333 2020 … zato to mesto moraš imeti rad, četudi si potepel se po svetu.1 Tržič in njegovi zgodovinski drobci v novi preobleki 1 Tone Pretnar: Pogled na Tržič (oktava št. 17). V sotočju Bistrice in Mošenika. Tržič v 100 slikah in 100 oktavah. Radovljica: Didakta, 1992. Tržič sodi med številne slovenske kraje, ki bi lah- ko svojo bogato in dolgo zgodovino ob številnih ob- letnicah praznovali tudi z izidom lokalnega zbornika. Vendar povod za oblikovanje tržiške številke Kroni­ ke ni bil jubilej, temveč zgolj zavedanje, da Tržič in njegova preteklost potrebujeta nove raziskave. Več kot osem desetletij je minilo, odkar je neumorni žup- nik Viktor Kragl zbral in objavil knjigo Zgodovinski drobci župnije Tržič. Ta knjiga je prava zakladnica podatkov in za raziskovalca tržiške zgodovine prvi vir. Vendar pa je v zvezi s preteklostjo Tržiča do da- našnjega časa prišlo do številnih novih odkritij, ki so bila Kraglu nedostopna ali nepoznana. Prav v zadnjih letih je izšlo kar lepo število knjig in člankov, ki raz- lagajo nove vidike tržiške zgodovine. Glede na to, da je Kronika revija, ki želi predstavljati predvsem nove raziskave iz lokalnih okolij, smo se v uredništvu odlo- čili, da s posebno številko o Tržiču še sami dodamo k njegovemu pisanemu raziskovalnemu mozaiku. Odziv na uredniško vabilo k sodelovanju pri tr- žiški številki Kronike je bil izjemen, kar kaže na to, da je o tržiški zgodovini moč povedati veliko novega. Svoje prispevke je poslalo več kot trideset avtoric in avtorjev, priznanih in uveljavljenih strokovnjakinj in strokovnjakov na svojem področju, med njimi je tudi nekaj domačink in domačinov iz Tržiča. Čeprav je Kronika v osnovi zgodovinski časopis, so prav njene tematske številke zastavljene izrazito interdiscipli- narno. V pričujoči številki so se poleg zgodovinskih prispevkov znašli tudi prispevki s področja umetno- stne zgodovine, jezikoslovja, etnologije, arhitekture, geografije, arheologije, muzeologije in muzikologije. Nastala je izredno obsežna publikacija, v kateri je več kot 30 prispevkov na novo ali sploh prvikrat osvetlilo nekatere vidike bogate zgodovine tega gorenjskega mesta. Med temami, ki bodo preteklost Tržiča postavile v precej novo luč, je zagotovo osvetlitev povzdiga Tr- žiča v trg konec 15. stoletja in s tem povezana ugoto- vitev, da je Tržič takrat uporabljal povsem drugačen grb, kot je današnji (Boris Golec). Prav tako je prvič natančno prikazan zapleteni nastanek srednjeveških zemljiških gospostev na območju Tržiča (Matjaž Bizjak), hkrati z detajlnim arhitekturno-zgodovin- skim opisom gradov Gutenberg in Glanz (Novi Gu- tenberg) (Igor Sapač). Eden od prispevkov razkriva, da se lahko Tržič pohvali z najstarejšimi matičnimi knjigami na Gorenjskem, ki so jih začeli voditi, še preden je bilo to uradno zapovedano (Tone Kram­ pač). Prvič po dolgih desetletjih so pred javnost znova stopili tržiški častni občani 19. in prve polovice 20. stoletja; njihovo imenovanje so spremljale številne zgode in nezgode, značilne za tisti čas (Luka Cerar). Umetnostna zgodovina je detajlno zastopana v dveh obsežnih prispevkih, ki predstavljata umetnostno- zgodovinsko dediščino cerkvenih združb (Ana Lav­ rič) in moderno likovno umetnost v Tržiču oziroma na širšem Tržiškem (Andreja Rakovec). Prispevki so časovno razpeti med antiko in se- danjostjo. Čeprav pri Tržiču ne moremo dokazati obstoja naselja že v antiki, sta rimska prisotnost in češčenje lokalnih božanstev neizpodbitni (Julijana Visočnik). Srednjega veka se med drugim dotika geo- grafsko-zgodovinski prispevek o nastanku Tržiča in znamenitem skalnem podoru, ki ga ljudsko izročilo pripisuje zmaju, dejansko pa ga lahko povežemo z rušilnim, t. i. beljaškim potresom v letu 1348 (Matija Zorn in Irena Mrak). Novi vek med drugim predstav- lja članek o gorenjskem arhidiakonu Janezu Andreju pl. Flachenfeldu, ki je v začetku 18. stoletja dvakrat vizitiral tržiško župnijo in svoje ugotovitve posredo- val