I
Barbara Hieng Samobor
HANA TIGER
ljubezenska igra
krstna uprizoritev
Lidija Bernarda Oman
Saša, njen mož Igor Samobor
Saša, njen mož (kot ženska) Judita Zidar
Sobar Pavel Rakovec
Oče Tine Oman
Brat Vito Matjaž Višnar
Hana Jette Ostan Vejrup
Poirotov služabnik Matej Pajntar
Režija, scenografija
in kostumografija Barbara Hieng Samobor Dramaturgija Matija Logar Glasba Primož Ahačič in Henry Purcell Koreografija Tanja Zgonc Lektoriranje Rudenka Nabergoj
inspicient Marko Koren šepetalka Milada Varacha razsvetljava Drago Cerkovnik garderoba Nataša Sajovic frizer Matej Pajntar scenska tehnika Janez Plevnik Robert Rajgelj Simon Markelj
A
Barbara Hieng Samobor
(r. 1961 v Ljubljani)
dosedanje gledališke režije:
D.	Poniž: Srečanje na Dunaju (Mala Drama SNG Ljubljana)
L Horovitz: Vrsta (Mala Drama SNG Ljubljana)
F.	Diirrenmatt: Zakon gospoda Mississippija (SLG Celje)
G.	Strniša: Žabe (Drama SNG Ljubljana)
B. Strauss: Turistična vodička (PDG Nova Gorica)
M. Jesih: Ptiči (MGL Ljubljana)
E.	Mclaughlin: Dnevi in vmes noči (MGL Ljubljana, mala scena)
E.	Kurent: Pravljica o Vesni (PG Kranj)
F.	G. Lorca: Krvava svatba (SLG Celje)
P. Claudel: V prelomu poldneva (Mala Drama SNG Ljubljana)
E. Albee: Kdo se boji Virginije VVoollf (PG Kranj)
H.	Kleist: Princ Homburški (SNG Drama Ljubljana)
W. Shakespeare: Romeo in Julija (MGL Ljubljana)
B. Brecht: Gospod Puntila in njegov hlapec Matti (Drama SNG Ljubljana)
prevodi:
I.	Horovitz: Line (Vrsta)
M. Frisch: Don Juan oder die Liebe zur Geometri e (Don Juan ali ljubezen do geometrije)
M. Sherman: When she danced (Ko je plesala)
H. T.
Kje smo?
Odgovora ni.
Morda je več smisla tam za mejo.
In tako se živelj podalpskih poskočnic znajde v objemu šansona. Lumpenšansona, kjer se rafinma tankega poljuba rokohitrsko zreducira v nastopaško grobost. Iluzija, da je tam nekje v centralni Evropi rešitev za vse tiste, ki se doma ne zmorejo soočiti s problemi, se polni in nabija skozi politturistično bleščavo vseh fint in sort. Ampak rešitve ni v »bužuleju« ali kakšni travi...
Razočaranje je osnova eksistence.
Šele po tem spoznanju je morda ponovno možna ranljiva sreča, brezskrbnost in otroška nedolžnost. Svet odraslih se mukotrpno vrača k domačemu ognjišču, k varnim rokam prednikov in krutim pravljicam. Ogenj je hladen, v ognjišču prasketa neonska cev, moški si zapenjajo »štrumpantel« metuljčke, ženske se lascivno sprehajajo v »špichozah« in na sploh so telesa oblečena po nekakšni moški modi. V tem svetu sprehajalcev in instant čustev je samo kri ledena od strahu. Ostalo je videti radostno in pološčeno. Zdrsljivo do prepada.
Travestija je odmev otroške želje po drugačnem, želje po »biti zakrit in nespoznaven«, da so lahko komentarji okolice povsem neposredni. Nedaleč stran je že zaznati željo po tistem užitku, ko bi smrtnik naslajajoče opazoval reakcije ob svoji smrti. Znanost je tu še nekako nemočna, čeravno se trajnost teles prav zaradi dosežkov sodobne medicine nerazumljivo nategujejo.
Čas je neučinkovit rabelj večnosti.
Generacija študentskih oseminšestdeset je v labirintu tavanja. Večer je prag v prečuto noč, v kateri se telo in duša tenstata v peklu ekološko zdrave in zdravilne posteljnine. V neznan Bermudski trikotnik odhajajo duše po navodila ter se anarhično razposajene vračajo v telesa. Prefriganost njihove igre (navodila?) je v stalnem zamenjavanju teles. Tako smo lahko vedno znova in znova presenečeni nad seboj in drugimi. V taki situaciji je varanje brezpredmetno, o tem ni dvoma.
Ko se telesa parijo, in si mlade dušice nazdravljajo, v nebesih vse pritiska k tlom, v peklu pa nabija grom ...
