1994, ob 11. uri0 Proga: Šobrova cesta Razdelitev štartnih številk ob 10. uri Prireditelj:	Slovensko prosvetno n
društvo „Valentin Polanšek“ nau Obirskem"	g
---------------------------------vi
NAŠ TEDNIK - Lastnik (založnik) in izdajatelj: p društvo „Narodni svet koroških Slovencev", ki ga zastopata predsednik dr. Matevž Grilc in osrednji ' tajnik Franc Wedenig, 9020 Celovec, 10/ Oktoberstrasse. 25/111.	—
Uredništvo: mag. Janko Kulmesch (glavni urednik), Silvo Kumer (namestnik glavnega urednika), Franc Sadjak (urednik), Marjan Fera (fotograf), Karl Sadjak (oglasni oddelek), vsi: 9020 Celovec, I0.-Oktober-Straße 25/111.
Tisk: Tiskarna Družbe sv. Mohorja, 9020 Celovec, Viktringer Ring 26, NAŠ TEDNIK izhaja vsak petek. Naroča se na naslov: Naš tednik -I0.-Oktober-Straße 25/111, 9020 Celovec; telefon uredništva, uprave in oglasnega oddelka I 0463/512528. Telefaks: 0463/512528-22.
Letna naročnina: Avstrija 420,—; Slovenija 2300,— SIT; ostalo inozemstvo 700,— šil.: zračna pošta letno 1000,— šil.; posamezna | številka 10,— šil.; Slovenija: 50,— SIT.
Prireditve/Oglasi
17
ZVEZNA GIMNAZIJA IN ZVEZNA REALNA GIMNAZIJA ZA SLOVENCE _ Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celovec
OBJAVA
Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu sporoča:
1- Prijavni rok za vpis vi. razred in višje razrede ZG in ZRG za Slovence v Celovcu se prične v ponedeljek, 21. februarja 1994, in traja do ponedeljka, 28. februarja 1994. Uradne ure so dnevno od 7.30 do 16.00 ure, ob petkih do 13.00 ure. Ob prijavi za sprejem je treba predložiti ravnateljstvu spričevalo prvega semestra 4. razreda ljudske šole, rojstni list in dokaz avstrijskega državljanstva.
2.	Sprejemne izpite bo treba delati prijavljenemu učencu le v izjemnih primerih. Odločilno bo letno spričevalo. Termin za sprejemne izpite: 6. in 7. julij 1994.
3.	V naslednjih mesecih bo vodstvo ljudske šole javilo gimnaziji učni uspeh učencev, ki so se prijavili za vstop v gimnazijo. Nato bo ravnateljstvo gimnazije pravočasno obvestilo starše o sprejemu učenca oz. o potrebnem sprejemnem izpitu.
4.	Za vstop v višje razrede veljajo podobna pravila. Priporočljiv je v tem primeru pogovor z ravnateljem. Prestop iz glavne šole v gimnazijo je možen.
Prijave za sprejem v gimnazijo lahko opravite osebno v šolski pisarni aji pa se obrnete pisno na naslov: Zvezna gimnazija in zvezna realna gimnazija za Slovence v Celovcu, Prof.-Janežič-Platz 1, 9020 Celo-vec/Klagenfurt.
dv. sv. dr. Reginald Vospernik I. r. ravnatelj
VIŠJA ŠOLA ZA GOSPODARSKE POKLICE V ŠT. PETRU PRI ŠT. JAKOBU V ROŽU
OBJAVA
Vpisovanje v Višjo šolo za gospodarske poklice in v Gospodinjsko šolo
bo letos od 21. do 28. februarja 1994.
Gospodinjska šola je smiselna alternativa k politehničnemu letniku in je močno življenjsko orientiran zaključek obveznega šolanja. Zato daje poseben poudarek praktičnim predmetom: računalništvu, obdelavi besedil, kuharstvu in strežbi, gospodinjstvu, predelavi tekstilij. Višja šola za gospodarske poklice vodi v petih letih do mature in s tem odpre pot na Pedagoško akademijo in na vse univerze. Kot poklicno izobraževalna šola pa seveda tudi omogoča neposreden vstop v poklicno življenje v gostinskih, trgovinskih, bančnih, pisarniških ipd. službah. Po uvedbi šolske avtonomije pa ima izobrazbena smer poseben poudarek na turizmu in gostinstvu.