oglejskemu patriarhu (Jure Volčjak). Seveda ni bilo mogoče prezreti znamenite in izre- dno raznolike tržiške obrti. Eden od prispevkov pri- naša temeljit in podroben pregled najpomembnejših obrtnih panog v Tržiču (Bojan Knific), medtem ko so v drugem v ospredju zlasti tržiški kovači in njihovi izdelki, od katerih nekatere danes hranijo v Narod- nem muzeju Slovenije (Gašper Oitzl). Z obrtjo pa tudi s kmetijstvom se ukvarja prispevek, ki na sploš- no osvetljuje vsakdanje življenje v Tržiču in okolici konec 18. in v začetku 19. stoletja (Alenka Kačičnik Gabrič), objavljamo pa tudi prispevek o tržiški gozd- ni posesti in fužinah konec 19. stoletja ter njihovo povezavo z znamenito Kranjsko industrijsko družbo (Marko Mugerli). 334 2020IZ ZGODOVINE TRŽIČA, 333–336 Čas med obema svetovnima vojnama v Tržiču so zaznamovala zlasti prizadevanja za ureditev zdrav- stvenih razmer in povečana skrb za higieno, ki so pripeljali do ustanovitve zdravstvenega doma (Dunja Dobaja), dvajseta leta 20. stoletja pa so bila v zname- nju županovanja Ivana Lončarja, pod katerim je leta 1926 prišlo tudi do povzdiga Tržiča v mesto (Nejc Perko). V tem obdobju je izhajal tudi Cerkveni glasnik za tržiško župnijo, v katerem je Karel Pirc analiziral posebnosti tržiškega govora (Jožica Škofic). Z drugo svetovno vojno so povezane prisilne mo- bilizacije Tržičanov v nemško vojsko, usoda pa je bila do mobilizirancev neprijazna tudi po koncu vojne (Monika Kokalj Kočevar). Tretji rajh je bil znan po učinkoviti propagandi, v katero so bili vključeni tudi vojni heroji. Eden takšnih je bil tankovski as Hugo Primozic, ki je imel korenine tudi v Tržiču in je leta 1943 ob splošnem navdušenju obiskal mesto svojih prednikov (Pavel Car). Na velik strateški pomen Tr- žiča in zlasti prelaza Ljubelj pa opozarja prispevek, ki razkriva, da je bil omenjeni prelaz zadnje nemško oporišče na Gorenjskem med drugo svetovno vojno (Klemen Kocjančič). Pretežno zgodovinske teme nadgrajujeta še dva geografska članka, od katerih se prvi posveča poplav- ljanju Tržiške Bistrice (Matija Zorn, Irena Mrak, Matjaž Guček, Mauro Hrvatin in Matevž Novak), drugi pa osvetljuje snežne plazove v Tržiču (Man­ ca Volk Bahun in Matija Zorn). S plazovi in gorskim svetom na splošno je povezano tudi planinstvo v Tr- žiču, ki je eno najstarejših in najbolje organiziranih na Slovenskem (Peter Mikša in Maja Vehar). V pričujoči številki Kronike pa se v nekaj prispev- kih posvetimo tudi slavnim tržiškim osebnostim, ki so bodisi izvirale iz Tržiča ali v njem delovale in so- ustvarjale njegovo zgodovino. Predstavljeni so župnik Viktor Kragl in njegova razgibana življenjska pot (Bo­ štjan Guček), Anton Gross, ki je kot misijonar deloval v ZDA (Bogdan Kolar), Amalija Šimec kot pionirka slovenske socialne medicine (Katarina Keber), vojni kurat in ustanovitelj šole pri Sv. Ani Franc Čarman (Miha Šimac), plodoviti, a nikoli povsem razumljeni skladatelj cerkvene glasbe Ignacij Hladnik (Aleš Na­ gode), naturalizirani Tržičan Bohuslav Lavička in nje- gova dragocena lekarniška zbirka (Breda Škerjanc Ko­ sirnik), baroni Borni in usoda njihovega premoženja med drugo svetovno vojno in po njej (Renata Komić Marn), in ne nazadnje tudi znameniti kastelolog Ivan Stopar, ki ga danes le malokdo povezuje s Tržičem, čeprav je odraščal in se kalil ravno tu (Igor Sapač)… Spomnili smo se tudi široko razgledane in neumorne učiteljice Marije Petek, ki se ji je nit življenja pretrga- la ravno letošnjo pomlad (Sabina Šolar). Tako obsežna številka ne bi mogla nastati brez dodatne finančne podpore nekaterih donatorjev. Po- leg Agencije Republike Slovenije za raziskovalno dejavnost (ARRS), ki je stalni financer Kronike, so tokratno tržiško številko podprli tudi Župnija Tržič, Župnija Trzin, Občina Tržič, podjetje Košuta d. o. o. Isabelle Gruber Ortner in Marija Peić (roj. Born). Vsem omenjenim v uredništvu Kronike izrekamo is- kreno zahvalo. Miha Preinfalk odgovorni urednik Kronike