Na policiji so davi obesili nekaj izgubljenih duš. Samo toliko, da se revice posušijo in ogrejejo. Koncem te epohe je vreme skrajno nepredvidljivo ...
je sreča v žrtvovanju?
Mokrota mlade pomladi je odličen čas za degustacije vampirjev. Zaljubljenci se morajo potuhniti v brezspolnost angelov. Hičkokovske dolge sence parajo umita stopnišča in stene drakulsko vreščijo. Za zaprtimi vrati bedijo preroki. Glasba tišine je uvertura vesolja. So moški odkrili, da je ženski svet trdnejši in bi se zato radi spremenili?Želijo zanostiti in poroditi? Uresničiti tisočletne sanje roditi in se povsem osvoboditi. Se je hrepenenje slovenskega kompleksa Lepe Vide v devetdesetih preselilo v moškega in se lahko nadaljuje v slepilu, samoprevari travestije? Ali ženska ne nosi latentne želje po spremembi? Hana je ženska, tiger je moški. ..
Urejevalec sveta (bog, hudič, znanstvenik???) in njegovi asistenti so se zmotili. Računalnik je zbezljal. Repriza znamenitega izklapljanja iz Odisejade 2002 ni možna. Rešitev zagonetne situacije je v drzni akciji oziroma evakuaciji domorodcev podalpskega sveta, ki se v centralni Evropi ne znajde. Bleščeče zlikana podalpska policija akcijsko sicer deluje, vendar ne uspe uresničiti zastavljenih dogovorjenih nalog. Neuspeh policijskih enot je posledica neznanja francoščine, čeprav je v naših krajih že pred desetletji strašil konkordat s francoskega. Na domači brandy ali župski vinjak uglašeni krvotok se je ob pristnem konjaku povsem ustavil. In kaj bi s fondi jem, pri nas so v navadi kresovi, v zadnjih desetletjih roštilj... Desant na sanje je pravočasno ustavljen.
Kriminal je popacala ljubezen.
V beli pokrajini je kaplja krvi črna. Zlepljeni smo. H. T. je sneg, ki se topi, a nikdar ne izgine. Stopinje v snegu so reliefi duše, ki se je izgubila. Rosenje v megli in potem dolgotrajen dež.
In pravica do pesmi.
Matija Logar

H. Ibsen: NORA
(Slav	kol	
Kran	jaka	postavit
m	alf	Zližem.
redk	ost	J\\\vA
(tv.'a l±L-	i	
M. Dekleva: MIŠE NE DAMO
IGRALSKI NASTOPI V SEZONI 1991/92
1.	Ludvik BAGARIk. g.: Preiskovalec (SLASTNI MRLIČ) —
10, 10 nastopov,
2.	Pold BIBIČ k. g.: Davies (HIŠNIK) — 1,1 nastop,
3.	Tanja DIMITRIEVSKA k. g.: Jež (MOJCA POKRAJCULJA)
—	13, Lili (NORČAVI STRIČEK FRAK) - 39, 52 nastopov,
4.	Miran KENDA k. g.: Valencourt, Bocheperdaix (DO-RE-MI-FEY-DEAU) — 33, 33 nastopov,
5.	Bernarda OMAN: Honey (KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF) - 19, Lisica (MOJCA POKRAJCULJA) - 13, Aglaja Ivanovna Jepančina (IDIOTOVA ZGODBA) — 17, Valentine, Francine (DO-RE-MI-FEY-DEA U) - 33, Mlada ženska (SLASTNI MRLIČ) — 10, 92 nastopov,
6.	Tine OMAN: Aston (HIŠNIK) - 1, Medved (MOJCA POKRAJCULJA) - 13, Striček Frak (NORČAVISTRIČEK FRAK) — 39, Boriquet, Ventroux (DO-RE-MI-FEY-DEAU)
—	33, Starec (SLASTNI MRLIČ) — 10, 92 nastopov,
7.	Boris OSTANk. g.: Lev Nikolajevič Miškin (IDIOTOVA ZGODBA) — 17, 17 nastopov,
8.	Pavel RAKOVEC: Nick (KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF)
-	19, Volk (MOJCA POKRAJCULJA) - 13, Parfion Semijonovič Rogožin (IDIOTOVA ZGODBA) — 17, Justin, Victor (DO-RE-MI-FEY-DEAU) - 33, Postopač (SLASTNI MRLIČ) — 10, 92 nastopov,
9.	Jožef ROPOŠA k. g.: Mlad moški (SLASTNI MRLIČ) - 10,
lO nastopov,
10.	Igor SAMOBOR k. g.: George (KDO SE BOJI VIRGINIJE VVOOLF) — 19, 19 nastopov,
11.	Milan ŠTEFE k. g.: Neznanec (SLASTNI MRLIČ) — 10,
10 nastopov,
12.	Aleš VALIČ k. g.: Prvi krovec (SLASTNI MRLIČ) — 10,
lO nastopov,
13.	Matjaž VIŠNAR: Mick (HIŠNIK) - 1, Zajček (MOJCA POKRAJCULJA) - 13, Vili (NORČAVI STRIČEK FRAK) -39, Afanasij Ivanovič Točki (IDIOTOVA ZGODBA) - 17, Eloi, Romain de Jaival (DO-RE-MI-FEY-DEAU) — 33, Drugi krovec (SLASTNI MRLIČ) — 10, 113 nastopov,
14.	Judita ZIDAR: Marta (KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF)
-	19, Mojca (MOJCA POKRAJCULJA) - 13, Nastasija Filipovna Baraškova (IDIOTOVA ZGODBA) — 17,
Henriette de Treville, Francine, Clarisse Ventroux (DO-RE-MI-FEY-DEU) - 22, Dama v črnem (SLASTNI MRLIČ) — 10, 92 nastopov.