Pogoji za sprejem: Uspešno zaključena 8. šolska stopnja na ljudski šoli, glavni šoli ali gimnaziji. Vsaj osnovno znanje obeh deželnih jezikov. Za Višjo šolo sprejemni izpit, ki bo v sredo, 6. julija 1994, na šoli. Prijave so možne osebno v šolski pisarni, po pošti ali po telefonu. Tiskovine za prijavo so na voljo v šolski pisarni, ki je vsak dan odprta od 8. do 15. ure, v sobotah do 12. ure, ali pa pri poklicnem svetovalcu na vaši šoli. Izpolnjene prijavnice oddajte osebno ali pa jih pošljite na šolski naslov vsaj do 28. februarja 1994. Priložite originalno polletno šolsko obvestilo ali od ravnatelja potrjen prepis.
Naslov: Višja šola za gospodarske poklice, Št. Peter 25, A-9184 Št. Jakob. Telefon: 04253/2750, faks: 275015
dr. Janko Zerzer vodja šole
, otroci, starši, tete, strici
Katoliška prosveta in Otroška mladina vam predstavljata
i SKRINJICO ŽELJA
na pustno soboto, 12. 2., ob 14. i uri v farni dvorani v Št. Jakobu . v Rožu
Pustno veselje za otroke in starše.
Prireditelji: Katoliška prosveta, Katoliška otroška mladina in KKZ
ha pustno nedeljo, 13. 2., ob 11. uri v prostoru Pastoralnega cen--toa, I0.-Oktober-Str. 25, I. nad-. stropje
' Pustno veselje za otroke in starše.
Prireditelji: Združenje staršev Mohorjeve LŠ, Otroški vrtec „Naš i utrok", Katoliška prosveta
•i	-----------------
iha pustno nedeljo, 13. 2., ob 14. Juri v farni dvorani v Šmihelu. Sprevod — krapi — pustno -veselje
f Prireditelja: Katoliška otroška mladi-jina in KPD Šmihel
STROKOVNA KMETIJSKO GOSPODINJSKA ŠOLA V ŠT RUPERTU V VELIKOVCU
Sporočamo staršem in dekletom, ki se odločajo za nadaljnje šolanje, da sprejemamo za šolsko leto 1994/95 učenke v Strokovno kmetijsko gospodinjsko šolo.
V šoli je pouk v obeh deželnih jezikih. Šolo lahko obiskujejo dekleta že v 9. letu obveznega šolanja.
Pogoja za sprejem. To sta dovršena 8. šolska stopnja in vsaj delno znanje slovenskega jezika. V primeru, da učenka 8. šolske stopnje ni dovršila, je v šolo lahko sprejeta s sprejemnim izpitom.
Ob danih pogojih dobijo učenke državno podporo!
Namen šole. Predvsem poglabljanje dosedanje izobrazbe. Šola pa je nadvse primerna tudi za dekleta, ki si želijo ustanoviti lastno družino in zato razširiti in poglobiti znanje v šivanju, kuhanju in vodstvu gospodinjstva. Ker se v šoli polaga posebna važnost na spretnost v kuhanju, šivanju, ročnem delu in razne tehnike na likovnem področju, se dekleta usposobijo tudi za samostojno vodstvo gospodinjstva in kmečkega turizma. Šolanje daje tudi dobro podlago za uspešnejši uk v različnih poklicih.
Obvezni predmeti. To so verouk, slovenščina, nemščina, računstvo, politična vzgoja, umevanje življenja, zdravstvo, petje, telovadba,
znanstvo o perilu in oblačilih, gospodinjstvo, nega otrok, hranoslovje, vrtnarstvo, gospodarstvo, strojepis, kuhanje, šivanje, ročnosti, računalništvo, ekologija.
Za šolo se lahko prijavite vsak čas!
