S? o Amerikanski Slovenec List za slovenski narod v Ameriki in glasilo K. S. K. Jednote. 40. ŠTEVILKA. JOLIET, ILLINOIS, 8. SEPTEMBRA 1911. LETNIK XX ALI ZASTRAJKAJO ŽELEZNIČARJI? Vprašanje se reši menda te dni glede Harrimanovih železniških prog. POSVETOVANJA V CHICAGI. Po delavnicah Illinois Central-želez-nice proti štrajku. Chicago, 111., 7. sept. — Nevarnost, da zaposlenci po delavnicah Illinois Central-železnice uprizorijo štrajk, je . srečno odstranjena. Na včerajšnjem ' posvetovanju med uradniki mednarodne unije in federacije delavniških za-POslencev so namreč prvi najodločne-Je izjavili, da je čas za takošen boj 2e'° neugoden, in da štrajka nikakor bi potrdili. Seveda bodo nekater-•Jiki vkljub temu zahtevali ustavitev ampak verjetno je, da se v sje-^anjih okoliščinah voditelji ne bodo sPuščali v boj. Julius Kruttschnitt, podpredsednik Union Pacific-železnice in eden izmed pelikanov" Harrimanovih železni-f®h prog, je včeraj dospel semkaj z bfežine Tihega morja. Odločno je zanikal, da je prišel vplivat pri porav-n&v' spornih vprašanj med Illinois entral-železnico in njenimi zaposlen-* Po delavnicah. Zadeva na brežini, "Jer so zastopniki raznih unijskih zvez zahtevali od njega, naj vprašanje o PriPoznanju njihove unije odloči, je 2ani in sploh za železniško družbo sklenjena stvar, je rekel. San Francisco, Cal., 2. sept. — Ju-'Us Kruttschnitt, podpredsednik Har-riWanovih železniških prog, je odpo-!Pval od tu proti vzhodu. Pred svo-,Ini odhodom ni imel nobenega nadaljnjega posvetovanja z zastopniki faznih železničarskih unij, in položaj kar se tiče železnic, isti, kakor kon-konference, po kateri je Krutt-^nitt odločno izjavil, da železničar-Z.veza zaposlencev na Harrimano-gah ne bo pripoznana. Praricts'co, Cal., 2. sept.—Štraj-izjave od strani zaposlencev po Ravnicah Harrimanovih železniških ni pričakovati v bližnjih dneh, so tozadevni unijski voditelji skle-"V da se ne bo sklepalo o tej stvari Pred prihodnjim petkom. prihodnji petek (8. sept.) je skli-?5na seja svetovavskega oblastva že-^zničarske federacije v San Francisco. 0 oblastvo je sestavljeno iz 35 oseb. Taftovo potovanje križem dežele. Beverly, Mass., S. sept.—Smer pred-J^nikovega potovanja za to jesen, ko ^ Prepotoval kacih 13,000 milj, je se--' določena. Potoval bo skozi 24 J j^av, v katerih bo imel v kacih 100 'aJih govore ali nagovore O recipro-r,et" (trgovinski pogodbi s Kanado), ^sodiščih, ohranitvi javnih prirodnih rjadov in Alaski. 15. septembra se poda predsed-i? "a pot iz Bostona po državah Pa., 111., Mo., Kas., Ia. itd. Dne 1. Pembra C. se povrne v Washington, Deneen si zlomil nogo. Springfield, 111., 3. sept. — Guver-jjt Deneen si je zlomil levo nogo, ko J^lcočil iz svojega avtomobila, ki je . v nevarnosti, da trči skup z nekim 1., 4. sept. — Guverner se počuti primeroma dobro, so bolečine še hude. Jutri se mu yj ^'jena noga preišče z Roentgeno-^' žarki, na kar se mu nadene SB's obveza. Atwood pripravljen. ^°ston, 2. sept. — Zrakoplovec |'ry N. Atwood, ki je nedavno poli, 'z St. Louisa v New York, je ^nanil, da bo dne 15. septembra <7*1 iz San Francisca in poskušal 1 2 zrakoplovom do New Yorka. Gotch zmagal. r;tChicago, III., S. sept. — "Ruski lev", L°r«e Hackenschmidt, ki se j«; pri-H9al včeraj popoludne v areni, da pre rokoborca - mojstra Franka }»j'cha, je razočaral svoje privržence. ^'Kov nasprotnik je potreboval sa-fcj 20 minut, da je "ruskega" (?) leva Vse Pravilih ukrotil. Hackenschmidt t( Vtlikan izredne telesne moči, ampak ni°gel pokazati niti trenotek med sPr10 borbo, ker mu Gotch s svojo V^°«tjo in umetnostjo ni dal naj-prilike, da bi pokazal svojo < k°t evropski "champion". V pr-* oh ^Padu jc Gotch spravil "Rusa" ■lTla ramenoma ob tla v 14. minu-l(1'n 18. sekundah, a v drugem spo-v 5. minutah in 32. sekundah, lovcev je bilo do 35,000, med njimi ^ati in soproga zmagalčeva. Delavski praznik. New York, 4. sept. — Vkljub krasnemu vremenu se delavskp parade ni udeležilo toliko ljudi, kakor se je pričakovalo. V pouličnem izprevodu je bilo kacih 40,000 oseb, med njimi 1,000 žensk. Chicago, 111., 5. sept. — "Delavski dan" je včeraj praznovalo na tisoče in tisoče delavcev v raznih parkih in piknikih. Običajne parade po mestnih ulicah ni bilo. Z ozirom na kritični položaj glede delavskih zadev v mnogih delih dežele je "Chicago Federation of Labor" sklenila, da se velika vsota denarja, katero bi stala taka sijajna parada, rajši obrne v prid trpečemu delavstvu, posebno v svrho za-govorništva v slučaju McNamare in drugih obtožencev v Los Angelesu. Los Angeles, Cal., 4. sept. — Blizu 25,000 moških in-žensk je korakalo po ulicah tega mesta med sviranjem mar-zeljeze; San Francisco, Cal., 4. sept. — Tu se je vršila običajna delavska parada, v kateri so korakali zastopniki kacih 100 delavskih unij. Samuel Gompers, predsednik združbe "American Federation of Labor", je imel glavni govor. Denver, Colo., 4. sept. — Po vsem Coloradu je bilo povodom Delavskega dne vse delo ustavljeno. Vreme je bilo ugodno. Tukajšnje parade se je udeležilo kacih 5,000 unijcev. Milwaukee, 'Wis., 4. sept. — 8,000 unijskih delavcev, med njimi kacih 500 žensk, se je udeležilo delavske parade tukaj in piknika v parku. Indianapolis, Ind., 4. sept. — Pouličnega izprevoda se je tu udeležilo nad 10,000 članov raznih delavskih društev. _ Zemljiška loterija. - Minot, N. D., 6. sept. — B. E. Glick iz Foxholma, N. D., je potegnil št. 1 pri zemljiški loteriji, ki se tu vrši glede oddaje "homesteadov" na Berthold Indian-rezervaciji. Srečni ;Glick ima pravico, izbrati si kot prvi 160 akrov obsegajoč "homestead". Seveda si izbere najdragocenejši kos zemlje, ki utegne biti vreden od $10,000 do $15,-000. Glick je blizu Foxholma naseljen mlad farmar. Ogromna večina prvih 100 dobiteljev je iz Severne Da-kote. KAKO ROPAJO ZEMLJO V Ji LASKI. Zavezna vlada stopa na prate osebam, ki so si prisleparile pre-mogovišča. VEČ CHICAŽANOV MED NJIMI. Obtoženi zarote v svrho ogljufanja Združenih Držav. Največji vojni ladji. Washington, 3. sept. — Sestrski dreadnoughtki "Florida" in "Utaji", najmogočnejši ladji ameriške vojne mornarice, bosta dogotovljeni do dne 15. novembra t. 1. Doslej sta bili "Delaware" in "North Dakota" največji bojni ladji na svetu, ampak novi ladji ju presežeta. Dolgost novih ladij znaša 521 čevljev in parni stroji turbinske vrste razvijajo po 28,000 konjskih sil. Posadko na vsaki ladji tvori 60 častnikov in 888 mož. _ Plemensko sovraštvo. Durant, Okla., 3. sept. — Horace Gibbs, farmar-belokožec, je bil usmr-čen v boju med peterimi belokožci in peterimi črnci blizu Cadda. Belokpžci trde. da se je snoči streljalo nanje, ko so šli mimo hiše črnca Danielsa; črnci pa trde, da so belokožci vrgli proti koči palico dinamita in začeli streljati. Zavladala je razkačenost med belokožci in črnci v tem okraju, in bati se je, da pride do nadaljnjega prelivanja krvi.__ Skrivnostni razbojniki. Chicago, 111., 6. sept. — Šoferja Friderika Wennerstroma avtomobil, v katerem je bil umorjen pred tednom dni blizu Gary, 111., se baje rabi sedaj kot "razbojniški voz", s katerim preže trije roparji na žrtvii po vnanjih predmestjih chicaških. Toliko so doslej odkrili detektivi, ki se trudijo že četrti dan, da bi razmotali skrivnost najdbe Wenncrstromovega trupla. Ladjica pogreznjena. Toledo, O., 2. sept. — Sedem moških je utonilo v reki Maumee, ko je njihovo ladjico pogreznil tovorni par-nik "Philip Minch" na vožnji v Iadje-nico. ___ Novo morilno orožje. Iz Pittsburga, Pa., se poroča, da je Frederick Baugerter, lastnik neke tovarne, izumil in napravil novo puško, katera zapostavlja vse dosedaj izumljene puške. Puškii, s katero je mogoče v eni uri oddati en milijon strelov, deluje brez vsakega šuma in poka. Ker se krogle ne izstreljujejo s pomočjo stisnjenega zraka, niti s smodnikom ali drugimi razstreljivimi snovmi, niti s kemikalijami, jc nova puška res skrivnostna. "Auto Machine Gun Co.", neka ameriška družba prevzela jc novo iznajdbo. Kakor se zatrjuje, je angleška vlada ponudila za patent pet milijonov dolarjev, a ruska vlada celo osem milijonov dolarjev. Trust za smodnik je ponudil baje dvajset milijonov dolarjev; družba pa ne misli patenta izpod 825,000,000 prodati. Juneau, Alaska, 6. sept. — A. C. Frost iz Chicage, poprej predsednik Alaska Central-železnice, ter prejšnji predsednik in ustanovitelj Chicago & Milwaukee-električne železnice; Geo. N. Seward iz Chicage, upravnik imovine za A. C. Frost & Co., Biou J. Arnold in 46 drugih oseb, ki so si zagotovile "claime" v Watson-skupini premogovnikov v okraju Matanuska v Alaski, so pozvani od zemljiškega u-rada v Juneau, te.kom tridesetih dni navesti svoje vzroke, zakaj naj bi komisar generalnega zemljiškega urada Kralj morja. Hamburško-amerikansko parobrod-no društvo izvršuje gradnjo ogromnega parobroda "Evropa", kateri zasluži z vso pravico ime "kralja morja". Po računih strokovnjakov prevozil bode "kralj morja" pot iz Evrope v AmŽriko v 122. urah. Parobrod je dolg 168, širok 30, a visok 31 metrov. Centralni gonilni motor bode imel 70,000 konjskih sil. Za vsako potovanje bode potreboval 600 vagonov oglja. Prostora bode na njem z osobjem za 5000 ljudi. Za živež tega malega naroda bo treba vkrcati za vsako potovanje 40 bikov, 30 telet, 87 kozlov, 78 jancev, 36 svinj, 4000 kg moke, 4000 kg živih rib, 40,000 jajc, 5000 kg krompirja itd. —Dohodki vsega potovanja so prera-čunjeni na 2 milijona frankov, a izdatki bodo dosegli letno 50—60 milijonov, tako, da bo "kralj morja" prinesel družbi dobiček 40—50 mil. frankov. Dobra kapljica na Nemškem. Berlin, 7. sept. — V krogih ljubiteljev dobre kapljice in v viničarskih krogih cele Nemčije vlada samo veselje. Letošnje trtje obeta tako vince, kakršnega niso obrodila nemška tla že ... več^^esetletij. Pekoči solnčni žarki ne priporočal, da se njihove zemljiške tega poietja so koristili vsaj vinogra-terjatve proglasijo za neveljavne. dom. Poseben agent zemljiškega urada je NEMEC IN FRANCOZ NA POTI 00 SPRAVE. Nemški cesar se je ponižal, in maroško vprašanje se končno reši mirnim potom. AVSTRIJI PRETI VELIK ŠTRAJK. Železničarji zahtevajo višjo plačo, po angleškem vzgledu. naznanil, da omenjene osebe svojih terjatev niso s^ame predložile s poštenim namenom, nego da je to storil Frank Watson iz Spokana v prid in korist' A. C. Frostu, Henry C. Os-bornu, Gwyn T. Francisu, George A. Ballu, Frank Watsonu, Duncan M. Stewartu, O. G. Labereeju in drugim, po sklenjenem dogovoru. Frost, Seward, Pierre G. Beach iz" Chicage, George A. Ball, milijonar in steklarničar iz Muncie, Ind., ki je baje Frostov finančni zadnjik; Duncan M. Stewart iz Sewarda, Alaska, in Henry C. Osborn, Gwyn T. Francis in Francis H. Steward iz Toronta, so bili meseca marca tega leta v Chicagi pred zavezno veliko poroto obtoženi, da so se zarotili za ogoljufanje Združenih Držav s tem, eta sq. poskušali omenjeno ^Ifrtmogovniskq ozemlje nezakonitim polom spraviti v svojo posest. V Mehiki še ni miru. Mesto Mexico, 4. sept. — Poroča se o bitki, ki se je vršila med žaveznimi četami pod generalom Federico Mora-lesom in nekim oddelkom pod gen. Emiliano Zapato pri mestu China-meca v državi Morelos. Usmrčenih je, bilo baje petdeset upornikov. Gen. Zapata, ki je bil poprej privrženec Francisca I. Madera, je baje zbral več sto mož proti dogovoru z Maderom, da razpusti svoje čete. Razprtijo je povzročilo neizplačanje nekih delavcev, zaposlenih v oddelku za javni promet. Parnik se potopil. Lima, Peru, 5. sept. — Chilenski k '. Tucapcl" se j l razbil in. je. po p5l«bijyi izgubljen. Utonilo je 81' oseb. Parnik "Tucapel" se je bavil s trgo-,r , , , ... M(i , vines jfcb gaoadni brežini Južne Arae- Vrednost teh zemlj.se so cenili na $10, rike ^žalle lW3 toil" čisto. T^ov 000,000. John F. Frisbie usmrčen. Norton, Kans., 1. sept. — John F.. Frisbie, zrakoplovec z biplanom Cur-tisovega vzorca, se je smrtno ponesrečil na tukajšnjem okrajnem razstavišču. Padel je iz višine kacih 100 čevljev in njegov stroj nanj, ki ga je tako zmučkal, da je Frisbie čez eno uro izdihnil. Že včeraj se mu je pripetila nezgoda in danes je vzletel v zrak samo zato, ker so ga gledavci s psovkami in zabavljicami prisilili k temu. j__ Letina zapadne Kanade. Winnipeg, Manitoba, 4. sept. — U-radna cenitev v treh pokrajinah zapadne Kanade je sledeča: Pšenice 178, 500,000 bušljev, ovsa 223,500,000 buš-ljev, ječmena 33,250,000 bušljev in lanu 80,000,000 bušljev. Vreme čez po-Jetje je bilo najneugodnejše v zadnjih letih, ampak letina je največja v zgodovini kanadski. kapitan je bil neki Marrow. Dva zrakoplovca usmrčena. Troyes, Francija, 2. sept. — Lajt nant de Grailly je zgorel med poletom visoko v zraku, baje vsled eksplozije bencinove shrambe. Nangis, 2. sept. — Kapitan de Ca-mine, eden najbolj izkušenih zrako-plovcev francoske armade, je strmoglavil s svojih enokrilnikom na tla in obleži mrtev. Kolera in nevednost. Chiasso, Italija, 5. sept. — Izza po-četka tekočega leta znaša število smrtnih slučajev vsled kolere čez 20,000 Strah in praznoverstvo sta povzročala izbruhe nasilstev med prebivalci, ki delajo oblastva odgovorna za kugo. Ljudstvo se protivi odredbam obla-stev, ker misli, da imajo ta namen, / razširjati kolero, ker je trdno prepričano, da oblastva žele, veliko število ljudi usmrtiti a otrovom, da se iznebe ubožcev. Najstrožje odredbe je italijanska \vlada ukrenila, da se red vzdrži. Berlin, 7. sept. — Gospod Kiderlen-Waechter, minister vnanjih zadev, je danes zagotovil svoje prijatelje, da je vsa nevarnost vojne med Nemčijo in Francijo zaradi Maroka minula. Izrazil je svoje upanje, da bo lahko razglasil pogoje poravnave v državnem zboru dne 10. oktobra. Nemčija ni po zatrdilu ministrovem nikdar nameravala začeti vojne zaradi "koščka afriških peščenih gričev". Določeno je baje tudi bodoče politično stališče francosko v Maroku. Glavna naloga pogajavcev bo sedaj, določiti potrebne gospodarske formule iii besedilo v zagotovitev pravičnega ravnanja z Nemci in drugimi narodnostmi v Maroku. Sedaj je jasno, da bo Nemčija privolila v francosko pokroviteljstvo čez Maroko, za kar dobi primerno od-škodbo, predvsem kos ozemlja v Kongu; Nemčija zahteva 400,000 štirija-ških milj, a Francija ponuja samo 150, 000 štirijaških milj. Pariz, 6. sept.