STA TISTIČNI PREGLED PREDSTA V PREŠERNOVEGA GLEDALIŠČA V SEZONI 1991/92
Predstava	sezona 91/92 doma	na gost.		Z?	skupaj pred. od premiere
A. Landsbergis: IDIOTOVA ZGODBA (premiera: 4. 10. 91)	16	1		17
G. Feydeau: DO-RE-MI-FEY-DEAU (premiera: 23. 10. 91)	22	11		33
M. Zupančič: SLASTNI MRLIČ (premiera: 6. 3. 92)	10			10
E. Albee: KDO SE BOJI VIRGINIJE WOOLF (premiera: 19.10. 90)	8	11	31	50
H. Pinter: HIŠNIK (premiera: 27. 9. 90)		1	28	29
Z. Zupančič: NORČA VI STRIČEK FRAK (premiera: 14. 11. 91)	27	12		39
Kor. ljudska: MOJCA POKRAJCULJA (premiera: 14. 11. 90)	7	6	58	71
Skupaj	90	42		
V organizaciji PG je bilo v sezoni 1991/92 odigranih 44 ponovitev 19 različnih gostovalnih predstav. V sezoni 1991/92 smo izvedli 203 predstave in prireditve.
Gledališki list Prešernovega gledališča Kranj, številka 5, sezona 1992/93;predstavnik Milan Marinič; urednik Matija Logar, umetniški vodja; oblikovalec gledališkega lista Jože Logar, tisk Jagodic.
Na osnovi mnenja Ministrstva za kulturo Republike Slovenije štev.: 415-148/92 mb šteje gledališki list PG med proizvode, za katere se plačuje 5 % davek od prometa proizvodov.
zavarovalnica triglav
OBMOČNA ENOTA KRANJ
64001 Kranj, Bleivveisova 20 tel.: (064) 212-853 - p. p. 148 telefax 064 214-882
POSLOVNA ENOTA JESENICE
64270 Jesenice, Titova 16/1 tel. (064) 81-145 telefax 064 85-061
PREDSTAVNIŠTVO ŠKOFJA LOKA
64220 Škofja Loka, Kidričeva 1 tel. (064) 620-196
PREDSTAVNIŠTVO RADOVLJICA
64240 Radovljica, Kranjska cesta 19 tel. (064) 714-061
PREDSTAVNIŠTVO TRŽIČ
64290 Tržič, Balos 4 tel. (064) 50-045
PREDSTAVNIŠTVO BOHINJSKA BISTRICA
64264 Bohinjska Bistrica, Triglavska 35
KER ŽIVL/ENIE POTREBUIE VARNOST
0) I M— (O
Na naših poslovnih mestih in pri naših zastopnikih lahko sklenete vse vrste premoženjskih in osebnih zavarovanj.
Sava leče navzgor
Več kot sedemdeset let tradicije v gumarstvu in vse bolj intenzivna odprtost v svet ustvarjata našo prihodnost.
Proizvajamo in tržimo: gumene in gumenotehnične izdelke kemične izdelke umetno usnje.
Izobraževanje, posodabljanje proizvodnje, podjetniško organiziranje m prepričanje, da je treba kupcu nuditi najkakovostnejši proizvod ob najboljšem servisu so temelji naše poslovne filozofije.
SAVA KRANJ
64000 Kranj, Škofjeloška 6 Slovenija
telefon: 064/222-241 telefax: 064/221-114
alpska modna industrija Jalnova 2, Radovljica
Vam v svojih prodajalnah in prodajalnah širom po Sloveniji ponuja velik izbor:
—	ženskih in moških pletenin
—	visokokakovostni in maloserijski program Ifl LINE
'«r program pletenin za močnejše postave
V ' VE