Nadaljnje informacije dobite pri vodstvu šole:
9100 Velikovec, Klosterstr. 2. Telefon: 04232/3896.
RUTAR
EBERNDORF-VILLACH-ST. VEIT
CENTER
Za okrepitev centralne uprave v Dobrli vasi iščemo
nameščenko/ca
Znanje slovenščine zaželeno. Če ste angažirani in želite delati v teamu, če hočete sodelovati v večajočem se trgovskem podjetju, pošljite pisno prošnjo na naslov:
RUTAR CENTER
v roke ge. Andreje Rutar
Eisenkappler Straße 10 9141 Eberndorf/Dobrla vas
Telefon
(04236) 2181-25
;; Škocijan
>0 koncert
,. Čas: v nedeljo, 6. 2., ob 19. uri a Kraj: v dvorani (kapela) pod cerk-j., vijo v Škocijan u s Nastopajo: PK Graški študentje, Janez Gregorič — kitara, musical HA.R
“ Prireditelj: Mlad. zbor Škocijan
PRODAM
gradbeno zemljišče,
1500 m2, v Mokrijah. Lepa sončna lega, nedaleč od Zablaškega jezera.
Telefon:
04232/89158
Korotan-International
Celovec
Prodajamo deske (mizarska roba) različnih dimenzij in lesnih vrst (češnja, hrast, bukev, javor, jesen, . . . itd.), ter jesenov in hrastov lamelni parket po zelo ugodnih cenah.
Interesenti se naj javijo
po tel. štev. 0463/56216 ali po faksu: 0463/516257.
18
v KRATKE ŠPORTNE VESTI
SMUČANJE
Smučarska sezona doživlja vrh
Padula v Italiji - FIS-veleslalom
Šentjanžan Daniel Užnik je bil zopet dobro razpoložen ter se na tej tekmi popravil za 7 FIS-točk.
Tschaguns na Predarlskem -
FIS-superveleslalom in veleslalom
Užnik je vrhunsko izpeljal ta superveleslaom ter bil za osem desetink sekunde hitrejši, kot drugouvrščeni v svojem letniku. S tem rezultatom je trenutno v superveleslalomu (v svojem letniku) številka 1 v Avstriji. Od vseh ima najboljše točke. Podrobnost ob robu: po vmesnem času je bil celo med najboljšimi od vseh tekmovalcev (I).
Dan navrh, na isti progi, je bil veleslalom (kvalifikacijski) in zopet je osvojil Užnik visoko uvrstitev. Le za 15 stotink sekunde je zgrešil 1. mesto v svojem letniku, kljub temu je bil nastop popolnoma zadovoljiv, kajti 2. mesto v kvalifikacijskem tekmovanju za kader naraščaja ÖSV je že vrhunska uvrstitev.
Innerkrems - koroško prvenstvo v smuku
Sicer so manjkale nekatere zvezde, kljub temu je 2. mesto Šentjanžana Markuša Vouka v skupini mladincev I izreden dosežek.
Elancup na Dobraču
Bilčovščan Joži Partl je zopet pokazal, da je še vedno hiter na smučeh. Osvojil je 2. mesto v veleslalomu.
Koroško prvenstvo pošte
Nad 100 tekačev je bilo na Startu in Hanzi Pscheider je zasedel odlično 3. mesto. V svoji starostni skupini pa je bil daleč najhitrejši.
KRANJSKA GORA
Nastopilo bo tudi 70 naših smučarjev
Tradicionalno tekmovanje v veleslalomu, veljavnega za prehodni pokal prijateljstva treh dežel, bo tokrat v nedeljo, 30. januarja, v Kranjski gori. Tekmovanja se bodo udeležili tudi mladi smučarjih naših društev (ŠD Št. Janž, DSG Sele in SPD „Zarja“). Zanimanje je veliko, tako da jih bo sodelovalo že nad 70 iz naših društev.
Šport
Zamenjava drugega vratarja pri SAK
Po vsej verjetnosti bo dolgoletni drugi vratar SAK, Heinz Wastian, zapustil SAK ter se priključil ekipi iz Klopinja, ki se bori proti izpadu v podligi-vzhod.
Heinz Wastian (levo) želi končno igrati v katerikoli standardni ekipi.
Zato bo šel v Klopinj.
Boris Popovič (desno) bo po vsej verjetnosti vigredi prav tako igral v Kiopinju.