—"Temps" pravi, da se pogajanja v Berlinu med ministrom vnanjih zadev Kiderlen-Waechterjem in g. Jules Cambonom, francoskim poslanikom, razvijajo zadovoljivo in da je upati na povsem mirno poravnavo. Točke glede francoske nadvlade v Maroku in odškodbe za Nemčijo v Kongu so rešene. Samo točka glede nemške trgovinske enakopravnosti v Maroku še ni rešena. Pisemska pošta milijonarjev. Vdova ameriškega železniškega kralja Harrimana, ki se je hotela po smrti svojega moža popolnoma posvetiti dobrodelnosti, je morala vsled velikanske množice raznih pisem in prošenj za podpore, ki jih dobiva vsak dan, prositi newyorške revnostnci oblasti za pomoč pri reševanju številnih prošenj. Ako bi hotela Harrimanova vdova u-goditi vsem prošnjam, ki jih dobi, bi morala samo v zadnjih tednih izdati okoli $100,000,000. Vendar ona ni edina, ki dobiva vsak dan tako ogromno množino raznih prošenj. Miss Helen Gould je na primer dobila v zadnjih 12 mesecih nič manj kot 50,000 prošenj za razne podpore. Da bi vsem prošnjam ugodila, bi morala izdati nad $10,000,000. Med temi pismi pa jih je bilo tudi mnogo takih, v katerih so odpošiljatelji prosili za podporo in stavili milijonarki , tudi ženitno ponudbo. _ Za odrasle in deco. Vrednost Severovega Antisepsola in njegova mnogovrstna koristnost se ne more preceniti. Popolnoma očišča in razokuža ustno duplino in zobe, odstranjuje zobno okamenino, prepreča razpad, ohranjuje zdrave zobe ter jih čuva čiste in bele. Kot ustno izpiralo ga lahko rabijo s popolno varnostjo odrasli in otroci. Tudi jc koristen pri zdravljenju raznih obolenj nosa, grla in drugih naravnih duplin. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. Izdeluje samo W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 Prekoračila mejo. Belgrad, 5. sept. — Na Turškem razsajajoča kolera je prekoračila tur-ško-srbsko mejo. Iz srbskega kraja Raška je zglašenih dvanajst slučajev kolere. _____ Poroka v cesarski hiši. Dunaj, 5. «ept. — Za poroko domnevnega prestolonaslednika nadvojvode Karla Franca Jožefa s princesi-njo Cito Parmsko je sedaj dan določen. Svatba se bo vršila dne 21. oktobra v gradu Schwarzau. Cesar Franc Jožef se osebno udeleži poroke. (Nadvojvoda Karel Franc Jožef, najstarejši sin pokojnega nadvojvode Otona, je rojen dne 17. avgusta 1887, princesinja Cita dne 9. maja 1892.) Avstriji preti velik štrajk. Dunaj, 7. avg. — Ko je še pred nedavnim časom pasivni štrajk želeVAi-čarjev in telegrafistov, posebno v Trstu, napravljal avstrijski vladi znatnih taža-v- in skrbi« je dežela zopet pred nevarnostjo novega ogromnega motenja v železniškem prometu. Železničarji zahtevajo povišbo svojih plač in pretijo z uprizoritvijo velikanskega štrajka, ki pa topot ne bo samo pasiven (trpen), kakor se čuje. V zborovanju, katerega se je udeležilo 500 delegatov vseh zvez železniških uslužbencev, so bile zahteve na-tankb določene, pri čemer se je mnogo govorilo o nedavnih delavskih bojih in zmagah na Angleškem. Poudarjale so se zvišane zahteve, ki jih draginja vseh živil stavi na gospodarstvo in splošno življenje ter zato o-značila povišba plač za 20 odstotkov kot primerna. Začasno je večina delegatov sklenila počakati. Na nekem velikem shodu je potem bilo sklenjeno, predložiti vladi zahteve, ne da bi se zajedli* zapretil štrajk. Ker vlada nikakor ni naklonjena, izpolniti zahteve, zato je nov ogromen boj na gospodarskem polju verjeten. Vlada že ukrepa in se pripravlja na preteči generalni štrajk. . Prazna govorica. "Glas Naroda" z dne 30. avgusta je poročal, da je slovenski škof v St. Cloudu, Minn., mil. g. James Trobec, resigniral. "Der Wanderer" (St. Paul, Minn.) z dne 24. avgusta je že bil donesel preklic govorice z naslednjim poročilom: 'St. Cloud, Minn. — Zadnji teden je 'Northw. Chronicle' prinesel presenetljivo in bridko vest, da se je preč. g. škof Trobec v St. Cloudu odpovedal službi. Od najpristojnejše strani da-znavamo, da je vest popolnoma iz trte izvita." Škof Koudelka za Milwaukee. Rim, 6. sept. — Papež Pij je danes potrdil odlok konzistorijalne kongre-gacije, ki ga je predložil kardinal de Lai in s katerim se imenuje Rt. Rev. Jos. M. Koudelka iz Clevelanda za pomožnega škofa v Milwaukee. Kralj Peter v Peterburgu. Peterburg, Rusija, 31. avg. — Srbski kralj Peter, njegova hči kraljična Helena in prestolni dedič princ Aleksander pridejo jutri v Petrov dvorec povodom poroke princesinje Helene s knezom Ivanom Konstantinovičem, sinom velikega kneza Konstantina Kon-stantinoviča, ki se bo vršila dne 3. septembra. Bivali bodo kot gostje carja Nikolaja v neki zgodovinski palači. Med svati bo tudi črnogorski prestolonaslednik Danilo Aleksander. Črnogorski kralj Nikica je daroval nevesti zavratnico, ki je stala baje $20,-000. _ Draginja na Francoskem. Pariz, 4. sept. — Čete in policija so sedaj v severnih departementih na tem, da s trdo roko zatro vsak nadaljnji izgred zaradi draginje. V mestu Maubeuge je korakalo 1,500 žensk, ki so se zbrale v nekem predmestju, v notranje mesto, a konjištvo jih je razpršilo. Mnogo oseb je bilo ranjenih. Vlada si je v svesti nevarnosti nadaljnjih takih demonstracij za časa, ko zahtevajo vso njeno jpozornost skrajno važna mednarodna pogajanja. Zato poskuša vse mogoče, da odstrani vzroke nezadovoljnosti, in obenem o-stro nastopa proti obnovam demonstracij, tembolj, ker delavski voditelji pretijo s splošnim štrajkom. V raznih krajih po severnem Francoskem so se primerjale zadnje dni skrajno hrupne demonstracije zaradi draginje, in bati se je bilo še hujših. Zato je vlada ukrenila vse potrebno, da se zla neprilika odpravi. Požari na Ogrskem. Budimpešta, 1. sept. — Mnogim požarnim katastrofam, ki so se primerile na Ogrskem in v drugih deželah tekom tega poletja, se pridružujejo vedno nove. Pravkar prihaja žalostna vest semkaj, da sta kraja Nasgasd in Chegoeld v plamenih. Škoda bo baje ogromna. 100,000 ljudi utonilo. Kankau, Kitaj, 4. sept. — Amerikanski misijon v Wuhu je preiel poročilo, da je 100,000 ljudi storilo smrt v po-vodnji, ko je prestopila bregove reka Yangtsekiang. Povodenj je najhujša, kar se jih je pripetilo izza mnogih let. Po cenitvi je letina uničena do 95 odstotkov. .jijJjiiu Mesno vprašanje straši. Budimpešta, 7. sept. — Avstrijski ministrski predsednik baron Bienerth je dospel semkaj, da se bo pogajal s tukajšnjimi vladnimi krogi o mesfiem vprašanju. Dasi Ogrsko doslej še noče dovoliti uvoza argentinske me-sovine, je vendar postala sedaj stiska za meso tako resna, da je nujno upati na uspeh pogajanja. Znani ogrski državnik in prejšnji ministrski predsednik Štefan pl. Tisza je obolel na smrt. General Schoenaich odstopil.' Dunaj, 6. sept. — General baron Schoenaich, avstro-ogrski vojni minister, je odstopil. Oktobra mes. 1906 je nasledoval generallajtnantu Pitreichu. 13,943 čevljev visok vzlet. Parame, Francija, 4. sept. — Roland G. Garros, francoski zrakoplovec, je danes nadkrilil svetovni rekord za višino v aeroplanu. Vzletel je 13,943 čevljev visoko. Obratišče. Član družine je bolan in njegova bolezen je na svojem višku, to je, na obratiščn, ali do okrevanja, ali do u-sodnega izida. Zdravnik ne daje mnogo upanja, ker je bil poklican prepozno. Tako obupno stanje se da preprečiti v večini slučajev, ako ob prvih znakih nerazpoloženja, kakor so izguba slasti, zapeka, glavobol, nečist jezik, okorelost sklepov, težava v želodcu, slabost, nemudoma pričnete uživati Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino. Preobrat k okrevanju kmalu nastopi, ker to zdravilo popolnoma očisti in ohrani čiste prebavne organe ter podeli nove moči živčevju. Očisti vam kri, katera dostikrat pre žene iz ustroja revmatične in nevral-gične bolečine. Priporočljivo je pri vseh obolenjih želodca, jeter in drob-ja. V lekarnah. Jos. Triner, 1333-1339 So. Ashland ave., Chicago, 111. K požaru v Mokronogu. Ljubljanski "Slovenec" z dne 25. avgusta poroča: Sedaj je mogoče pregledati škodo, ki jo je v nekaj urah napravil grozni požar v Mokronogu. Pogorelcev je 44, nekaterim je zgorelo po več poslopij. Prišli so cenilci raznih zavarovalnic. Prva je bila na mestu "Vzajemna zavarovalnica" iz Ljubljane. — Škoda se je cenila na 514,620 K, zavarovalna svota znaša 392,440 K. Koliko bodo dobili pogorelci od te svote, je pač odvisno tudi od kulance posameznih zavarovalnic. Revnejši posestniki potrebujejo nujne pomoči, ker si sicer ne morejo pomagati. Včeraj je bila v Mokronogu seja okrajnega 'cestnega odbora, h kateri je prišel dr. Lampe; posvetovali so se, kako pri tej. priliki regulirati deželno in okrajno cesto in urediti kanalizacijo. Prišel je tudi dvorni svetnik grof Chorinsky, da se prepriča o škodi — V spremstvu o-krajnega glavarja Mathiasa in našega poslanca Hladnika, ki je pri požaru tudi osebno gasil, si je ogledal pogorišča. Pogorelci bi radi takoj začeli zidati, da pridejo pod streho, a marsikomu manjka najpotrebnejšega. Vlaganje v poštno hranilnico. —Prihodnji petek, dne (15. t. m., se otvori v Jolietu poštna hranilnica, kakor smo že poročali. Pravila glede vlaganja i v poštne hranilnice se kaj malo razlikujejo od onih glede vlaganja v navadne banke. Poštna hranilnica bo nudila priložnost vsem, da postanejo vlagatelji ali hranilci (depo-zitorji). Račun lahko otvori vsaka o-seba v starosti nad 10 • let, in ko se prejme knjižica po vložitvi $1 ali več, potem, se lahko dodaja vsaka vsota, dasi vlagatelj ne more vložiti več nego $500 v hranilnico vsak mesec. Vlagatelji lahko potegnejo svoj denar kadarkoli. Tisti, ki žele, lahko nalagajo svoja hranila v vladne bonde, ki se bodo izdajali v imenskih vrednostih po $20, $50, $100 in $500, in dobivali bodo 4 odstotke obresti. Vlagatelji lahko zamenjavajo svoja hranila v vladne bonde vsakih šest mepecev tako, da to naznanijo pred dnem 15. januarja in 15. julija vsakega leta. IZ SLOVENSKIH NASELBIN. Joliet, 111., 6. sept. — Novo šolsko leto se pričenja te dni. V naši župnijski šoli sv. Jožefa je naval šolskih o-trok velikansk, tako da primanjkuj potrebnih prostorov. Zglasilo se je skupaj 489 otrok, toda kam z njimi ko je število šolskih sob tako orne jeno in so sobe same na sebi tako tes ne! Zato se je moralo 50 učencev, in učenk, večinoma nanovo zglašenih, po slati domov. To dejstvo nas opo minja, da bo treba misliti v bližnji bo dočnosti na razširjavo ali prezidavo naše župnijske šole. Prav je in vse hvale vredno, da pošiljajo slovenski starši svojo deco edinole v našo šolo kajti samo tu je slovenskim otrokom zagotovljen pouk na pravi podlagi sv. vere in materinščine —: zato stopa vso resnostjo v ospredje pereče šolsko vprašanje, katero bo treba rešiti tako ali drugače, samo da bo v korist in čast naši naselbini. — Sledeči bivši učenci naše župnij ske šole so sedaj nadepolni "študent je", radost svojih staršev in ponos na še naselbine: Clarence Stukel, v 2. letu v kat. zavodu sv. Frančiška v Quincy, 111.; Eddy Stukel (v 2. letu) in George Lopartz, ml. (v 1. letu), v viš^i šoli v Bradley, 111.; John Grahek ml in Jos Ursich (oba v 3. letu), Mike Malovrh (v 2. letu) ter Math Butala in Willy Stanfel (oba v 1. letu), v tukajšnji visoki šoli (High school); in Gus Stukel v 2. letu tukajšnje trgovske šole (Business college). Vsem tem nadarjenim študentom želimo mnogo pridnosti in vztrajnosti, da dosežejo vsak svoj visoki cilj! — Poročila sta se včeraj (dne S. t rn.) v naši cerkvi g. Josip Ogulin, doma od Semiča v Belikrajini, in gdčna. Uršula Obstetar, doma iz Škocijanske fare na Dolenjskem. Novoporočenca pojdeta na ženinov "homestead" pri Moffitu, N. Dak. Čestitamo! — Zadnji teden pa sta bila poročena g. Josip Rožič iz Dragatuša in gdčna. Katarina Govednik iz Jolieta. Na mnoga leta! — Umrla je zadnji petek po večte denski bolezni Bertica Musich, 2 leti in 2 meseca stara hčerka g. Martina in ge. Marije Musich, 1015 N. Chicago st. Poleg staršev žalujejo za pokoj-nico štirje bratje in štiri sestre. Pogreb se je vršil v nedeljo popoludne ob treh. Sorodnikom naše sožalje, a Bertici večno veselje v nebeškem raju! — Krasna je bila poulična parada letos v Jolietu na Delavski dan ob najlepšem vremenu. Nad 3,000 udeležencev je bilo v paradi. Raznotere delavske unije so kar tekmovale med seboj glede sijajnega nastopa. Paradnih vozov je bilo izredno mnogo. Požarna bramba je tvorila najsijajnejšo točko v slavnostnem izprevodu. — "The Illinois Steel Company" je sama zakrivila eksplozijo v svoji tovarni dne 18. avgusta, ko so bili trije delavci usmrčeni. Tako je te dni dognala koronerska preiskava. — Dan 30. avgusta t. 1. je bil najhladnejši dan v avgustu izza leta 1897. — Joliet ima postati veliko železniško središče v neposredni zvezi z atlantsko in pacifiško brežino. — Pisma na pošti koncem zadnjega tedna so imeli: Gasparac Francika, Miklavčič Peter, Nedelski An dr o, O-stanko Andrej, Severin Tomaž, Vuj-novič Acim. Brockway, Minn., 2. sept. — Nekako pusti dnevi so se začeli v Dakoti. Ljudje so ravno hoteli mlatiti, pa je začelo deževati. Prav jesensko lice je kazala narava. Boljše je bilo z lovom. Dasi sem precej lovil, vendar tega ne bom opisoval; le zadnji lov je malo bolj zanimiv, zato hočem nekaj več povedati o njem. Kmalu, ko ustrelim zajca, mi pes spodi jato jerebic na nasprotno stran lanu. Nalahno jo maham za njimi. Ko zaslišim avtomobil, se potuhnem. Čez nekaj minut jo maham z zajcem in jerebicami v Novy Hradec. Zvabil sem še g. župnika in skupno sva jo mahala na drugi lov. Zasledovala sva jerebice. Skoči prva jerebica, nič ne pomerim, ampak kar ustrelim. Kar naenkrat stoji na cesti avtomobil. Izstopi mlad pobič s puško, se postavi na konec njive in prigovarja, nšj mu pomagam, da bova od dveh strani nanje streljala. Takoj jo pridrvi drugi avtomobil. Poba me je spravil k sebi, si tudi dobro ogledal puško in se raz-govarjal, kakor bi bila stara znanca. Sedaj pristopi še nek škric. Ko je zvedel, kar je hotel, mi je pokazal pod vratnikom suknje nekaj svetlega in obljubil, da se kmalu vidimo. Te pre-prijaznosti sem brl pa hitro sit, zato sem jo še tisto uro odrinSl. Vstopil sem v vlak, kjer me je imenitno zabavala pečena jerebica in pa neki farmar, ki mi je razlagal svoje čudovite nazore o duhovnikih, nunah in sestrah. Nazadnje sem le prišel srečno v St. Cloud, kjer sem obiskal nekaj rojakov, katerim gre še dovolj dobro. Pre-dno sem zapustil