V začetku januarja je izgledalo, da bo standardni vratar Adi Preschen zapustil SAK ter šel na Dunaj. Toda k sreči sta se Pre-schern in SAK zedinila, tako da je ostalo vse pri starem.
Novo pa je dejstvo, da bo drugi vratar SAK, Heinz Wastian, zapustil SAK ter se priključil Kiopinju. Wastian: „Kdor pozna moj položaj, ta ve, zakaj bom zapustil SAK. Pri SAK oz. pri Dalanovidu sem se mnogo naučil, tako da sedaj hrepenim po prvenstvenih tekmah. Ker to pri SAK ni možno, sem se odločil za Klopinj!“ Kdo bo sedaj drugi vratar pri SAK, pa je 99 % tudi že rešeno. Iz Klopinja bo namreč prišel mladi perspektivni vratar koroške amaterske reprezentance Gerald Kumer. Ta vidi pri SAK veliko preizkušnjo, predvsem pa profesionalen trening pri Dalanovidu.
Veliko zanimanje kaže Klopinj tudi za mladega legionarja SAK Borisa Popoviča, igralca U 19. Boris je pripravljen, odprta so le še nekatera formalna vprašanja.
Slej ko prej išče SAK dodatnega legionarja, katerega pa je le težko pridobiti. Verjetno bo SAK prijavil celo dva ali tri iz Slovenije, kajti nazaj v Slovenijo jih lahko vsak čas (tudi med prvenstvom) zopet odda.
Zanimanje Globasnice za Sienčnika in Buchwalda
Globasnica, ki želi v podligo, se na tiho zanima za igralca SAK U 19 Floriana Sienčnika in Mariona Buchwalda. Toda „transfer“ teh dveh igralcev je prej neverjeten kot verjeten, kajti trener U 19 Jože Fera ju gotovo potrebuje (cilj SAK U 19 je namreč naslov prvaka).
Priprave tečejo s polno paro
Tako pozno kot še nikoli je pričel SAK s pripravami na vi-gredni del prvenstva, toda tako intenzivno pa še tudi nikoli ne. Od preteklega petka naprej trenira SAK šestkrat tedensko in to izredno „trdo“. Igralci so vsi zdravi, tudi Pichorner (zaradi prometne nesreče ni mogel takoj trenirati) je včeraj začel s treningom. Razveseljivo, da so tako igralci kot tudi trenerji z izredno voljo in prizadevnostjo pri delu, kajti cilj
za vigredni del prvenstva je slej ko prej 1. mesto.
Manfred Hoher še ni vrgel puške v koruzo
Nekateri zdravniki so mu priporočali, da naj zaradi poškodbe pusti nogomet. Toda Hoher, s pomočjo trenerja in zdravnika dr. Ramšaka, še naprej skuša vse, le da bi mogel zopet igrati nogomet. Tako ga je pred kratkim preiskoval celo znani zdravnik i2 Nizozemske Mike Steverding, Ramšakov prijatelj. Ta je med drugim zdravil profesionalne košarkarje iz Amerike (L. A. La-kers), znane teniške profesionalce, biatlete... Če mu bo on znal pomagati, pa trenutno še ni gotovo. Na vsak način skušata dr Ramšak in Hober vse, celo v Nemčiji sta iskala pomoč pri ne kem zdravniškem strokovnjaku Hober: „Vreden je vsak poskus samo da mi ostane upanje!“
G. Matschek odigral vrhunsko tekmo
„Tekmo življenja“ je v Linzu odigral kapetan Gerhard Matschek (Linz - Dob 0:3), ki je presenetil celo trenerja samega. Golob: „Tokrat ga moram res posebej pohvaliti!“
Kapetan Gerhard Matschek