St. Cloud, sem se oglasil tudi pri mil. g. škofu Trobec-u. Nato pa v Brockway. Že na postaji Watab sem zagledal nekaj tacega, kakor turški minaret. To bo cerkveni stolp v Brockway, sem si mislil. Ko sem se približeval vasi, sem že slišal ropot mlatilnice. Čudil sem se, ko sem videl te lepe kranjske domove. Kar ni mi šlo v glavo, da bi bili to Kranjci. Ti so si že dobro opomogli. Kar je pa najimenitnejše, to je velika, nova cerkev, katero je postavil sedanji župnik Rev. John Trobec. Tudi slovenskih dijakov v Ameriki nisem nikoli toliko videl. Pri bratu, župniku, stanuje Mr. Joseph Trobec in nedaleč proč sedaj subdijakon Oman. Vsakemu posebej sem seveda moral razložiti svoj lov v Dakoti. Da so tudi tu dobri lovci, me je prepričal Math Justin, 67 let star mož, ki je v Missis-sippiju ujel poleg nemajhne ribe tudi ribo, ki tehta 33 funtov in jo nesel dve milji daleč domu. Mene je to tako ojunačilo, da sem šel koj drugi dan na fazane. Bolj pa sem gledal na zajce, posebno še, ker je gospod župnik rekel, da kosmate sne, kar jih jaz u-strelim. Seveda, ker jih nisem videl, jih nisem ustrelil, fazan mi je pa ušel med drevjem. Tu nimam sreče. Morda jih streljajo, oziroma jih šele bodo streljali bolj srečno gori v Novem Port Arturju. Upam, da nam bo o tem kaj novohraški župnik kmalu sporočil. John Plaznik. Brockway, Minn., 4. sept. 1911. — Spošt. gosp. urednik! Prosiva malo prostora v našem listu in sicer za sledeče: V zadnji številki A. S. se je obregnil neki kljukec ob nas dekleta pri sv. Štefanu. Kakor se bodo čitatelji tega lista še spominjali, je pred nekaj tedni "Podkorenčev Mihec", ko je našo naselbino obiskal, povedal v A. S. vtise, ki jih je naša naselbina nanj napravila. Nebeden od tukaj, ki količkaj pozna naše razmere, bi ne mogel nič zoper njegov dopis; vendar se dobi lažnjivi kljukec in se zažene tudi v 'Mihca". Pod šifro X. se nam predstavi in tako neumno piše, da se mu morajo še teleta smijati! In, če bi resnico poročal, bi še nič ne rekli, pa se naravnost laže in farba, da se vse kadi. Bodemo dokazale, kako hudobno piše! Me dekleta Te vprašamo: Kje in kako in kedaj si tako "pameten" postal, da praviš, da pri nas ni deklet. Kaj? Dokaži! Vsaj nas je čez 40 v dekl. društvu, kaj pa gobez-daš?! Ali si Ti edini tujec med nami? No, praviš, da smo poštene; prav lepa hvala za to čast, toda me ne potrebujemo Tvojega spričevala ne za to in ne za drugo. "Milostno", akoravno nerad, si pripoznal, da smo poštene! Vidiš, to je tudi nekaj. Ti zabavljaš čez nas, da smo "behind time" ali, po domače rečeno, zabite, koj, ko prideš k sapi, pa vse nazaj vzameš in praviš, da ne misliš, da so naša dekle- ta taka kot si jih opisal. Gospod X.', Enkrat je bil en "pameten" mežnar, ki je zvonil proti toči — ko je toča že pobila, in ravno tak si Ti: ne veš, kaj pišeš! Enkrat tako in potem spet tako, kakor Ti "paše". — Sicer se nam ne zdi vredno takemu dopisniku odgovarjati, sploh si štejemo pod čast, da bi še nadalje kaj rekle, pa, mogoče, prideš bolj k pameti. Zato še tole zapiši na svoj klobuk: Slovenska dekleta so znana povsod kot pridne in varčne in dobre kuharice, oziroma gospodinje, in Ti praviš, da naj bi nas še kam v šolo poslali — po kaj pa, prosimo, povej no, Ti, ki si tako "kunšten"! Tega nisi tajil, da ne znamo kuhati; kajne, še zmiraj dobro •šmekajo" klobasce, kadar prideš med svoje rojake! In da ne znamo matematike! Ti praviš, da bi žena učiteljeva mislila, da je to kaj "za jesti". Ali si res tako kratke pameti, da si že pozabil, kaj si se učil v naši šoli: to je resnica, če že nisi pozabil, da si se tudi Ti "matematiko" učil ravno v tej šoli. Geografijo pa tudi! Seveda se delaš strašno učenega kot da bi s ku-halnico vso "učenost" zajemal, torej je za nas revice le malo ostalo!! To Ti pa povemo, in sicer v obraz Ti po-emo to-le: Me dekleta vemo, da je in 2 enako 4; kakor se pa vidi z Tvojega dopisa, ker iščeš napake tam, kjer jih ni, pa Tvoja "matematika" ni prav pametna; Ti računaš 2 in 2 je 5. Vidiš, Ti narediš številko pet, kjer bi morala biti številka štiri. In tako naprej! Vidiš kako zelo si pameten! Kkkor se vidi iz Tvojega dopisa, se Ti posebno poteguješ za učitelje in druge ljudi take sorte. No, dobro! Ali moreš utajiti, da so učitelji večinoma farmarji, ali vsaj farmarski sinovi, in torej bode tak gledal, da dobi dekle, oziroma že no, ki je tudi s farmo doma? Ali ne veš, da farmarji znajo varčevati veliko bolje kot drugi? Kaj pa take, ki hodijo v šolo dolgo ali celo življenje, in ki, kakor Ti hočeš, naj bi vedele, kaj je matematika" (me revice tega ne vemo!), za kuhinjo Tebi ni nič mar, če prav bi položila sirova jedila na mizo za moža, ko pride iz šole. Vidiš, beri ta-le izgled! Neka učena, mlada, lepa gospodinja je pripravila svojemu mo-žu-učitelju prav dobro kosilo. Kokoši je glavo odsekala, skrbno perje populila in jo je položila v peč in mislila: to bo pa pečenka! In ta "budla" je bila taka, da je bilo za poč't. Vidiš, tako kuhajo take, ki mislijo, da vse ve-o in da vse znajo! Za danes nehamo; upamo pa, da se oglasi "Mihec" in odgovori na ta dopis. Gospod X., če se oglasiš zopet, zahtevamo, da se podpišeš s pravim imenom! Odgovora Ti ne ostanemo dolžne; to si zapomni! Adijo, g. X.! Za dekliško društvo: Ivanka Trobec, Meta Žumer. Chicago, 111., 5. sept. — Schooldays, schooldays... Šolsko leto se je pričelo in nad pol milijona otrok v našem mestu je zopet romalo v šole. Čeprav smo Slovenci v Chicagi bolj na slabem glasu, vendar moram pohvalno omeniti, da večina naših otrok je poslanih v katoliške šole. Vsa čast zavednim starišem, ki na ta način skrbijo ne samo za dober pouk, ampak tudi za katoliško vzgojo svojih otrok. Vsakdo ve in mora pripoznati, da Slovenci v Ameriki svoje narodnosti ne bomo rešili; naš jezik umira in bo umrl; kdor drugače govori ali misli, ta samo fantazira. Ne slovenska pesem, l ne slovenska čitalnica, ne slovenska pri diga, ne slovenski Sokol — vse to skupaj ne bo rešilo našega jezika. Zato pa, če stariši vkljub vsemu prizadevanju ne morejo iz svojih, v Ameriki rojenih otrok, preustvariti v "Kranjce", naj vsa naša mladina s pomočjo katoliških šol ohrani drugo svetinjo, ki smo jo prinesli iz stare domovine: to je sveto vero. — Šolsko vprašanje v Ameriki je težavna stvar. Toda: 1.) Kdor je katoliški Slovenec, bo poslal svoje otroke v slovenske katoliške šole, kjer sploh imajo take šole; 2.) kdor je dober katoličan, bo poslal svoje otroke v katoliške šole raje kakor v javne šole. Dne 4. septembra so se poslovili od svojih starišev: Fržtak Schonta, Frank Merlak in Viljem Lavrič in se odpeljali v St. Vincent College, Pa. Na dolgo pot so jih spremljale srčne želje in iskrene molitve njihovih starišev. Dal Bog, da bi se vse nade izpolnile! Litvanski socialisti v Chicagi so znašli nov način, kako se odpomore draginji živil, 'ki vlada sedaj v Amerike. Zadnji teden so namreč ti socialisti pred neko litvansko katoliško cerkvijo napadli in psovali iz cerkve gre-doče vernike. Šest policajev je napravilo mir. Tem socialistom bi tudi lahko s krampom na glavi puščal, ker na tako neumen, surov in neizobražen način napadajo z nožmi svoje sodelavce, namesto da bi jim kaj pomagali. Konvencija K. S. K. J. se bliža. O naši dični jednoti smo res veliko preveč govorili in pisali in razburjali svet, ker mir bo prišel v jednoto brez vseh časopisov in brez vseh tožb po delegatih, ki bodo na konvenciji s svojim glasovanjem z lahkoto dosegli, kar želijo imeti. Vsaka šola nekaj stane, in tudi ta boj nas je nekaj naučil. Jaz bi prav rad videl, da temu boju postavimo v bodočih pravilih naše jednote trajen spomenik. Ta spomenik bi naj bi! pravilo, ki naj ga bratje delegatje dobro preudarijo in glasi se: Posamezen član K. S nima pravice v časopisih obsojevati delovanje glavnega odbora. Vsako društvo ima pravico zahtevati, da se sodba društva o delovanju glavnega odbora ponatisne v glasilo jednote. Če ta predlog obvelja, potem bo 1.) konec zahrbtnih napadov v časopisih, kjer celo nepodpisani člani jednote razburjajo svet; 2.) vsako nespora-zumljenje se bo uradnim potom reševalo, ker vsako uradno pismo društva, tiskano v glasilu, zasluži uraden odgovor od glavnega odbora, ki bo isto-tako tiskan v glasilu; 3.) drugi listi ne bodo več s tako slastjo — drugim v pohujšanje, sebi v korist — glodali kosti, katerih smo sedaj toliko name-tali mi — nezadovoljni in nepotrpež-ljivi člani jednote. Anton Sojar. bro počuti. Tudi hčerka se dokaj pogosto oglaša "dra-dra"... Mogoče boste rekli, g. urednik: "Ti France, kaj si jo čul?" Gotovo, ker jaz ne poročam novic, o katerih nisem natančno informiran. — Nadalje grem zopet en blok naprej od g. Pešlovega poslopja. Kar ti pridem k družini Majerle. Tu ti zopet dobim staro znanko štorklo. "Kaj pa sva spet skup, teta? Kaj pa tukaj delate?" "No, ker vem, da češ vse znati, Franc, ti pa povem. Tukaj sem pa prinesla enega čvrstega , sinčka." Bral sem raz obraz gospoda Jos. Majerleta, da je dokaj zadovoljen Z malim nagajivčkom. Tudi gospa Fany Majerle se dokaj dobro počuti in sinček, ker čul sem ga, ki je v eno-mer kričal "koval-koval", tako da sem rekel: "Mati, ta bo pa gotovo rokodelec in namreč kovač ko že sedaj kriči, da bo koval." Obema družinama častitamo! V sklepu tega dopisa srčno pozdrav ljam vse cenjene čitatelje in čitatelji-ce Am. SI. Vam, gospod urednik, pa želim veliko naročnikov in predplač-nikov. Frank Erčul-Zagoričan. gniiiinimimHiHiHHiiiiiiimiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHimiiiiNing S A. NEMANICH, pred«. M. GRAHEK,'tajnik. S. OLHA, blag, •'IBai iTnl jfldLJiPp1'"".- ijfrflflMBiT^BH GLAVNICA $50,000.00. Ustan. in inkorp. leta 1910 Slovenian Liquor Co. 1115-17-19 Chicago St JOLIET, ILL. Jamestown, N. Dak., 1. sept. — SI. uredništvo! Prav mlada naročnica sem in vendar se vas predrznem prositi za malo prostora v cenjenem listu Am. SI. Naznanjam vam, da zdaj tukaj v N. Dakoti pšenico žanjemo in na vsakem polju se čuje o neobilni žetvi, ker junija meseca smo imeli par tednov veliko šušo. Ali z ovsom in ječmenom smo pa prav zadovoljni, ker je prav lep, da lepši ne more biti, ker bo dalo 50 in do 70 bušljev na aker. Krompir je prav lep in tudi druga poljska stvar je prav lepa. Jaz bi še več pisala, ali se bojim, da bo preveliko pismo. Zdaj pozdravljam moje prijateljice Fanny, Theresa, Margaret, Jennie Ne-manich in tudi pozdravljam njihovega brata Josipa Nemanich in mojega bratranca Johna Nemanich. Anna K. Mutz. fc J. Minneapolis, Minn., 4. sept. — (Rojak se ponesrečil.) V Brainertu, Minn., se je ponesrečil rojak Matija Butala, ki je tam samotaril na svojem zemljišču in se je pečal z drobnim grozdič-jem in perotnino. Ko je v soboto 25. avgusta nekaj svojega pridelka v Brai-nert na trg pripeljal, se je povrnil ob ob svojem času nazaj. Eno miljo od Brainerta je še ena prodajalna z drobnim blagom, tam si je še kupil sladkorja. In ko se je od tam hotel dalje proti svojemu domu peljati, komaj 30 do 50 čevljeV od prodajalne je padel z voza in si je tilnik zlomil. Neka deklica je videla, da je povedala, da je mož z voza padel. Ko je potem hitro prišel na kraj nesreče mož iz prodajalne, je na začudenje našel našega Matijo pri zavesti, ali cisto nič si ni (Nadaljevanje na 8. strani.) Družba naznanja rojakom, da ima veliko zalogo izvrstnih vin, žganja in drugih pijač, koje prodaje na debelo. Rojakom se priporoča za obila naročila. Pišite po cenik v domačem jeziku, ali pa po našega potovalnega zastopnika. Lokalni zastopnik: Mat. Grahek. Potovalni zastopnik: Fr. Završnik. Naše geslo: Dobro postrežba; vašepa bodi: Svoj k svojmul Ilirija Gretičica v steklenicah in Baraga Zdravilno Grenko Vino. ................................»imuinmiiiiiiiinirf i p S D Iz malega raste veliko! Resničnost tega pregovora je neovrgljiva." Ako želite imeti kaj za starost, začnite hraniti v mladosti. Mi plačamo po 3%—tri od sto—3% na prihranke. Z vlaganjem lahko takoj začnete in to'ali osebno ali pa pismeno. Vse uloge pri nas so absolutno varne. Naša banka je pod nadzorstvom zvezne vlade. Mi imamo slovenske uradnike. The Joliet National Bank JOLIET, ILLINOl Kapital in rezervni sklad $400,000.00. ROBT. T KELLY, pred.. CHAS.G. PEARCE, k.ši T/MtiMMMffZš Ely, Minn., 28. avg. — Slavno uredništvo Am. SI.! Prosim, da natisnete te vrstice v predale našega tednika. Sicer nimam ravno zanimivih novic poročati. Kar se tiče delavskih razmer, so nekako srednje. Delamo vsaki dan izvzemši nedelje. Zaslužimo ravno toliko, da se pošteno preživimo, kajti živila so se dokaj podražila, tako da kar nas je družinskih očetov moramo misel radi ali neradi opustiti na ječmenov sok, ker za to nam ne preostaja. V Chandler rudniku št. 3 je sedaj uposlenih približno sto mož in čuje se, da na zimo prične še No. 5 posloyati; no, saj počinil se je, ker počiva že približno pet let. Obadva tu omenjena rudnika sta bila poprej last Oliver Iron Minning Co. ter sta bila priglašena nič veljavnim; sedaj se bo pa še na tisoče ton rude spravilo na površje. Tudi parna lopata dokaj pridno ropo-če pri omenjenem rudniku. Soudanški Farmar si je tudi ogledal naše mestece v nedeljo in tudi rudnike ter se je tvfidi izrazil, da se namerava kmalu preseliti k nam na Ely, ker se mu je dokaj> dopadlo. Tukaj je bival pri bratu dva dni, ter je imel dokaj prilike si ogledati našo naselbino. Udeležil se je bil tudi piknika, ki ga je priredilo angleško društvo Kragulji. K omenjenemu društvu pripada tudi par naših rojakov, seve, onih, ki so dobro podkovani v angleščini. Tudi soprogi S. Farmarja se je dokaj dopadlo v naši naselbini; rekla je: "Le žal, da ure tako hitro potekajo." Nikakor ne smem pozabiti povedati, g. urednik, da sem srečal teto štorklo ter sem jo nagovoril takole: "Kam pa, tetka?" "O saj veš, g. Jos. Pešci mi je naročil, da mu naj prinesem eno zalo hčerko." Rekol sem ji jaz nadalje: "Teta, ali jaz poznam dva gg. Jos. Pešla." "No ti nepridiprav, ki bi rad vse znal, k onemu, ki je zastopnik Am. SI." No, sedaj mi je šele stvar pojasnjena. Gospa Pešel se dokaj do- V delavnici, na farmi, v rudnikih. Nezgode in poškodbe se pogosto dogajajo na farmi, v delavnici ali rudniku in dostikrat povzročajo veliko trpljenja, nadlogo in izgubo časa, ako vam ni pri roki Severovo Gothardsko Olje Takojšnji nadevek tega mazila pomenja dobrodošlo olajšbo bolniku. Priporočljivo tudi za REVMATIZEM, NEVRALGIJO, LEDVENO BOL, ODRGE, BOL V HRBTU, ŽIVE RANE, OKORELOST, KRČE, OTEKLINE, IN VSE POVRŠNE BOLESTI. Cena, 50c steklenica. Čitajte kaj mislijo drugi o njem: "Severovo Gothardsko Olje se je izkazalo kot velika olajšba v mojem slučaju in je pomagalo tudi mnogim mojim tovarišem v naši delavnici."—Geo. Mertus, Kiplirtg, O. "Ako ne bi stalno imeli Severovega Gothardskega Olja na naši farmi, bi imeli več trpljenja, izgube časa in stroškov." — M. Votruba, Hay Springs, Neb. "Severovo Gothardsko Olje smatram za najdragocenejše mazilo za rudarje, ki so žrtve revmatizma in tudi izpostavljeni poškodbam vsak hip." —« Bartol Hribar, Wick Haven, Pa. Kadar opazite kake znake ŽOLČNICE, LENIH JETER, ZAPEKE, TEŽKE PREBAVE, PEŠANJA MOČI, pomnite, da učinkuje in povrača zdravje Severov Zivljenski balzam. Cena: 75c steklica. Kdor se pritožuje da ga nadleguje KAŠELJ, HRIPAVOST, NADUHA, OSLOVSKI KAŠELJ, TEŽEK DIH, BOLNO GRLO, dajte mu uživati Severov Balzam za pljuča. Cena: 25c in 50c. Severova Zdravila lahko dobite v svoji najbližji lekarni. Povejte mu razločno, da želite samo Severovih in ne vzemite nobenih drugih. — Naša zdravila imajo navode tiskane v vaši materinščini. Zdravniški svet zastonj. W. F. Severa Co. CEDAR RAPIDS IOWA 3>> t v r i i r b a o n 2 p 81 n i-i hi ft Pi k, Si sr «< ra P 'e. da kr as se. ca K, br V« Pr, in >n »IC \ Se str Uči 4a vi čin. Kolikor je bilo mogoče, fesili so ljudje vrednostnih reči, po- 'stva, obleke. Živina se je večino-rešila, vendar je veliko prašičev in *erUtnine poginilo. Veliko žitnic in , hi Zolcev je ugonobil neizprosni ogenj. Upnennt trudu se je posrečilo rešiti ko: Sk, "rtdi največjega požara stoječe urad-Poslopje, v katerem se nahajajo [az'ični c. kr. uradi. Z veliko požr 'valnostjo je pomagalo gasiti tu-lJŠnje uradništvo, posebno še gg.: kr. sodnik Hutter, predstojnik c. kr. ''avčnega urada. Arh, predstojnik c. r- sodnijskega urada, Tekavčič, c. kr. as'stent Kraker, kakor tudi hišni po Ses'nik in c. kr. davčni upravnik Ven-iz Trebnjega, Logar, kancelist /■ržan, Mejak Josip, njegov oče in teolog Jak. Mejak, geometer efbič, Kolb; nadalje sodnikova so-jf°ga gospa Romuld in gdč. Grošelj Weber; g. Leban, gdč. Ceh, Bajt in j °8er, katere zaslužijo za svoj trud Požrtvovalnost in neustrašeno po-Z10« najtoplejšo zahvalo, kakor pred sS(m tudi gospod župnik. Potrudila J je mnogo tudi tukajšnja finančna Veliko se je pa zahvaliti g. ^'telju Tratarju,. Pripomni naj se, 'e tu ravno ta.dan največji semenj ctu in največja božja pot na Zalost-8ori, vsled česar je bilo več tisoč ev v trgu. Tudi tatov ni liianjka-ki so hoteli odnesti marsikatero Koconost, a so bili prepodeni. Poleno je pogorelo nad 43 hiš in 110 u8ih poslopij in precejšnja vsota "arja. Škoda se ceni na nad dva "iona kron, zavarovalnina pa je ja-Uizka. —- Tretje'poročilo: Dne 19. m- se je vnelo čreslo pri strojarju v .llcu v Mokronogu. Pencu se je kC(1 tega vnela tudi strojarska to-rna, katera je bila1 napravljena na SL.'lc'novo moč. Bencin, ki jc bil v ; a('išču, se je vnel ter povzročil gro-l^. Požar. Zgorela je malodane po-vV|Ca trga. Nekemu trgovcu s pi-hi'n ter gostilničarju je zgorela vsa t ®a> za več tisoč kron pive, več vina »udi veliko sena; trgovcu Eratu pa a Prejema raznovrstne denarne al opt ter poiilja denar na rit dele »Trta. Kapital in preostanek f300,00*.a*. C. E. WILSON, predsednik. Dr. J. W. FOLK, podpredsednik. HENRY WEBER, kasir. Jos. Zelnikar gostilničar 200 Jackson St., Joliet, I1L Prijateljem in znancem naznanjam, da sem kupii Mauser j ev salun, kjer me lahko najdete vsak čas in se okrepčate. V zalogi imam najboljša vina in druge pijače. VSI DOBRODOŠLI! FRANK SAKSER 82 Cortlandt Street, New York* N, Y PODRUŽNICA: 6104 St. Clair Ave., N. E., Cleveland, O ]a DENARJE V STARO DOMOVINO brzo in ceno. V Avstro - Ogrski izplačuje denarne pošiljatve c. kr. postna hranilnica na Dunaju. Izdaja ČEKE ALI DENARNE NAKAZNICE za dobre, solidne banke'; za Slovence na pr. na Kreditno banko v Ljubljani. MENJA DENARJE po dnevnem kurzu. PRODAJA PARO-BRODNE IN ŽELEZNIŠKE LISTKE za vsako prekomorsko družbo po izvirnih cenah. Vsak potnik mora paziti, da pride na pravo številko: f 82 Cortlandt St., New York. Vsa pisma, pošiljatve in nakaznice se imajo glasiti na: FRANIC SAKSER, Ako želi kak rojak v Zjedinjenih državah ali v stari domovini kaj poizvedeti, naj se obrne name ter mu drage volje dam odgovor. Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani STRITARJEVE ULICE 2 sprejema vloge 11» knjižice in na tekoči yf 1 M račun ter je obrestuje po čistih JtS /O Kupuje in prodaja vse vrste vrednostih papirjev po dnevnem kurzu, DelniSka glavnica K 5,000.000. Rezervni »klad K 500.000. PODRUŽNICE: SPLJET, CELOVEC, TRST, SARAJEVO, GORICA. Amerikanski Slovenec Ustanovljen 1. 1891. Prvi, največji in edini slo.venski-katoliški list v Ameriki ter glasilo K. S. K. Jednote. Izdaja ga vsaki petek SLOVENSKO-AM. TISKOVNA DRUŽBA. Inkorp. 1. 1899. v lastnem domu 1006 N. Chicago St. Joliet, Illinois. Telefoni: Chicago, in N. W. 509. Naročnina za Združene države $1.00 na leto; za Evropo $2.00. Plačuje se vnaprej. Dopisi in denarne pošiljatve naj se pošiljajo na: AMERIKANSKI SLOVENEC Joliet, Illinois. Pri spremembi bivališča prosimo naročnike, da nam natančno naznanijo POLEG NOVEGA TUDI STARI NASLOV. Dopise in novice priobčujemo brezplačno; na poročila brez podpisa se ne oziramo. Rokopisi se ne vračajo. Cenik za oglase pošljemo na prošnjo. AMERIKANSKI SLOVENEC Established 1891. The first, largest and the only Slovenian Catholic Newspaper in America. The Official Organ of the G. C. Slovenian Catholic Union. Published Fridays by the SLOVENIC-AMERICAN PTG. CO. Incorporated 1899. Slovenic-American Bldg., Joliet, 111. Advertising rates sent on application. Prva in edina slovenska unijska tiskarna. ^TRADES COUNCIL t CERKVENI KOI-EDAR. 10. sept. Nedelja Ime Marijino. 11. " Pondeljek Prot in Hijacint. 12. " Torek Macedonij, škof. 13. " Sreda Virgilij, muč. 14. " Četrtek Povišanje sv. kr. 15. " Petek Nikomed, muč. 16. " Sobota Ljudmila, vdova. VZEMI IN BERI1 (V obrambo! temeljnih verskih resnic spisal Anton Sojar.) (Dalje.) Če bi ne bilo Boga... Narava kliče: Bog je! Vest nam pravi: Bog je! Vsi narodi vseh časov so na vseh krajih zemlje molili in molijo — Boga. Največji učenjaki sveta so verovali in verujejo, da biva Bog. Dobijo se pa ljudje, ki nepremišljeno izrečejo grozni stavek: Ni Boga! Ta stavek izgovarja mladost, ki je norost. Ta stavek zapiše učenost, ki ni prava učenost, ampak zmota in laž. Ta stavek je pri srcu ljudem, ki ljubijo greh. Ker se bojijo kazni za greh, pa zatisnejo oči in lažejo sami sebi: saj ni Boga — mi ga ne vidimo! Ker se bojijo kazni za greh, zato hočejo ubiti močni glas svoje vesti, ki jim kliče: Varuj se greha, ker — Bog je! On je pravičen sodnik, ki dobro plačuje in hudo kaznuje! Verni Slovenec, ki čitaš ta list, zamisli se za nekaj trenutkov, kaj bi bil svet, če bi bil resničen stavek: Ni Boga. Lahko je z jezikom tajiti Boga, ker to lahko stori vsak hudoben jezik, ali kaj pa sledi iz tega? Le pre-udari, kaj pomeni stavek: Ni Boga! Če ni Boga: 1.) Potem na celem svetu preneha vsaka vera. Vse cerkve celega sveta se morajo porušiti ali porabiti v kak drug namen; cerkev ni treba, molitve ni treba, zakramentov ni treba, — nič! Vse kar na vero spominja, bi moralo vse izginiti. Noben otrok bi ne smel biti krščen, nobenemu ni treba iti k spovedi, cerkvene poroke ni treba, človek bi živel in bi umiral in umrl in bil pokopan brez cerkve, brez duhovnika, brez križa! Z drugo besedo: človek brez Boga bi moral postati žival, ki je, pije, spi in nazadnje — pogine. Človeštvo brez vere ne potrebuje nobene cerkve in nobenega duhovnika. Duhovniki so lažnjivci in zapeljivci — zatorej proč z njimi! Kaj naj rečemo o ljudeh, ki molijo? Neumni so! Kaj naj rečemo o milijonih svetnikov, ki so se pokorili celo svoje življenje? Neumni so bili! Kaj naj rečemo o mučenikih, ki so umrli za vero? Neumni so bili! Kaj so danes misijonarji, ki trpijo velikokrat lakoto in preganjanje za oznanjevanje vere? Neumni so! Kaj so bili apostoli, ki so umrli mučeniške smrti za evangelij? In kaj naj mislimo o Kristusu, ki je za svoje nauke živel reven in umrl reven in sicer na križu? Kaj naj mislimo o Njem? Ali te ni groza misliti, dragi čitatelj, da bi Kristus učil zmoto ali celo laž? Toda če bi ne bilo Boga, bi moral tako misliti. Če bi ne bilo Boga: proč s cerkvami, proč z duhovniki, proč z molitvijo, na ogenj s svetimi podobami! Ves svet je neumen in zapeljan: oče in mati so bili neumni; pobožni možje in žene — neumni; svetniki neumni, mučenci in mučenice — blazni ljudje; vsa vera je laž in sleparija, in kdor je prvi začel človeštvu oznanjevati Boga, je največji zapeljivec človeštva in največji slepar, za katerega nobena kazen ni dovolj velika. Če ni Boga, je na milijone in biljone in triljone ljudi na svetu živelo in umrlo v zmoti in laži, da je Bog. Cel svet, vsi narodi vseh časov in vseh krajev — vse skupaj je neka grozna blaznica in jned temi mi-ljoni je pametnih samo par ljudij, ki govorijo na tihem: ni Boga! Zakaj vi, bogotajci, le samo za se mislite: ni Boga! Zakaj vi, bogotajci, tako tiho govorite: ni Boga! Vi, ki ste edini I pametni, govorite glasno in vpijte na glas, da se bo razlegalo po celem svetu! Povejte otrokom: Boga ni! Povejte bolnikom: Boga ni! Povejte u-mirajočim: Boga ni! Vsem ljudem zabrusite naravnost v obraz: bedaki 'ste! — Ali kaj boste prejeli za odgovor? Miljoni ljudij bodo vzeli v roko knjigo vseh knjig — Sveto Pismo — in tam bodo pri psalmistu našli tiskan stavek: Neumnež je rekel v svojem srcu: Ni Boga! To je kratek odgovor — bogotajcem. Ali pojdimo še dalje! 2.) Če bi bila trditev: Ni Boga, resnična, potem seveda ni ne nebes in ne pekla, ni nobenega posmrtnega plačila in ne kazni in potem se tudi ni treba bati greha. Čemu? Ker ni Boga, in nobena stvar greh! Misli, kar hočeš, želi kar hočeš, govori in piši, kar hočeš, delaj kar hočeš! Krasti ni greh; pazi, da te nihče ne zasači! Če te nihče ni vidi, potem nisi nobenemu odgovoren; vzemi! Bankir — kradi! Boga ni! Trgovec — goljufaj! Boga ni! Ko se boš nabral ukradenega denarja, pobegni kam, porabi denar sebi v korist in zabavo. Če ni Boga — sd vrata nečistosti odprta na stežaj! Nedolžnost — čistost — to je vse neumnost! Uživaj življenje, kratki so tvoji dnevi, ne zamudi časa — po smrti ni nič! Zakon ni dosmrtna zveza! Čemu? Zapusti ženo, vzemi drugo za nekaj časa, potem tretjo! Če ni Boga, je človek žival; žival ne pozna nobene dosmrtne zveze! Če ni Boga — potem si ti sam svoj bog! Če te kdo ujezi, udari ga in maščuj se nad njim, kar moreš. Kar ti je na potu — pohodi, ubijaj, streljaj, uničuj — in strezi sam sebi, kakor ti veleva tvoja narava, kakor ti dopušča tvoja pest! Bodi bogat, bodi močan, podkupi vsako oblast ali jo pa uniči; če si bogat, boš lahko vse podkupil; če si močan, lahko vse uničiš. Proč prestoli, cesarji ali kralji, umaknite se! Vaša zapoved ne velja nič, naše postave ne veljajo nič — jaz sem sam svoj, neodvisen bog! Mlad sem, zato hočem uživati življenje v polni meri; vsa sredstva, vse bogastvo bom porabil v ta namen! Reveži — umrite lakote! Bolniki — umorite se sami, da bo prej konec trpljenja! Revež naj umrje, bolnik naj umrje, slaboten o-trok naj umrje; živi naj samo — krepka mladost! In ko se ta krepka mladost postara, ko pride bolezen in ko obhaja človeka misel na smrt—takrat pa orožje v roke in končajmo sami svoje življenje! Čemu bi trpel bolezen? Ker ni Boga, se hočem raje samega sebe umoriti, kakor dolgo trpeti. S smrtjo je itak vsega konec! Če ni Boga in če je s smrtjo vsega konec, potem ni vredno, da človek živi. Zaklicati bi smel človek: Bog, kje si, /la kaznuješ zverine v človeški podo-bi? Bog, kje si, da plačaš nedolžne in preganjane? Ali je mogoče, da po smrti ni razločka med Judežem Iškar-jotom in blaženo Devico Marijo? Kdor na podlagi tega, kar se,m tukaj napisal, dalje razmišljuje, mora jasno izprevideti, kam vodi bogotajstvo. Bogotajec je: 1.) človek, ki se zavoljo grehov boji Boga in zatorej samega sebe tolaži z mislijo, češ: saj ni Boga! Bogotajec: 2.) ima vse ljudi za neumne, sam sebe pa za modrega; resnica je pa ravno nasprotno. Bogotajec: 3.) ne spoštuje nobenih postav, nobenih zapovedij, zato ne more pripoznati nobene oblasti — to se pravi: je anarhist. Bogotajec: 4.) mora odobravati samomor kot.najbolj praktičen zaključek bednega življenja. Bogotajstvo je smrt! Vera v Boga je življenje! Ker pa tudi bogotajci radi živijo, zato se navadno, ako le mogoče, pred smrtjo spravijo z Bogom, da na ta način najbolj jasno dokažejo: Neumne ž je rekel v svojem srcu: Ni Boga! Anton Sojar. K ŠOLSKEMU VPRAŠANJU objavlja glasilo kat. amerikanskih Nemcev izboren članek, iz katerega posnemamo sledeče: 2e baltimorski cerkveni zbor na-pravlja celo občino odgovorno za svojo župnijsko šolo; tako ^la ima za vzdrževanje župnijske šole prispevati vsak član občine. Pri nas Nemcih je bilo doslej običaj, nalagati breme šolskih stroškov tistim članom, katerih otroci pohajajo puuk. Kdor je imel mnogo otrok, imel je velike stroške, kdor je bil brez otroka, bil je oproščen. To prestopanje načela skupnosti, ki se ga nismo mogli doslej še popolnoma iznebiti, to nepravično ob-dačevanje enega dela občine, ki se je imel vsled števila otrok samoposebi že boriti s potrebo življenja, je polagoma zmanjšalo šolske dohodke in obisk šole, tako da smo končno prisiljeni priznati, da je bila odredba cerkvenega zbora baltimorskega modra. Če naj naša župnijska šola nadalje obstaja, in če se naj s časom razširi, tako da bomo imeli katoličani svoje lastno popolno šolstvo, potem mora biti primerno svobodna ali prosta; t. j. nobena šolnina se ne sme pobirati v običajnem smislu. In čimpreje se odpravi ta starokopitna navada, tem bolje za učiteljevo in šolsko deco. In kako naj se to zgodi? Tako, da vsi člani občine po svojem premoženju prispevajo k vzdrževanju šole. Kdor nima otrok, naj daje več nego oni, ki ima veliko družino; seveda, če so imovinske razmere enake. Najsi oskrbuje pobiranje teh prispevkov kako šolsko društvo ali naj se pobirajo potom cerkvene kolekte, glavna