Tokrat so se predstavili Doblja-ni izredno razpoloženi, saj so na tujem ugnali Linz kar s 0:3. V primerjavi z zadnjo tekmo je bil tokrat viden jasen napredek, predvsem v drugem in tretjem nizu. „Tekmo življenja“ pa je tokrat odigral kapetan Gerhard Matschek, ki je presenetil celo svojega trenerja. Z natančnimi servisi (nekajkrat je kar direktno s servisom zabeležil točko) in tudi s prizadevno in zbrano igro je svoji ekipi bistveno pripomogel do jasne zmage. 24-letni kapetan Matschek živi za odbojko in to se še posebej vidi na tekmah. Pohvala tudi s strani trenerja Branka Goloba, ki je dejal: „Tokrat ne bom pohvalil naših legionarjev, čeprav sta bila tudi izredno razpoložena, pač pa našega kapetana Gerharda Matschka,
ki je bil naš najboljši igralec. Bil sem izredno presenečen!“
Konec tega tedna tekmuje Doti zopet v pokalu; nasprotnik iz Dunaja je nadvse neprijeten. Neprijeten zato, ker so v tej ekipi zbrani nekdanji državni reprezentanti. Trener Branko Golob: „Čeprav tekmuje ta ekipa v regionalni ligi. je kljub temu zelo nevarna, ker sč zna stopnjevati. Pred provokacijami teh izkušenih igralcev med tekmo bom naše še posebej svaril!“
ZVEZNA ODBOJKARSKA LIGA PRVENSTVENI KROG
1.	SVSTransver	2	2	0
2.	Wat Kagran	2	1	1
3.	Dob	2	11
4.	Enns	2	1	1
5.	Linz	2	1	1
6.	Gleisdorf	2	0	2
6:2	18
5:3	13
4:3	11
3:4	10
3:5	7
3:6	6
19
Šport
Velika nagrada Avstrije v športnih sankah na naravni progi na Koprivni
Tekmovanje z grenkim priokusom
Napovedali so se najboljši sankarji iz Avstrije in Slovenije, prišla pa je le druga „garnitura“. Kljub temu so „Obirčani“ vzorno in profesionalno izpeljali tekmovanje.
Organizator SŠK „Obir“ si je štel v veliko čast, da je smel organizirati to, na prvi pogled, pomembno sankaško tekmovanje. Obirčani so storili vse, le da bo tekmovalno okolje primerno pomenu tekmovanja. Tako je bila proga izvrstno pripravljena, ledena in zahtevna. Kar pa je konec koncev manjkalo, so bili obljubljeni vrhunski sankarji iz Avstrije in Slovenije.
Avstrijska sankaška zveza, ki je imela neke vrste pokroviteljstvo tega tekmovanja, je za vse presenetljivo na isti dan organizirala sankaško tekmovanje za svetovni pokal v Zgornji Avstriji. Jasno, da so se najboljši udeležili tega tekmovanja.
Drugi grenki priokus pa je bila odsotnost sankarjev iz Slovenije, kar je organizatorja Velike nagrade Avstrije še posebej prizadelo. Sicer je bilo obljubljeno, da se bodo udeležili tega tekmovanja, kratkoročno pa je Slovenska sankaška zveza pri-
SŠZ VABI___________
Na svetovno prvenstvo v Planico
Letos pričakujejo na svetovnem prvenstvu v poletih v Planici prvi polet nad 200 metrov. Odgovorni so celo prepričanj o novem svetovnem rekordu. Še posebej zato organizira Slovenska športna zveza prevoz ’ z avtobusom (podjetje Sienč-■ nik) v nedeljo, 20. marca 1994.
Prijave in podrobnejše informacije do 20. februarja 1994 pri Slovenski športni zvezi, 10. Oktoberstr. 25, 9020 Celovec; tel.: 0463/512528-30 ali fax 0463/512528-22.
Ker je število prijav omejeno, bodo odgovorni SŠZ upoštevali vrstni red prijav!
Ekipa Obirčanov s predsednikom Joškom Maloveršnikom (zadaj levo) in z nekdanjo vrhunsko tekmovalko Regino Smrtnik. Z leve: Anton Kogoj, Joško Maloveršnik, Richard Osojnik, Friedl Osojnik, Paul Ošina,
Regina Rmrtnik, Hanzi Smrtnik.
redila, prav tako na isti dan, državno prvenstvo.