stvar je, v članih kake občine vzbujati in oživljati duha sovisnosti ali skupnosti. Takisto se omogoči, šolsko breme olajšati in v mnogih slučajih popolnoma odpraviti. Obenem se pa lahko vzbuja s tem v vsaki družini zanimanje za šolo. "Družina in šola sta tako trdno oklenjeni, da bi rabljev udar, ki zadene šolo, tudi družini prizadel smrten udarec. Družina in šola si lahko rečeta druga drugi: 'Tvoje življenje je moje življenje, in tvoja smrt je moja smrt!'" Te zlate besede necega slavnega škofa naj bi ostro pojasnile dolžnost vsake družine nasproti cerkvi. Ako bi se pri ustanovitvi kake šole pritegnilo k podpori družine brez izjeme, potem ne bi bilo potrebho, da bi moralo naše učitelj stvo tratiti svoj čas za nabiranje šolskih prispevkov, niti za poučevanje predstav dostikrat dvomne vrednosti! Sploh mislim, da se v mnogih slučajih pomena in važnosti župnijske šole niti ne spoznava, niti ne ceni. Prav in pravično je, graditi krasne, bogato opremljene cerkve; potrebnejša bi bila naprava in oprema šole; kajti ta je življenska nit cerkve, in kjer je šola prisiljena k pomanjkljivemu delu, tam bo tudi versko življenje v občini pomanjkljivo, in narobe. Daljnji obstanek in nadaljnji razvoj naših cerkvenih občin bosta odvisna od razvoja našega župnijskega šolstva. Vzdrževanje župnijske šole od strani katoliške cerkve je narodno delo, katerega se udeležuje vsakdo, ki pospešuje razvoj in vzdrževanje župnijske šole. Katoliški očetje, ne odje-njajte v gorečnosti! Sedaj, ob začetku šolskega leta, pokažite, da udej-stvujete ljubezen do svoje sv. cerkve v pospeševanju svojih župnijskih šol! O BODOČNOSTI TEHNIČNIH IZNAJDB. je izjavil znani iznajditelj T. A. Edison sledeče: V zadnjih par stoletjih je znanost napredovala toliko, da je naravnost čudovito. Vendar pa smo komaj na začetku. Obeta se, da bomo v bodočih petdesetih letih napredovali bolj, kakor smo do zdaj od začetka sveta. Ne sanjam in nimam dozdevanja. Kdor vidi, mora priznati, da smo v zadnjih časih napredovali toliko, da je čuda. In gotovo je, da bomo jednak napredek imeli v bodoče, ali pa še večjega, ker se baš v sedanjem času postavlja podlaga vsemu. Popolnoma gotovo je, da bomo v prihodnjih petdesetih letih odpravili noč. S-pomočjo elektrike, te velike naravne sile, bode popolnoma lahko mogoče, da bode izginila naravna prikazen: noč. Gotovo je, da se ni še nikdar izrabilo naravno moč proti naravni pri kazni v toliki meri, kot se bode v tej. Čas, ko bomo imeli večni dan, bode prišel s popolnitvijo električne luči. Da si predstavljate, kako močan tekmec solnčne svetlobe je električna luč, naj služi v pojasnilo samo to, da se danes z najmojnejšimi električnimi svetilkami porabi samo pet odstotkov elektrike, petindevetdeset se je pa izgubi. Gotovo je, da bomo kmalu tako napredovali, da se bo dala porabiti vsa tista elektrika, katero izgubimo danes. Potem ne bode nobene noči več na zemlji. Kaj bomo pa pridobili s tem, da preženemo noč? Gotovo je, da bodemo morali imeti prav tako počitek, kot ga imamo danes. Gotovo pa je, da bode! mogoče delati ponoči pri vseh delih. Delo le trpi zelo veliko s tem, ker se mora prenehati vsled noči. To se bode popolnoma odpravilo, ko popolnimo električno luč. Prevozi po morju in suhem, kakor tudi po zraku, bodo veliko varnejši, kakor so danes, ko imamo noč. Tema je vedno spremljevalka vseh zločinstev. Tudi v tem oziru bode nočni dan zelo dobro došel. Gotovo je, da bomo napredovali v zrakoplov-stvu. Konj bode popolnoma izginil in na njegovo mesto pride elektrika. "To bode vzrok, da se bode promet popolnoma drugače vršil, kakor se danes. Imeli bomo boljše in cenejše hiše. Kdor bode služil 1 in pol dolarja na dan, mu ne bode treba več plačevati najemnine, ampak bode živel v svoji lastni hiši. Tudi bode imel vse udobnosti. Socialna mizerija bode popolnoma izumrla. Zdravniška znanost bode popolnoma uničila vse bolezni. Socialna znanost pa bode pregnala uboštvo. Zrakoplovi in letalni stroji bodo preprečili vse vojne. Svetovni mir bode takoj nastopil, ko bodo ljudje prišli do spoznanja, da se zamore nositi z zrakoplovom, kateri drži dve osebi, mesto druge osebe stoindvajset funtov. nitroglicerina. Dvdjset tisoč letalnih strojev uniči takoj mornarico vsega sveta. In proti temu ne bode imela uspeha nobena kroglja. S končanjem revščine, bolezni in vojske se bode še bolj pospešila znanost in doseglo se bode vse, kar mislimo, da je danes nemogoče. Človek bodočnosti bode duševen velikan. Ne da se sicer odpraviti človeške narave in napak, vendar pa se jih bode zelo omejilo. Znanost bode preuredila svet telesno in duševno. Velik del tega, kar povemo v tem, se bode zgodilo v najbližji bodočnosti, tako da bomo zamogli biti priče tega. Kanarčki dosegajo starost do 21 let. Sršenovo gnezdo vsebuje povprečno 15,000 stanic ali celic. Ime Chicago se izvaja iz indijanske besede "Ojibwa", ki pomenja "kraj divjih čebul". Koliko ljudi je v Združenih Državah čez 100 let starih? Po zadnjem ljudskem štetju 4000, od katerih je 2,-500 žensk. Da se prepričate o čistosti sladkorja, ga košček sežgite. Če je čist, ne zapusti pepela. Če je ponarejen, zapusti pepel. Osem milijonov repov ovac je izgubila Argentina vsled letošnje dolgotrajne suše. To pomenja kacih 20 odstotkov od skupnega števila argentinskih ovčjih čred. Velikanski most. Iz Tokia poročajo, da je japonski stavbni minister pustil izdelati načrte za zgradbo ogromnega mostu preko morske ožine Šimo-noseki. Stavbni stroški bodo znašali 35 milijonov frankov. Avstrijski dolgovi koncem leta 1910.: 1. Splošni drž. dolg 5,199,884,244 K 27 v. 2. Dolg v držav, zboru zastopanih kraljestev in kronovin 6,911,595,708 K 63 v. — Skupaj 12,111,449,052 K 90 vin., od katerega zneska morajo plačevati na obrestih 477,844,862 K 64 v. Pametna odredba zopet avtomobilske divjake. Budimpeštanski mestni glavar je odredil, da se ima tistim av-tomobilistom, ki se ne pokorijo odredbi, da imajo po mestu le z določeno hitrostjo voziti, odvzeti licenca. — Kaj pametna naredba, ki naj bi jo v Ameriki posnemali! Učitelj umoril duhovnika. V Parizu je ustrelil na cesti z revolverjem duhovnika Garniera, ravnatelja dveh zasebnih šol, iz službe odpuščeni učitelj Levosque. Morilca so zaprli. Levos-que je bil odpuščen iz službe zaradi prestopka nravnosti pri šolskih otrocih. Zaradi tega se je hotel maščevati nad ravnateljem šole in ga j p ustrelil. Švicarski sir se vedno bolj prodaja. Osobito veliko ga prodajo v Ameriko in na Angleško, v Nemčijo prodajo vedno manj Ementhalskega sira. Kljub temu, da prodajo vedno več sira, pa cene siru padajo, ker osobito Američani pritiskajo cene, Nemci, Francozi in Italijani pa s pomočjo Švicarjev* strašno konkurirajo švicarskemu siru. Dostavljanje časopisa z letalnim strojem. Iz Pariza poročajo, da je list "Journal" sklenil pogodbo z avia-tikom Vetrines, da bo vsak dan poletel z večjo množino izvodov lista iz Pariza v znano morsko kopališče Trou ville. Posamezni eksemplari, ki stanejo drugače 1 sous, se plačujejo vsled izrednega transporta po 5 frankov. Čuje se, da bo tudi list "Matin" sledil zgledu svojega konkurenta. Zoper slabo kvaliteto tobaka se v Avstriji splošnb toži. Ne samo cigare, tudi cigarete so slabše, tako n. pr. športcigareta, ki jo "mali mož" najbolj kadi, a je postala 50 odst. dražja. Pravijo, da je zdaj čisto za nič. Celo najboljša avstrijska cigara, viržinka, ki se je dozdaj v inozemstvu najbolj kadila, se je poslabšala. Če bo šlo tako naprej, utegne konkurenca inozemnih cigar postati avstrijski tobačni režiji nevarna. edina slovenska tyrdka Zastave, regalije, znake, kape, pečate in vse potrebščine z društva in jednote. DELO PRVE VRSTE. CENE NIZKE. F. KERZE OO. 2616 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. SLOVENSKE CENIKE POŠILJAMO ZASTONJ 0404 *0t0*O*0*Of04 ker zgubili so očeta, kateri je lostP-0 očetovsko skrbel zanje, in ža-o(j ,e še večja, ker ne morejo stati 2d Rfobu svojega rajnega. Umrl je 22 ft,X8Usta in pogreb se je vršil pa i tvo ga Je spremilo v polnem Ven u pokopališče in tudi krasen vSauC mu je društvo darovalo, kakor 4cl.e*u članu, kateri umrje. In tudi »y0.Vci njegove vrste so se spomnili *8*n a pr'jatc,ja. da so mu kupili kra- ^beVene5.* tako da sc vid'' da bil r Prijatelj nas vseh. In nadalje pa se je tudi udeležilo pogreba društvo Marije Pomagaj št. 79 K". S. K J., tudi v polnem številu in ga spremilo na pokopališče in mu izkazalo zadnjo čast. Zatorej društvu Marije Pomagaj gre največja čast, ker se je odzvalo našemu povabilu in se vam v imenu društva sv. Jožefa najtopleje zahvljtčjem in izrekam vam srčno hvalo, in tudi vam zagotavljam, da ako iz vaše srede katerega Bog pokliče, tudi mi ne bodemo izostali, ako nas bodete povabili svojega sobrata spremit k večnemu počitku. Zatorej rojaki, vidite, kako lepo je človek pokopan, ako spada h kakemu društvu. Kako lepo je videti, ko ga spremlja mnogo ljudi, ko popotuje v nebeško domovino. Zatorej povifai;-jam besedo, da rojaki, kateri niste še pri nobenem društvu, pristopite, dokler ste zdravi in čvrsti, da ne bode prepozno, ker takrat se vidi, kaj in koliko je vredno društvo, ko človek umrje. Zatorej pristopajte k naši največji organizaciji K. S. K. ,J., ker ona nam deli milost in tolaži vdove in zapuščene sirote, ki se zatekajo k nji pod njeno okrilje. Nadalje pa opozarjam člane našega društva sv. Jožefa, da kateri še ni prinesel spovednega listka, da to v kratkem času stori, ker drugače se bo postopalo ž njim po pravilih. Tako piše duhovni vodja Rev. Johan Kranjec, ker tudi on se je letos oglasil. Sedaj bode kmalu treba iti za advent k spovedi. Jaz sem poživljal člane uže meseca marca, pa le skoraj vsaki se zanaša na duhovnega vodjo, rekoč: če on ne vpraša, pa se ne bojim nič. Lansko leto jih je bilo mnogo, ki niso dali spovednih listkov, mi je brat tajnik povedal. Pozdrav vsem sobratom in sose-stram K. S. K. J.l Delegatom pa mnogo uspeha na 11. gl. zborovanju! Frank Brence, preds. $2600 KUPI 3 FLAT POSLOPJE ki ni nikdar prazno — nosi $40 na mesec renta. Sredi mesta. Fred M. Howk, Justice of the Peace, 415 Jefferson St., Joliet, 111. ODGOVOR Dopisnikom "Clevelandske Amerike" in "Glas Naroda". Kakor da bi bil posegel v sršenovo gnjezdo, tako je vse vzrojilo v gotovih krogih, ki hočejo biti katoličani, a jim je spoved odveč in zatorej so se spodtaknili nad mojo predrznostjo, češ: kdo mi je dal pravico izločiti člane, ki ne opravijo svoje velikonočne dolžnosti. Enkrat za vselej pribijem resnico: Kdor hoče biti Amerikanec, pokoriti se mora zakonom naše Ijudo-vlade; kdor hoče biti katoličan, izpolnjevati mora zapovedi sv. katoliške cerkve. Komur je torej spoved odveč, naj pristopi k S. N. P. J., a kdor želi ostati zvest katoličan, ostal bo pri K. S. K. J. Saj te dve Jednoti ste edino logični. Jedna skrbi le za telesni blagor svojih članov in je vsaj toliko poštena, da odkrito pove, da se ne briga za katoliško vero v javnosti. K. S. K. J. skrbi za telesni blagor svojih članov in članic in povrh tega pazi na Kristus sam postavil in radi lepšega so pustili le na'papirju ime: katoliška Sam lucifer bi ne prekosil teh ljudi ironiji, bi se ne mogel umetnejše nor čevati s sv. katoliško cerkvijo. Ne re-čem, da je J. S. K. J. protikatoliška, toliko vem, da ni katoliška. Če se pa želi Mr. G. Brozich o tem prepričati če želi autoritete, naj gre k svojemu škofu v Duluth, in tam bo dobil pojas nilo o tej zadevi. — Mi imamo vsepol no katoliških Jednot v Ameriki. Tako n. pr. je: K. of C., Catholic Order of Foresters i. t. d. Vse te Jednote ima jo duhovne vodje in k njim pripadajo advokati, zdravniki in raznovrstna druga inteligenca, ki vsi opravljajo svoje verske dolžnosti, gredo k sv spovedi. Ali bi ne bilo skrajno smešno, ko bi kdo trdil: Jednota je katoliška, pa mi ne potrebujemo duhovnika; jednota je katoliška, a njenim članom je dano na prosto voljo, če hočejo k spovedi hoditi ali ne. Vsak razsoden človek, ki ima le količkaj možgan, bo rekel: "Ne, taka Jednota ni katoliška, to, da ohranijo njeni člani in članice dokler se javno protivi naredbam in vero svojih pradedov. So namreč ne- zapovedim sv. katoliške cerkve." katere Jednote, ki se tudi imenujejo Nimam nič proti temu, da se ustanav- katoliške, a v resnici so katoliške le na papirju. Take Jednote ribarijo v kalni vodi, se šopirijo s pavovim perjem kakor sraka, niso torej katoliške, ampak naravnost sleparske, ker sprejemajo člane pod. pretvezo katoliške vere, pod plaščem ostudne hinavščine. Naša Jednota, pravi ta ali oni, je katoliška; k sv. spovedi nam pa ni potreba hoditi in zatorej ne potrebujemo duhovnika, da bi nas nadzoroval v verskem življenju. Kako protislovje! Ti ljudje so se ali skregali s svojo pametjo, ali pa so skrajno hudobni, navadni hinavci. Z odprtim vezirjem bojujem vsikdar rad pošten boj, a strahopetnim zajcem, ki se skrivajo za plotom in si ne upajo na dan s svojim polnim imenom odklanjam s pomilovalnim nasmehom vsak odgovor, ker so kukavice ne pa možje. Nekaterniki mi očitajo netočnost v poslovanju mojega urada in to brez vsakega dokaza. Čakajte malo, vi hudobneži! Kdo je temu kriv; jaz ali društveni uradniki? Ali ne ve vsak društveni uradnik, kdaj mine velikonočna doba? Da! Dolžnost društvenega uradnika je torej, da mi takoj po preteku velikonočne dobe odpošlje spovedne listke in sicer brez kakega opomina od moje strani; kar je tudi ogromna večina — hvala Bogu — storila. Istotako je dolžnost društvenega odbora, da suspenda vsakega člana, ki se ne more skazati s spovednim listkom, da je opravil svojo dolžnost, raz-ven, če se more dokazati, da je bilo dotičniku to nemogoče storiti. Torej tudi v tem oziru ima društveni odbor pravico suspendati člana, ne da bi se mene poprej zato vprašalo. Menda vendar ni nihče tako zateleban, da bi od mene pričakoval, da bi romal od kraja do kraja, od mesta do mesta, ter iskal spovedntviistke po Ameriki. Dru štveni tajniki so plačani za svoj posel, jaz ne dobim niti vinarja za svoje delo. In kajne, kako me bo bolelo, če zgubim to mastno službo pri prihodnji konvenciji! Clevelandska Amerika mi grozi, da me bo kar v Joliet nazaj po gnala. Nikari ne delajte računa brez krčmarja! V Jolietu se jaz prav dobro počutim in si ga nikdar ne želim zapustiti. S tem se boste torej prav slabo znesli nad menoj. Drugače bi bilo, ko bi rekli, da me boste iz Jo-lieta izgnali; no, potem bi se že bolj pisano po strani pogledali. Tako mi pa želite vse, kar si sam želim, in zatorej Vam izrekam tem potom prisrčno zahvalo. Kar se pa tiče moje častne službe kot duhovnega vodje, vedite, da drage volje privoščim ta kruhek svojemu nasledniku, a ne pred novim letom in če se "Clevelandska A-merika" s svojimi sanjači prav na glavo postavi. Videli bomo torej, kdo ima prav: Jaz, ali "Clevelandska Amerika" — kdo je boljši prerok! V ostalem pisarenju je pa razvidno, da se skrivajo v njenem uredništvu, navadni paglavci, razposajeni-nezreli otroci, ki oblajajo vsakega mimoidočega, a poskrijejo se pred najmanjšim krepel-cem v svoje brloge. Da, vi nesramni obrekovalci, pridite na dan z vsem, o čemur čivkajo vrabci po Pittsburg-ških strehah in ko boste to storili, odmeval bo glas pittsburških Slovencev, ki so bili priče mojega napornega in požrtvovalnega delovanja: "Clevelandska Amerika" — nesramna obre-kovalka! Bili so že drugi, kj so bili menoj boj, a so se morali sramotno umakniti iz bojnega polja in tudi ma-zači vašega uredništva me ne bodo spravili z vsakojakim namigavanjem v kozji rog. Naše pošteno slovensko ljudstvo vas bo že enkrat spoznalo, ter dalo« za vselej brco taki nesramni cunji. Namen mojega zadnjega oglasa v glasilu naše Jednote, ki dela nekaterim, toliko preglavice, je bil: odstraniti vsakega delegata iz prihodnje konvencije, ki je indiferenten v verskih rečeh, ali pa celo nasproten sv. katoliški cerkvi, in bi torej sploh ne smel biti član naše Jednote, še manj pa delegat pri konvenciji. In čegava je krivda, da se vtihotapijo v našo Jednoto člani, ki spadajo vse kam drugam, kakor pa h katoliški Jednoti? Temu je kriv društveni odbor, ki sprejme vsakega člana, ne glede na to, če je kandidat praktičen katoličan ali ne. Na ta način se potem lahko zgodi, da pridejo na konvencijo delegati, ki bi seveda predlagali: Odpravimo spoved. To se je zgodilo pri Jugoslovanski Kat. Jednoti. Prodali so na izdajalski način vero svojih pradedov, z nogami poteptali zakrament sv. pokore, katerega je Ijajo različne Jednote, ker vsi smo svobodni, vsakdo gre lahko svojo pot, kamor mu drago. Nikakor pa ne o-dobravam dejstva, da se Jednota imenuje katoliška, ko v resnici ni. — Mr. Brozich! neopravičeno je Vaše pred bacivanje, ko pravite: "Ali morajo biti duhovniki pri vsakem podjetju?" Zakaj so Vam ravno duhovniki tako na potu? Odgovor na to je, dvojen: Ali so tako zabiti, nesposobni za kažipote, ali pa so "prekunštni". No, če so zabiti, potem se jih ni treba bati, ker jih bo vsakdo lahko ugnal; če so pa bolj iz obraženi, potem naj bo pa ljudstvo ponosno, da ima take vodje, ki ga vodijo do napredka. Kdo je bil vendar začetnik K. S. K. J., če ne duhovnik? Pokojni Rev. F. S. Šusteršič je oral ledino in v plačilo za svoj trud naj prej me nagrado: preč z duhovniki! Ali ni to sramotno, podlo in žalostno očita tanje?! Prav res: nehvaležnost je plačilo sveta. JOHN KRANJEC, jolietski župnik ZLAT RUDNIK. Zlat rudnik se nudi vsakemu, kdor hoče rabiti dobro voljo in pridne roke. Samostojen postane lahko vsak, kdor se poprime zlate prilike, ktero nudi tvrdka Krže Mladič Land Co., 2616 So. Lawndale Ave., Chicago, 111. vsem, kteri bodo kupili naš svet v mesecu septembru. Le poslušajte: Svet prodamo po znižani ceni od 16 do 20 dolarjev za aker, plača se po 2 dolarja na aker takoj, ostalo se plača po deset dolarjev na mesec, dokler ni vse izpla čano. Kdor kupi najmanj 40 akrov, mu plačamo vso vožnjo. Prodamo svet le tistim, kteri ga sami vidijo in ne drugače. V Wexford Co., Michigan kjer je naš svet, so pridelali farmerji to leto več na aker, kakor farmerji po Illinoisu, Indiani, Iowi ali kje drugje, kjer morate plačati za aker po sto in več dolarjev. Za resničnost vsega jamčimo vsakemu. Pridite pripravljeni naravnost v Chicago, pa se odpeljemo gori. Ponudba velja samo za jeden mesec in sicer zato, da bodete videli še poljske pridelke na polju in se prepričali sami, kaj zraste. Pozneje bodete morali plačati za jednak svet od 3 do 5 dolarjev več za aker. Ne zamudite zlate prilike, ki pomeni za vas zlat rudnik. Odstranijo vzrok. Omotico, glavobol in zapeko skoro vedno povzročajo lena jetra, zakasnelo kisanje hrane v črevesju ali bolan želodec. Strupovina, ki bi se morala izločiti, se vsrka v kri; odtod te nepri-like. Severove Jetrne kroglice odstranijo vzrok s tem, da izpodbudijo jetra, tako da se strupovina prežene ter želodec, jetra in čreva urede. Vsaka kroglica vam hasne. Na prodaj v lekarnah. Cena 25c. W. F. Severa Co., Cedar Rapids, Iowa. 2-4 RABIMO NAD 16 LET STARIH deklet. Plača se jim ko se uče delati. Sweet Orr & Co. 4t RABIMO 50 BENCH IN SQUISERS livarjev (moulders). W. Pratt, Malleable Works, Joliet, 111. NAPRODAJ LEPO UREJENA LF.-karna, ki ima dober promet. Lepa prilika za Slovenca. Več pove uprav. "A. S." ufn. KJE JE LUKA ČAD? STANUJE nekje v Clevelandu. Zanj bi rad zvedel Jakob Kovač, 1601 E. End Ave., Chicago Heights, 111. 2 NAPRODAJ VEČ DOBRIH SO-dov za vino, ki so bili rabljeni *a vino in visko. Razne velikosti. Slovenian Liquor Co., Joliet, III. ufn. IŠČEM SVOJEGA MOŽA, ANT. Šume, star je 31 let, doma od Šmarja. Odšel je za delom 18. avg. 1911, menda nekam v Cleveland, pustil me je v slabem položaju. Prosim, da se mi sam javi, ali pa mi naj rojaki blagovole poslati njegov naslov. Kat. Šume, 202 Stone St., Joliet, 111. NAPRODAJ PRODAJALNA IN pohištvo, zaloga čevljev in moške oprave. Proda se poceni, ker lastnik je preobložen z delom. Vprašaj na 305 Ruby St., Joliet. It PRIPOROČAMO VAM Doktor Ivec kot najboljšega in najizkušenejega zdravnika. On pozna bolezen na vaši vodi (scalini)! Te-raj, kadar pridete k njemu prinesite jedno majhno flaško vaše vode, katero bode on pregledal kemično in mikroskopično za natančno diagno-so Vaše bolezni, v njegovem kemičnem labors-toriju. On je specialist za moške, ženske in otroške bolezni in operacije, ter hitro in zanesljivo o-zdravi vsako bolezen mož m žena, ako je to sploh mogoče. Bolezni na pljučih, prsih, kašelj, glavobol, teško dihanje, prehlajenje, katar, nervoznost, kilo ali bruh, srbščino (srap), appendicitis, kamenje v žolču in mehurju (gallstones), pijanost, lišaje, oglušenje, bule, hraste in rane, zastrupljeno kri, mrzlico, vročinsko bolezen, bolezen na očeh, želodcu, črevih, ledvicah, jetrih, mehurju, grlu, nosu, glavi, bolezni srca, bolezni na laseh, kožne bolezni, pri-šče, krof, trakulje, madron in vse druge bolezni. Zdravniški svet zastonj in strogo zaupno. Opišite vašo bolezen v svojem materinem jeziku ali pridite k njemu, in mm Vam bo dal najboljša zdravila. Adresirajte pisma tako: DR. MARTIN J. IVEC, 900 N. CHICAGO STREET JOLIET, ILLINOIS. JMSMK CIGARETI z držajem. Pomisli! Deset takih cigaret finega duhana za 5 centov! Največja vrednost v cigaretih. Dolgoletna skušnja more kaj tacega doprinesti. Naprodaj povsod. The American Tobacco Co. Ill Fifth Ave., New York City ZNAK VELJAVE. te vrste hleb. Tako izglede SLOVENSKI PRAVNIK. R. F. Kompare ADVOKAT Telefon S. Chi. 439. SOBA 19, 9206 COMMERCIAL AVK SO. CHICAGO. ILL. N. W. telefon 577. Nick Skrtich gostilničar 1014 N. hicago St. Joliet, 111. Naznanjam rojakom, da sem sedaj lastnik moderne gostilne, kjer točim najboljše pijače. Vse je bilo zmrzlo. Še le opoludne je pokazalo ljubko solnce svoje milo obličje, in takoj je kapljalo od ledenih sveč, ki $o visele od streh. A kmalu je bilo solnce premagano, in veter je zatulil po cestah, in gost sneg se je zaletaval ljudem v obraz. Prav neznosno vreme je bilo. Mlada deklica stopala je urnim korakom po cesti. Bila je vitka postava, vpogljiva in čedna. Oblečena je bila v rahlo, tem-mno obleko; le jopič, ki je pa ni zadosti varoval pred vetrom in mrazom, je pokrival njene nežne ude. Velike, težke kite je pokrival mal klobuček, nežen bled obraz pa je pokrival pajčolan. V bližini cerkve sv. Filipa apostola prodajala je stara mamica bele šopke in ni se zmenila za veter in metež. Suhe vele roke so se ji tresle od mraza, in njena glava je bila sklonjena. Gotovo še ni danes nobenega šopka prodala. Deklici se jfe milo storilo. "Napraviš malo veselja," mislila si je Ivanka, vzela je šopek belih cvetk in ponudila stari gospej dve svetli de-setici. "Le deset vinarjev stane šopek," je rekla starka s tresočim glasom. Ivanka je sivolasi starki prijazno pokimala. "Bo že prav," in je odšla. "Bog Vam daj srečo, gospodična!" ji je še zaklicala osemdesetletna starka. Pozno popoldne je že bilo in Ivanka je morala hiteti. Varno je položila cvetke po dolgem na zavitek, ki ga je nosila v desnici in je preskočila cestni jarek. Sem od glavnega vhoda cerkve sv. Filipa je prihajalo šest do o-sem kočij, ki so peljale novoporočenca in svate. Ivanki je bilo tako tesno pri srcu— morala je biti nekaj trenotkov—sama —z Bogom. Pokleknila je na klečal-nik, in njene ustnice so šepetale: "Moj ljubi Izveličar—Tebi ni treba naših križev in nadlog tožiti! Ti veš, kaj teži moje in materino srce! Usmili se naju!" Potem je Ivanka zapustila hišo Božjo in polna zaupanja je hitela dalje po cesti. Za mnoga, krasna, izložbena okna se še zmenila ni, hitela je le dalje. Njene velike temne oči niso hrepenele teh premnogih razstavljenih dragoce-nostij. Ni ji bil mar blišč ponarejenih dijamantov in biserov, ne 'drugih razkošnih stvarij, ki so potrebne lah-komišljenim velikomestnim otrokom. Te temno modre, nekoliko vdrte oči so se lahko zatajevale — nikoli ni Ivanka kaj takega ljubila, zato pa tudi takih reči ni nikoli želela. Le tuintam je obstala deklica pred izložbenim oknom in ogledovala slike in risbe. Tu — ta dela s svilo, ki se blišče v raznih barvah, razsvetljena z močnimi žarnicami. Magičen blesk! Tam — o kako krasno! Oči še ji zaiskre pri pogledu na zelenozlatega kolibrija. Kakor bi bil živ! — In tam — šopek kakor ravnokar natrgani h zvončkov, na katerih se bleste rosne kapljice.. . Slednjič je prišla k oknu, kjer je bila razstavljena krasna mizica, pokrita s čudovito krasnimi venci naslikanih potočnic. Globok vzdih je privrel iz.prs slabo oblečene deklice. Oh, kako dragocena in trudapolna dela so bila tU izpostavljena! Ivanka je skrbno privlekla zavitek izpod jopiča, vzrla se krog sebe, in ker jo noben potnik ni pogledal, se je oju-načila in pošepetala: "Pomagaj ini, moj Gospod in Zve-ličar! Pomagaj mi v tej grozni stiski! — Sedaj si bom drznila!" Strahom se je približala vratom, pritisnila na svetečo se kljuko in takoj nato je stafla v krasno razsvetljeni dvorani. Plašno je obstala pri vratih. Čutila je, kako ji bije -.rce. A kaj pomaga? Tu j«? in mpra govoriti. Zaradi slabega vremena je bila prodajalna prazna. Eden prodajalcev, eleganten gospod, jo je vprašajoče pogledal. Njegov pogled je jasno rekel: "Kaj hočete pa Vi pri nas kupiti?" Vprašal jo je vendar uljudno, k.i-kor je to njegova navada: "Želite gospodična, kaj naj Vam pa predložim?" Sedaj ji je začelo srce močno utripati. Skrbno je odvila v bel papir zavito delo — ljubeznjivo je ogledujoča, in mu jc ponudila. V nežen višnjev atlas so bile planin ke in planinske cvetice vdelane, take živo, kakor bi bile ravnokar v planinah vtrgane. To ljubko delo je kazalo umetnišk okus in obetalo dobrih odjemalcev. "Vprašala--vprašala bi — če — če bi to kupili in — če bi mi dali še kako naročilo za slikarska dela — imam talent — in dobre ideje — in —" Iz njbgovega pogleda je bilo videti, kakor bi hotel reči: "Saj sem si mislil, da bo kaj takega." A o slikarstvu še pojma ni imel. Malomarno je skomiznil z ramami in dejal: "Če hočete malo počakati—, —.? Nočem motiti gospodarja ravno sedaj. Je v pisarni z nekim gospodom. Mogoče da Vam treba čakati dalj časa — pa se vsedite —" Vstal je in ji ponudil stol. To uljud-nost je morala menda le svojemu čednemu, zarudelemu obrazku zahvaliti. Tu je sedela — njena umetnost pa je ležala na stekleni plošči v sijaju premnogih lučij. Pogladila je višnjev, težek atlas, kakor bi ga hotela ljubkovati. Preteklo je precej časa. Nikdo se ni zmenil za njo. Oni iz-lizanec je zopet pristopil k svoji mizi in čital obširen, inozemski časnik. Dež, zmešan snegom je vdarjal na okna — zunaj, po cesti so drdrali vozovi in avtomobili, ljudje so hiteli, da bi prišli čimpreje pod streho. Ivanka si je začela ogledovati prodajalno. Brez števila žarnic je gorelo po stropu in v oknih — a nikogar v prodajalni — kaka zapravljivost! In koliko to stane.. .! Mati pa sedi doma s težkim srcem in šteje minute, kedaj se njen otrok vrne... V duhu je videla mlada deklica slabo razsvetljeno sobico v četrtem nadstropju. Ivanka je mislila na staro pohištvo, na katero je danes birič položil svojo roko in je zarubil. In vendar dolguje le malo svoto zaostalega "dolga". Toda mamica je bolna in denarja ne morete nikjer dobiti. Ko je še oče živel, učila se je slikati, in ker je bila nadarjena in pridna, dobila je po smrti nepozabnega očeta delo v veliki tovarni. Nekaj časa je še šlo; toda kakega pol leta sem je dobivala za svoja s težavo narejena, umetniška dela le malp plačila. Ko je tožila, "da jo ta mala plača ne varuje pomanjkanja," ji je odgovoril bogat tovarnar: "Taka dela dobim polovico ceneje! Veliko je uradniških hčera, ki so vesele, če si nekaj zaslužijo, da imajo za zabavo!" Tiho je odšla po stopnicah in še dalje jemala pičlo plačilo. Zahvaljevala je le ljubega Boga, da ji je pustil mamico. Danes, na dan strahu in zadrege se je ojunačila. Mora kje drugje poskusiti, drugače ne gre. Vzela je najlepše, poezije polno delo, poljubila- mamico na bleda, od solz mokra lica — in šla. Sedaj pa sedi tu na usnjatem stolu, v razsvetljeni prodajalni, v prvi galanterijski trgovini cesarskega mesta in si misli zopet in zopet: "Oh, če bi se me Vsfemogočni Oče le usmilil!" Ko je stopil gospodar iz pisarne, je vstopil nek gospod, katerega je gospodar takoj .uljudno pozdravil. "Dober večer, gospod doktor! S čim Vam naj postrežem? Kako lepo darilce za gospo mamo — ali za gospodično sestro?" Tudi mala umetnica je vstala, toda ni se hotela vsiljevati. Novodošlec, močan, lep mož temnih brk, je vseeno Ivanko zapazil. Prijaznim 'glasom se je obrnil k prodajalcu: "Prosim —! Le postrezite preje gospodični! Jaz še tako ne vem kaj — imam tudi čas — lahko počakam!" Sedaj