Predsednik SŠK „Obir“ Joško Maloveršnik ter številni pomagači so bili sicer malenkostno razočarani (saj so pripravili tekmovanje, zrelo za svetovni pokal), kljub temu so izpeljali tekmovanje z vso zbranostjo in prizadevnostjo. Tudi Slovenska športna zveza, ki je „Obirča-nom“ ponudila vso pomoč, je ostro obsodila postopanje Avstrijske in Slovenske sankaške zveze. Tajnik SŠZ Bernard Sadovnik: „Vsa pohvala organizatorjem, ki so tekmovanje odlično pripravili. Toda ravnanje obeh državnih sankaških zvez je bilo do „Obirčanov“ vse drugo kot športno!“
Tekmovanje samo je potekalo izvrstno, na štartu pa je bilo, ža-libog, le 40 tekmovalcev. Zmagovalec in najboljši dneva je bil znani koroški sankač iz Sveč -Robert Tomelitsch. Izvrsten je bil tudi nastop domačinov, ki so pokazali, da je sankanje pri SŠK „Obir“ zopet sodobno. Mladi sankar iz Lobnika, Anton Kogoj, je v skupini mladincev II osvojil celo 1. mesto. V splošni skupini pa je z 8. mestom presenetil Hanzi Smrtnik.
Predsednik EL
Andrej Wakou-nig je čestital ter podaril zmagovalcu Robertu Tomelitschu pokal za izreden nastop. Tomelitsch je bil jasno najhitrejši tekmovalec na Koprivni. Vse slike NT/Fera
Tudi predsednik Slovenske športne zveze Marjan Velik (desno Maloveršnik) je ostro obsodil postopanje Avstrijske sankaške zveze.
razprodaja knjig
Na izbiro so:
otroške in mladinske knjige, verska literatura, romani, priročniki za brkljanje, kuharske knjige.
Nenavadni inte IT VJ tl z nenavadnimi vprašanji
Ime: Franc-Jožef Smrtnik Starost: še 29 Poklic: kmet
Doma: Korte pri Železni Kapli
Pri zadnjih občinskih volitvah so EL v Železni Kapli manjkali samo trije glasovi, da bi ti postal podžupan. Kako boš skušal pridobiti te glasove?
Prepričan sem, da bomo dobili pri naslednjih volitvah pet mandatov, zato se to vprašanje sploh ne bo postavljalo.
Tvoja osebna želja?
Da bi Obirska postala samostojna občina, ker bi potem bil župan.
Kako nagovarjaš v volilnem boju volilce?
Grem v hiše in skušam čimmanj politizirati.
Kje delaš v glavnem občinsko politiko?
V občinski sobi, zunaj pa nakazujem probleme in diskutiram z ljudmi.
Koliko oblasti ima občinski politik?
Zelo malo, kljub temu pa lahko veliko naredi za prebivalstvo.
Je tvoje delo že kdaj vplivalo na pomembno odločitev?
Da. Na moje prizadevanje je dobila ljudska šola v Lepeni napis.
Kaj te motivira, da delaš v politiki?
Včasih sam razmišljam...
Tvoj odnos do oblasti?
Deljen.
So med politiki še osebnosti?
Redke.
Kaj odlikuje dobrega občinskega politika?
Da dela za ljudi, ne pa za stranko.
Tvoj najljubši časopis?
Občinski list EL Železna Kapla in Naš tednik.
Tvoja najljubša televizijska oddaja?
ZiB in Dober dan, Koroška, ki pa bi včasih lahko bila bolj zanimiva.
Katero knjigo trenutno bereš?
Nobene.
Kaj najmanj maraš?
Prepir.
Tvoja največja napaka?
Da nisem končal študija.
Katero vprašanje bi ti bilo najbolj sitno?
Moj odnos do žensk.
In kakšen je ta?
To vprašanje pa mi je res sitno. Katero tipično lastnost bi pripisal lovcu?
Strast.
Drži, da lovci resnice ne jemljejo preveč resno?
Včasih pretiravajo, kdaj pa kdaj pa so morda tudi ošabni.
Zakaj misliš, da so Smrtnikovi fantje tako priljubljeni pri ženskem spolu?
Ker zapojejo in se znajo iz srca nasmejati.
Tvoje trenutno duševno stanje?
Ker se bližajo volitve, napeto.
H. St.