velja, Ivanka! Sedaj mora, hote ali nehote, svojo umetnost zopet predložiti — in še pred tujcem — kako mučno — oh — kako ji srce zopet bije——"Pomagaj vendar, ljubi Bog!" Zopet je razvila svojo umetno delo in zrla boječe v trgovca, kije nekako zaničljivo opazoval njeno delo, dasi se mu je dopadlo. Tega pa ni povedal mali slikarici. Hotel je stvar pridobiti prav za nizko ceno. Preobračal je višnjev atlas sem in tja ter rekel zaničljivo:" "Lepa, mala stvarca. Seveda ste to le za vajo naredili — tu, na primer, bele planinske rože — premalo sence" Mlad gospod, ki ga je trgovec imenoval doktorja — nekako šest- do sedemindvajset let bi mu prisodili — je pazno opazoval sliko in zopet bledi, vznemirjeni obrazek tresoče se deklice. "Toda, gpsiiod'— kako morete to delo imenovati vajo? Toliko se tudi jaz razumem na lepo slikarsko umetnost — to je najlepše umetno delce, ki sem je kedaj vid(;l —!" Trgovec se je prijel s težko okovano roko za tilnik. Vedel je dobro, da ima doktor prav. Porinil je atlas zopet nazaj in rekel: !Vea čast Vašemu okusu, gospod doktor! Toda kupovale! te vrste stvari so redki! Sploh se v tej sezoni proda največ le čipk. Takih stvari pa na izbiro! Moram le za svojo ceno prodajati! Na mojo čast — samo da gre izpod rok —" Doktor je pogledoval poln sočutja malo slikarico, ki je od časa do časa obledela. "— Kakor rečeno — ne potrebujem — pa, gospodična — če hočete dve kroni — no, recimo: dve kroni petdeset vinarjev — več ta stvar ni vredna — nobenega vinarja ne več! — Torej --?" Dve kroni — dve kroni petdeset! Moj Bog! S tem ni nič pomagano! Samo birič hoče imeti pet kron petdeset — tudi kurjave ni--dve kroni --1 S strahom in grozo je gledala Ivanka prijaznemu doktorju v obraz, kakor bi pričakovala od njega pomoči in sveta. Obupano je odgovorila: "Toda, gospod! Atlas sam me stane več, kakor--" Dva velika bisera sta se zabliščala v njenih očeh. "Gospod," je spregovoril doktor," to ste rekli, mislim, le za šalo! To ljubko slikarsko delo je vredno med brati petindvajset kron! To je umetnost! — Da boste kupca dobili, bom jaz skrbel!" Trgovec je pomežiknil. Razumel je — premožni doktor hoče umetnost sam kupiti. Dobro, naj ima.. . Zavestno je stopil k blagajni, vzel iz nje svitel petkronski novec in dva nova, bliščeča zlata in jih položil na mizo pred malo slikarico. Pri tem pa je dostavil: "Tako, draga gospodična, s tem sva gotova! Vprašajte še kaj po Božiču— morda še kaj od Vas vzamem." Med tem ko je štedljivi trgovec šel odpirat stekleno omaro, da bi doktorju kaj novega predložil, se je rožnata rdečica razlila po obrazu Ivankinem. Za trenotek je kar obstala. "Petindvajset kron! — Petindvajset! — Dva zlatnika in še nekaj!" Komaj je vedela, kako se je to zgodilo. Dva zlatnika za svoje delo! Za bele planin-ke, ki jih je s tako ljubeznijo slikala! Potegnila je denarnico iz žepa in spravila svoto. Petindvajset kron! In zopet ji je tolklo srce — sedaj od veselja in vroče se je zahvalila skrbnemu Očetu v nebesih. Doktor je na obrazu bral, kaj Ivanka misli — razumel jo je popolnoma. Spoštljivo se ji je priklonil — hvaležno se mu je nasmehnila, pozdravila in odšla. Zunaj je še vedno tulil veter in plesale so mrzle snežinke. Ivanka pa ni čutila neprijaznega vremena — imela je v srcu cvetečo pomlad. Skrbno je tiščala žep, kjer se je nahajal njen zaklad in se borila s snegom, ki je v gostih kosmičih padal z nebesnega oboka. Nakrat zasliši znan glas poleg sebe: "Ne bi vzeli mojega dežnika, gospodična? Sneži neznosno — predno predete domov, bote čisto premočena --" "O--gospod dpktor? Vi —?" Nakupoval pač ni dolgo. Ivanka je zarudela. Doktor ji je ponudil svoj dežnik. "O ne--tega pa res ne smem sprejeti — hvala lepa, gospod--" "Naredite mi vsaj uslugo," jo je prosil prisrčno — "Vi ste tanko napravljeni — jaz grem pa le k svojemu prijatelju, nedaleč od tu." Šla je poleg njega. Poskušal je dežnik odpreti (stala sta. pred ozkimi veznimi vrati), komaj pa se mu je to posrečilo, obrne ga mu močan veter navzgor. Bil je podoben črnemu tulipanu. Obadva, kakor tudi mimoidoči so se naglas krohotali. Doktor je obrnil dežnik proti vetru, ki ga je zopet obrnil v predpisano lego. Ta dogodek je pregnal deklici bojazljivost in ju bolj natanko seznanil. Smejala sta se — in smejala — tako prisrčno. Nekaj časa sta stala pod dežhikom, potem pa je rekla Ivanka: "— Moram domu k materi!" Še enkrat jo je pogledal v žareči obraz, okrog katerega so se vrteli od vetra vznemirjeni laski, potem ji je dal odprt dežnik in ji spoštljivo rekel: "Če mi dovolite, pridem jutri dopo-ludne po dežnik? — smem vprašati, kam —?" Povedala mu je ime in stanovanje. "Tam stanuje moja mati in jaz! Hvala lepa, gospod — še enkrat liajprisrc-nejša zahvala!" Hitela je čez cesto. Doktor je gledal za njo, dokler jo je mogel videti. "Ljubka deklica!" si je mislil. Stal je, da je bil ves bel od snega in pozabil je, da je dežnik oddal. (Konec prih.) DRUŠTVO PODPORNA ZVEZA SLOVENSKIH FANTOV, štev. 23. S. H. Z. na Calumet, Mich. Uradniki za leto 1911: Predsednik: John Kambich, Bo> 572. Podpredsednik: Mike Pavlich Prvi tajnik in zastopnik: Jos. B. Me-tesh, Box 625. Drugi tajnik: John Šu-tej. Blagajnik: Math Sotlich. Odborniki za dve leti so: John Z Kure, Joseph Staudohar, George Mi-helich, Jos. Schueler. Odborniki za eno leto so: Marko Mourin, John Sajnich, John Weiss m John Bahor. Maršal: Andrew Zenko. Poslanec: Steve Verderber. Bolniški obiskovalec: Anton Male-rich za Mohak in Ahmeek. Zdravnik: Dr. Raunavaara. Društvo ima svoje redno sejo vsako tretjo nedeljo v mesecu v italijanski dvorani na 7 cesti vselej točno ob 2. uri popoldan. Slovensko-Hrvačka Zveza izplačuje svojim članom v slučaju smrti $800.00. Za izgubo ene noge $300.00i Za izgubo ene roke $300.00. Za izgubo enega očesa $150.00. Imenovano društvo spada h S. H. Z. in plačuje svojim članom v slučaju bolezni $1 na dan za dobo šest mesecev, potem pa plačuje S. H. Z. drugih šest mesecev $20 na mesec. To je edino društvo, ki plačuje tako podporo. K obilnem pristopu vabi odbor. C. W. \lOONEY PRAVDNIK-ADVOKAT. ♦th fl. Joliet Nat. Bank Bldg., Joliet. Ko imate kaj opraviti s sodnijo oglasite se pri meni. Ana Vogrtti Izkušena babica N. W Phone 1727. 1216 N. Hickory St., Joliet, 111 Rojaki, če hočete imeti lepo očiščeno perilo pošljite ga v edino slovensko pcrilnico v mestu WELLNITZ LAUNDRY 106 N. Bluff St., Joliet. N. W. tel. 218. Chicago tel. 1308L. Naše delo je izborno. Podpirajte domačo obrti IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUHIIIUIIIUIIIII Kadar se mudite na vogalu Ruby and Broadway ne pozabite vstopiti v MOJO GOSTILNO kjer boste najbolje poatetieni. Fino pivo, najboljša vina, in uniodke Wm. Metzger Ruby and Broadway JOLIET Vina naprodaj Rojakom priporočam moja izvrstna vina, novo vino muškotel ali črno vino po 30c gal., resling 35c gal., rudeči zin-fandel 35c gal., vino od leta 1909 muš-katel ali črno vino 40c gal., resling 45c gal., staro belo vino 50c gal., drožnik ali tropinovec $2.50 gal. Vino pošiljam po 28 in 50 gal. Vinograd in klet St. Helena, naslov za naročila: "Hill Grit Vineyard" Stefan Jakše, lastnik. Box 657. Crockett. Cal. ClTAJTE! Ukfliem Vfim cesta k čtastiu. Dok&zal som to tislcel'ucfom a dokažem to aj V&m, ako nadobudni t štastia. Odpi&te mi bvo-ju adressu a po61ite2c žtemp-lik a ia Vfim pošlem tlplny nd-vod a tajnosti, z Sobo sa budete radovat. ELSDON NOVELTY CO. 3515 W. 51st ST., CHICAGO. ILL. AVSTRO - AMERIKANSKA ČRTA Najpripravnejša in najcenejša paro. brodna črta za Slovence in Hrvate. Regularna vožnja med New Yorkom Trstom in Reko. Brzi poštni in novi parobrodi na dv» vijaka: MARTHA WASHINGTON, LAURA, ALICE, ARGENTINA, IN OCEANIA. Druge nove parobrode kateri čejo vo zit 19 mil na uro se gradijo. Parniki odplujejo iz New Yorka ol sredah ob 1. popoldan in Trsta ob sobotah ob 2. popoldan proti New Yorku Vsi parniki imajo brezžični brzojav električno razsvetljavo in so moderne urejeni. Hrana je domača. Mornar ji in lečnik govore Slovensko in Hr vaško. Za nadaljne informacije, cene ia vozne listke obrnite se na naše zastop (like ali pa na: PHELPS BROS. & CO. General Agents 2 Washington St., New York Oscar J. Stephen Bobe 201 In JOLIET, 02 Barber Bldg. ILLINOIS. JAVNI NOTAR Kupuje in prodaja z«"tiljiMa v mestu in na deželi. Zavaruje hiie in pobiitva proti ognju, nevihti ali "tragi poškodbi. Zavaruje tud> Življenje proti nezgodam in boleznini. Izdeluje vsakovrstna v notarsko aii oko spadajoča pisanja. Govori nemiko in angleiko. WWWWVWW^awwM1 KADAR POTREBUJETE kaj lesa za stavbo ali drugo, vprašaj" za cene Lyons Bros. LES ZA STAVBE — IN PREMOG — Ob« telefona 17. Washington St, JOLIET, IWjU Emil Bachman 1719 South Center Aveno«. CHICAGO. ILL. Najstarija slavensko-krščanska tvrd-ka BARJAKA, BADŽA, KAPA, RE-GALIJA, MARŠALSKIH ŠTAPO-VA itd. Prodajemo zlatne znakove za sva slovenska i slovanska društva. Pišite po naš veliki iliistrovani cie-nik, tiskan u svih slavjanskih jezicih, koji šaljemo na zahtjev svakome ba-dava. Vlastnik je Čeh, ali govori slovenski. Imamo na stotine zahvalnih dopisov od Vam poznatih slovanskih društev. Ko se mudite v So. Chicagi, ne poz* bite se oglasiti pri meni. JOS. ANSIK slovenska gostilna mesarija in grocer i j a. 8911 Greenbay Ave., So. Chicago, fl1 Pri meni dobite vse kar želite. P®" strežba točna, blago najbolje, a cel" najnižje. Geo. Laich SALONER IN AGENT PAROBRODNIH DRUŽ& se priporoča rojakom v naklonjenost. bi t n J? Pošilja denar v staro domovino, 1"' tro točno in po dnevnem kurzu. Prodaja fina vina, likerje in smodk* ROJAKI DOBRODOSLII 3501 E. 95th St So. Chicago, ^ fjfa fft* Hfa fl* ffr fl* ffr ffr ffr ffr fl^' Zgodnji znak sušice. Ta grozna bolezen, ki pomori tisoče naših ljudi, je skoraj ni mogoče spoznati, dokler že ni prepozno. Vsi zdravniki zatrjujejo pa, da je ozdravljiva, ako se jo pravilno zdravi in sicer v pravem času. Prvo znamenje jetike je bleda barva Ljudje pripisujejo bledost različnim vzrokom, toda nihče ne misli, da je to prvi znak sušice. Bledi ljudje vedo, in bi morali vedeti, da njih kri ni v redu, nima dovolj rudeče tvarine, da je preslaba, da bi zamogla prav rediti truplo. Koža izgubi svojo naravno rudečkasto barvo ter postane bleda, rumenkasta ali sivkasta. Živčevje in mišičevje oslabi, želodec noče več pravilno delovati in celo telo polagoma oslabi. Radi tega je potrebno ustvariti novo, čisto in bogato kri, vendar tega ni mogoče doseči, dokler želodec ne sprejema dovolj dobre in redilne hrane in dokler narava sama ne postane tako krepka, da zamore sama iz trupla pregnati vse ono, kar je škodljivega, ker le čc se zgodi, se zamore napravljati zopet čista in zdrava kri. Poznamo samo eno sredstvo, s katerim se to doseže, in to je: Trinerjevo ZdravilnoGrenkoVino To zdravilo, ki je napravljeno iz dobrega rudečega vina in zdravilnih zelišč, koja so skrbno izbrana, okrepi želodec, tako da je zopet sposoben za pravilno delovanje. Po tem bodete zopet lahko jedli in prebavah vašo hrano. Vaša kri bode postala zopet čista in močna, vaša polt bo zado-bila zopet pravo barvo in gladkost. Naj že bode vaši bledosti karkoli vzrok, rabite TRINERJEVO ZDRAVILNO GRENKO VINO. « « « t * t * * * t Izguba teka Nepravilno prebav-1 j an je Slabost po jedi Običajna zabasanost Glavobol Nahod Kolika in krč Izguba moči Rumenica Onemoglost Nekatere ženske bolezni Izbruhi so nekatere bolezni, ki se odpravijo z rabljenjem Trinerjevtga Zdravilnega Grenkega Vina. To sredstvo je bilo na razstavi, v Seattle leta 1909, odlikovano s zlato kolajno in veliko nagrado (najvišjo nagrado) na razstavah v Londonu »n Bruselju 1911. JOS. TRINER, kemični l«l>oratorij, 1333-1339 S. Ashland Ave. CHICAGO, ILL. M m i Ugodna prilika za varčevanje Vzajemno Podporno Društvo 19 Kongresni trg. v Ljubjan reg. zadruga z omej. jamstvom. Ustanovljeno 1.1893. Sprejema in obrestuje hranilne vloge PO % Denar se zamore pošiljati naravnost, lahko ga se vloži tudi pri vgaki večji amerikanski banki PROTI draftu na "Kreditni zavod za trgovino in in obrt" v Ljubljani. Darft naj se potem pošlje NAM, mi pa Vam nato pošljemo hranilno knjižico. Listu inžtreni prsmoženie Koncem 1.1910 K. 407.520. Stanje tailiiH vlog koncem 11910 okoli K 3 156,206.83. Spomini na moje roma- f? nje v Sv. Deželo. a 11 a 11 rt i ftiii^i Rev. Jos. Pollak. I J Oompagnije ^ Generale Transalanitque FRANCOSKA PROGA, ••»tka sveža z Avstrijo, Ogrsko la Hrvatsko. LA PROVENCE 30,000 H. P LA SAVOIE 22,000 H. P. LA LORRAINE aa.ooo H. P. la touraine is,000 h. p. CHICAGO (New) 9500 H. P. Potniki tretjega razreda dobivajo ™**plačno hrano na parnikih družb«, •"•fae postelje, vino, dobro hrano la r"n> mesna jedila. Parniki odplujejo vsak četrtek. Pier 57 North River foot 15th St, New York City. ®»vni rastop na 19 State St, N. Y. Maudice Kozminski, gl. zastopnik za zapad, 139 N. Dearborn St. Chicago *rank Medosh, agent, 9478 Ewing Ave., So. Chicago, 111. A. C. Jankovich, ®8ent, 2127 Archer Ave, Chicago, 111. Paul Stark, agent, 110 S. 17th Street' at. Louis, Mo., L. Stern & Son, agents N. Collins St., Joliet, Illinois. ! " >'- k-'fe ■■. ' \ i\i : ft V; • O i',', ■ • Vf i * v ' - ^* wSfp*. ; I-'*'. • ^ ■/ ■ ' 1 ■■ - • if... ■ .......... -- Popolnoma varno naložen denar s| . -JE PRI-f- Hranilnici in posojilnici za Kandijo in okoticc REG. ZADRUGA Z NEOMEJENO ZAZVEZO. varnost denarja jamči poleg rezervnega zaklada čez 2200 zadružnikov j Sem svojim premoženjem. Itn. I?ranilne vloge se sprejemajo od vsacega če je njen ud ali ne, ter se obr* »am P° odstotke na leto brez odbitka rentnega davka, katerega plačaj« u svojega ne da bi istega odtegovala vlagateljem. Hranilnica in posojilnica ima svoj lastni "Dom" v Kandiji pri Noven estu. — Naslov: , JJ^NILNICA IN POSOJILNICA V KANDIJI, KRANJSKO, AVSTRIJA (Dalje.) Ker je bi! na ladiji po francoski ali tudi angleški šegi glavni obed proti večeru, je pač umevno, da se mi po obedu ni ljubilo takoj se spraviti k počitku, zato sem se vrnil na krov. Kako lepo je na morju, zlasti zvečer! Spomnil sem se kar nehote besed sv. pisma, ki pravi: "Njegovo je morje in On ga je ustvaril, in suho so njegove roke naredile. Pridite, molimo, in pa-dimo na tla, in jokajmo pred Gospodom,, ki nas je ustvaril." (Ps. 94, 5. 6.). Res "Kako veličastna so tvoja dela o Gospod! vse si v modrosti naredil." (Ps. 103. 24.). Mnogo sem živel ob morju in često-krat sem se že vozil po njega gladini in vedno rad. Morje, kako prikupljivo si ti, kako podobno je tvojih valov vrvenje našemu srcu! Brezmejno kakor morje je tudi naše srce v svojih željah in zahtevah. Tu in tam je mirno naše srce kakor morje, a kar naenkrat je razburkano in vjharji besne v njem kakor na morju. Kadar pa sem zrl na te, morje, ko si bilo mirno, dozdevalo si se mi kakor velika solza, katero je zjokalo človeštvo v svojih nesrečah, v svojih bolečinah. — Drugo jutro smo zagledali italijansko obrežje z raznovrstnimi mesti, katerih pa tudi s svojim daljnogledom nisem mogel natančno razločiti, le mesto" Bari se je že bolje videlo, deloma ker smo bili bližje obrežja, deloma pa zato, ker so se bile megle že razpršile. Znamenito je to mesto, ker se časti tam truplo sv. Nikolaja, iz otročjih let nam vsem tako ljubega svetnika. V mestu Brindisi. Popoldne okoli tretje ure smo zagledali mesto Brindisi, kjer smo se tudi vstavili. Kolika sprememba v dveh dnevih! Ko sem zapustil pred dvema dnevi Gorenjsko, je bilo tako mraz, da /sem kar trepetal, akoravno nisem Bog ve kako občutljiv. V Brindisi pa je sijalo že tako gorko ljubo solnce, da mi je bil plajšč kar popolnoma od več. Lepo lego ima to južno italijansko mesto, katero je pač slavnejše in znamenitejše po svoji zgodbvini, kakor pa po svoji sedanjosti. Ker je parnik tukaj čakal dve uri, je samo ob sebi umevno, da smo šli na suho, ter stopili na laška tla. Koliko lenega ljudstva je bilo zbranega v obližju lu-ke in tudi po mestnih ulicah! Nikakor se pač ne smemo čuditi uboštvu, katero se povsod zapazi na Italijanskem, saj je ljudstvo tega samo krivo, ,ker lenari v svojem^'dolce far niente," po naše v sladki brezdelnosti. Da pa taka brezdelavnost ljudstvu ni v dušni in tudi ne v telesni prid, je pač samo ob sebi umevno. B jf*Ml.......... Prepričani smo, da vsaka velika banka je prišla do svojega stališča za to, ker je dobila v svoje roke prav veliko število malih vlog Kadi imamo na skrbi male vsote, najsibo za niogeiaii pa za čekovni ali trgovski promet. « Plačamo 3% obresti na vlogah. | First National Bank Cor. Chicago and Van Buren Sts. Najstarejša banka v Jolietu. Glavnica in preostanek $400,000.00. wmimmmmmmm»mmmmmmmmm»mmmm fmmmmm&m m - < • ^m Edini slovenski samostojni kamnosek v Jolietu. Priporočam cenj. rojakom širom Amerike svojo veliko zalogo krasno izdelanih nagrobnih spomenikov iz graneta in marmorja, kakor tudi najnovejše vrste s trpežnimi zlatobliščečimi porcelanskimi slikami Izdelujem kamenitne podobe in nimam agentov, zatorej so cene pri meni najnižje. Spomenike pošiljam tudi v druge dele Zjedinjenib držav kakor tudi obrise na izbero. Izdelujem ograjo (fenc) za lote, kakor tudi vst druge v mojo stroko spadajoča dela. Kadar nameravate kupiti za vašega nepozabnega pokojnika ali pokojnico trajni spomenik, naročite ga pn rojaku ne pa pri tujcih, ki vas v sili ne poznajo. SVOJI K SVOJIMI Za obila naročila se priporočam SIMON" ŠETIITA vsaj od daleč videl krasni otok Korfu, toda ni bilo mogoče, ker smo se po noči mimo peljali. Zjutraj dne 24. januarija stopim na krov in zagledam pred seboj-Grško in grške otoke. Med njimi ima posebno lepo lego Zante, na katerem sem z daljnogledom zapazil tudi veliko in lepo mesto. Proti večeru je postalo morje nekoliko nemirno in nekaterih se je lotila morska bolezen. Najhujše je postalo, ko smo se vozili mimo zloglasnega kapa Ma tapana in večina popotnikov je zbolela na morski bolezni; skoraj edini sem bil, kateremu je prizanesla. Pustili smo na levi otok Kreto ali Kandijo z visokimi gorami, na katerih se je blesketal sneg, in rezali smo jo z vso močjo proti Afriki. Morje je poleglo; nekateri so ozdraveli, drugi so bolehali tudi še nadalje, vreme pa je bilo skoraj celi 25. dan januarija deževno, za kar se pa nismo veliko zmenili, saj smo imeli dan pozneje stopiti na afrikanska tla, v Aleksandrijo. Hi treje kakor ladija pa so bile naše misli in želje, ki so se mej tem, ko smo se še vozili po morski gladini, že zdav-no mudile v Egiptu, kateri tolikanj slovi po.svoji stari zgodovini in umetnosti, v Egiptu, katerega sto in stokrat omenja tudi sv. pismo vže za časa Abrahama, Jakoba, Jožefa in Mojzesa; pa tudi nam kristjanom je Egipet sveta dežela, saj se je v njem mudila sv. družina, da so se spolnile besede, katere je v daljni preteklosti prerokoval prerok Ozej: "Iz Egipta sem poklical svojega sinu." (Ozej 11, 1.). Ker je morje postalo popolnoma mirno, smo se vlegli s prepričanjem k počitku, da se zbudimo pred afrikanskim obrežjem. V Aleksandriji. Preden se je ladija 26. januarija zjutraj vstavila, sem bil pokoncu; rad bi bil od daleč že videl Aleksandrijo, pa bilo je megleno in vrhu tega je deževalo, zapazil sem le svetilnik aleksan-drijski, znani "Pharus", in celo vrstp lučic ob obrežju. Druzega se ni videlo. Slednjič se ladija vstavi, mi pa iz srca zdihnemo: "Hvala Bogu!" Komaj smo se pa vstavili, že je kar mrgolelo ljudstva na ladiji in okolu nje. Kakor mačke so plezali brzonogi Afri-kanci po naši ladiji, ter se vsiljevali za vodnike in kaj vem za kaj še. Raznovrstni obrazi, beli, temno črni, rjavi, rumenkasti stopijo pred te, ter lomijo iz razkavega grla vse mogoče, ali bolje rečeno nemogoče evropske jezike. Toda ljudje, ki jutrovske kraje poznajo, svare, da 'se ne izročiš tem ljudem. Ako se jim izročiš, izročiš se v milost in nemilost in drago vtegneš plačati svojo naglost. Čakali smo mirno, to tem raje, ker smo pričakovali, slovenskega duhovnika, ki že več let deluje Z enim svojih tovarišev grem naravnost proti škofijski ... cerkvi. Ulice in hiše pričajo, da ima I g0rece v dusni pnd afrikanskih Slo-to mesto svojih dni lepšo polovico že „al .sei?' kje bi zagledal zdavno za seboj. Ogledala sva ško- fijsko cerkev in še par druzih, vse so sicer iz rezanega kamena, toda vbožne in zapuščene. — Ko se vrneva na la-dijo, zapazim začuden, da je bilo vse polno lehkoživega italijanskega ljudstva na njej; eden ti je ponujal to, drugi drugo; vsak je hotel kaj prodati, vsak kaj zaslužiti. Prodajavci so kar razgrnili svojo kramo, kakor na Kranj skem včasih ob času cerkvenega žeg-nanja pred cerkvijo. Še celo italijanske muzikante in pevce smo dobili na krov. Kako lepo so brenkali na svoje mandoline in kitare in kako živo so prepevali v lepo donečem svojem jeziku! Po vsakem komadu pa so pobirali miloščino, ali plačilo za vžitek, katerega so nam pripravili. Čas odhoda se bliža, že zapuščajo kramarji s svojo kramo in muzikantje s svojo godbo ladijo, nikakor pa nočejo še zapustiti nas. Še se suhega ponujajo in vsiljujejo svoje reči, pevci in muzikantje pa zasedejo neki čoln, ter nam pod našo ladijo z nova začnejo brenkati in peti najbolj priljubljene italijanske pesmi: "Sta. Lucia" in druge. Peli in brenkali so še, ko se je ladija že začela premikati, seveda so stegovali tudi še svoje klobuke, s katerimi so prav v^zadnjih trenotkih še marsikaj vjeli. Še enkrat primejo za za strune, v močnem akordu zadone kitare in mandoliiie in pevci kličejo: "Addio". Da addio, z Bogom, lehko-živi rod apulijskega obrežja! Vihteli so se še robci in marsikatero črno oko je še zrlo za nami, ko so že zdavno vtihnile kitare in mandoline. Bilo je zopet vse mirno, le morje v svoji neskončnosti je se svojimi valovi prepevalo slavo Gospodu. Mimo Grškega v Egipet. Vožnja po morju, kjer se adrijansko objemlje z jonskim, je navadno nemima; mi smo pa imeli mirno morje. Rad bi bil natančneje ogledal, ali pa P. Benigna Snoja, a ni ga bilo. Kar stopijo pred nas trije gospodje, ki nas prisrčno pozdravijo v imenu aleksan-drijskih Slovencev, ter nas preprijaz no povabijo za popoldne v čitalnico društva "Slovenska Palma ob Nilu. Jako dobro nam je dela ta prijaznost, katere ne bom pozabil nikdar." Arabci le še silijo v nas in treba je bilo vse naše arabske modrosti, da smo jih od-podili; vsaj začasno je pomagalo "ruh emši" t. j. poberi se, ali pa "muš av zak" t. j. ne potrebujem te. Povedali pa so nam tudi prijazni gospodje rojaki, naj le mirno počakamo postrež nika, katerega nam je poslal Rev. Be-nigen Snoj; in res kmalu pride turško oblečen starček, ki me nagovori v dobri italijanščini, ter pove, da je on poslan po. nas in pokaže mi tudi na prsi pripeto ploščico, na kateri sem zapazil križ svete Dežele in napis: Sv. Katarina. Varno in dobro nas pripelje brez vsake sitnosti mimo carinskega urada in spravi na voz, ki nas pripelje do gostoljubnega samostana sv. Katarine. Frančiškani oskrbujejo v Egiptu in sv. Deželi duhovno pastirgtvo že stoletja varujejo svete kraje in najgostoljub-neje sprejmejo vsacega romarja. Pred samostanom zapazim meniha z dolgo častitljivo brado, pogledam ga bolje, ter spoznam p. Benigna, tovariša pa, zlasti njegov nekdanji sošolec nikakor ni mogel verjeti, da bi bil ta tolikanj bradati mož pateij Benigen. Da smo se prav presrčno pozdravili, ni treba pripovedovati in precej potem, ko smo se do celega nagledali častitljive bta-de, sino poprašali po zakristiji. Bilo je še rano zjutraj in opravili smo sv. mašo prav na dan sv. Polikarpa, tega tolikanj imenitnega junaka jutrovske' cerkve. Mej mašo se mi je dozdevalo, da se altar in cerkev pred menoj vrtita in skoraj sem se bal, da bi ne dobil namestu na morju morsko bolezen pred oltarjem. Sicer sem pa pozneje zvedel, da se tako godi ludi drugim. SLOVENSKI KAMNOSEK 1011 N. CHICAGO ST. JOLIET, ILL. ^erikanski Slovenec stane $1. na leto Življenje na Filipinih in njihova zgodovina, ft Spisal Jakob Cuznar, rojak v službi Strica Sama. , (Dalje.) Severovzhodno od Jolo leži mali ognjenik Pandakan, čegar globoko žrelo je sedaj zalito z vodo. Na vzhodni strani ležijo nižji hribi, Bud Urut, Upao Taingan in Tandu. Na zapadni (strani otoka leži ob mor- ju edino mesto otoka, katerega so Španci imenovali Jolo (holo). Glavne naselbine Morov ob obrežju otoka severno od Jolo so: Takoj izven obzidnega mesta Jolo je Busbus, ki pomeni morišče; tu so v preteklih časih glavarji in sultani usmrčevali hudo- delce; privezani so bili k drevesom, pretepeni in potem na kosce razsekani. Miljo od tu je Mabu, kjer se nahaja stara rezidenca nekdanjega sultana Harun-a. Dalje od tu je Tandu, kjer živi Datu (glavar) Kalbi; ta kraj Mori imenujejo Tandu Dayan Ipil; pravljica med Mori je, da so se tu v bližini obrežja ponesrečili irc utonili prince-zinja Ipil in njeni spremljevalci, na kar jih je morje vrglo na obrežje, kjer so okameneli, in tam ležeče velike kamene smatrajo za njih trupla. Nadalje od tu je naselbina Patikul; tu je nekdaj živel Datu Julkarnayn (Aleksander Veliki), bil je brat Datu Kalbi. Dalje naokrog otoka sledijo: Buhan-ginan, Taglibi, Bunbin, Kansipat, Bwal, Patutul, Lubuk, Lumapit in Maimbung, ki leži 9 milj naravnost južno od Jolo; to je sedaj stolica sultana, kjer ima svoj harem. Središče te naselbine, ki je povečini zgrajena na kolih na morju, je mali četverokotni nasip, ki je bil nekdaj močno utrjen; tu so imeli zgrajene nekdaj svoje palače sultan iil njegovi ministri. Trdnjava in vse kar je bilo na nasipu je bilo bombardirano in razdejano 1. 1887. od španskega generala Arolas. Sedanje bivališče sultanovo se sedaj nahaja n a gričku pol milje od tega kraja. Naselbina šteje nad tisoč duš Morov, med njimi živi par kitajskih trgovcev' Nekoliko dalje je naselbina Parang, skoraj jednake velikosti. Dalje ob malem zalivu leži Bavansa, ki je bila tudi za nekaj časa stolica starih sultanov. In slednjič sledita Matanda in Baylam in kako miljo južno izven mesta Jolo pa stoji stari, sedaj zapuščeni španski čardak (kladara ali strelnica). Mori, nekdaj vladarji Sulu Archipe-laga, so premenili svoje stolice štirikrat. Sedež prvega glavarja Sulov se je nahajal v Maimbungu, kjer živi sedanji sultan. Druga stolica je bila Bavansa, ki leži na severnem delu o-toka, kake 3 milje južno od Jolo. Tu je vladal Raja Baginda ravno v času, ko so Arabci dosegli te kraje in jeli širiti svojo vero in civilizacijo na vzhodu. Pred dohodom Arabcev so Su-ličani imenovali svoje vladarje glavarje, po dohodu Arabcev pa So vladali sultani. Prvi trije so vladali v Ba-vansi, četrti pa se je preselil v Sug (Jolo). To mesto je ostalo stolica sultanov do 1. 1876., do dne, ko so Španci v vojni premagali More, zasedli in utrdili mesto; in od tedaj pa do konca vladanja so vzdržavali'vedno vojaško posadko tu, kjer jih sedaj nadomeščajo Z. D. 0 Bozioli 101 Indiana St. K. W. Phone 384 Joliet,111 RABIMO 50 RUDARJEV. (Longwall Coal Miners). Wenona rudnik posluje sedaj stalno in bode stalno delo od sedaj do meseea aprila. Unijski rudnik; rudar mora imeti I lli-nois certifikat. Pridite nemudoma! WENONA COAL CO, Wenona, 111. John Grahek ...G-ostilničar... Točim vedno sveže pivo, fino kalifornijsko vino, dobro žganje in tržim najboljše smodke. Prodajam tudi trdi in mehki premog. TELEFON 7612. 1012 N. Broadway, JOLIET, ILL. Kam pa greš Jože? Drugam ne kot k Mat Stefaniču čes treko. Tam dobim dobro pivo, ž ga nje, smodke in izvrstno domače vino ki je rudeče in belo, in bo teklo veselo Pridite tudi drugi vsi, in prepričajt« se sami. — Na svidenje pri Mat. Stefanič-n, 400 Ohio Street Joliet, IHs GEO. Ml KAN MODERNA GOSTILNA Pri meni je največ zabave in in najboljša postrežba. N. W. telefon 1251. 202 Ruby St. JOLIET, III- Metropolitan Drug Store N. Chicago & Jackson Sts. Joliet, Illinois. Slovanska lekarna Kadar rabite kaj zdravil aH pojasnila v bolezni oglasite se pri nas, kjer se domenite v domačem jeziku. ROJAKOM priporočam svojo ^Phoenlj Buffel Rljm tbO- Dr. Ivan Sušteršič, predsed. Josip Šiška, stolni kanonik, podpredsed. Odborniki: Anton Belec, posestnik, P0.^ nik m trgovec v Št. Vidu n. L. Fran Povše, vodja, graščak, državni in deželni poslanec. Anton Kobi, posestnik* trgovec, Breg p. B. Karol Kauschegg, veleposestnik v Ljubljani. Matija Kolar, stolni dekan v Ljubljani. Kregar, svetnik trg. in obrt. zbornice in hišni posest, v Ljubljani. Fran Leskovic, hišni posest, in blagajnik "Ljudi* posojilnice'. Ivan Pollak ml., tovarnar. Karol Pollak, tovarnar in posest, v Ljubljani. Gregor Šlibar, župnik na Rudni** Naročite zaboj steklenic novega piva, ki se imenuje ter je najboljša pijača. E. Porter Brewing Company Oba telefona 405. S. Bluff St., Joliet, III.