'erzitetna telili CJ
,Sl)etlizione in ahbonamento postale Poštnina plačana v gotovini
ILUSTRIRANI LIST ZA MESTO IN DEŽELO
Cena 1 lira
DRUŽINSKI TEDNIK
Leto XV.
Ce rožnika sonce pohlevno deži, žita, strdi.
V Ljubljani, 10. junija 1943-XXI. štev. 23 (708)
pripeka, veliko obeta
Slovenski rek
»DRUŽINSKI TEDNIK«
Izhaja ob četrtkih. D red n Istro ! n uprava v Ljubljani, Miklošičeva 14/111. Poštni preda! st. 345. Telefon št. 83-32. — Račun poštne hranilnice v Ljubljani £t. 15.398. — Rokopisov ne vračamo, nefrankiranih dopisov ne sprejemamo. Za odgovor je treba priložiti 2 liri v mamkah.
NAROČNINA
1/4 leta 10 lir, «/* leta 20 lir, Yse leto 40 lir. — V tujini G4 Mr na leto. — Naročnino je treba plačati vnaprej.
CENE OGLASOV
V tekstnem delu: enostolpeiia pet it n a vr?ta ali njen prostor (višina 3 mm m širina G j mm) 7 ,tr; v oglasnem delu 4.50 lire.
V dvobarvnem tisku cene po dogovoru. — Notice: vrstica 7 lir. Mali o g i a • s I : beseda 0.50 lire. Oglasni davek povsod Se posebej. Prt večkratnem naročilu popu&t.
Danes:
Naš novi ljubezenski roman
V ZLATI KLETKI
(Gl. utr. 5.)
NOVI USPEHI KR. MORNARICE
Potopitev sovražne podmornice v Sredozemskem morju
(■Javni Stiin Italijanskih Oboroženih N'! je objavil 1. junija svoje 11(12. viij-»<• poročilo:
Nemška letala so bombardirala Sti-*o in povzročila velike požare.
Sovražna letala so napadla Foggio, Augusto. Pantelleriio. Cagliari in podeželje. V Foggiji je škoda občutna.
. Med bombardiranjem je sovražnik JZitnl>i 1 20 napadajočih letal. 0 letal so sestrelili italijanski in nemški lov-®l..l,aid Sardinijo in Sirili io. 11 so v ra ž-nin letat ie sestrelilo naše protiletal-l“|)ništvo, in sicer 4 nad Pantelle-'.lo. - nad Auausto. 5 pa nad Sardini io.
l‘o dosedanjih ugotovitvah ie zaradi sovražnega bombardiranja, o katerem P|se današnje vojno poročilo, v Foggi-
ili,,-i mrtvih in 33 ranjenih, v (Justi-, ulju (Cagliari) so pa 4 mrtvi.
r .|"!avi,j .Stan Italijanskih Oboroženih ■"»'I le objavil 2. junija svoje 1103. vojno poročilo:
vN'eka sovražna pomorska enota ie vcera, popoldne pričela bombardirali r antelleriio. a se je morala zaradi našega močnega topniškega cgnia umaknili. Naše topništvo ie močno poškodovalo neki sovražni rušilec.
Ponovni sovražni letalski napadi Ha otok Pantelleriio so' povzročili precejšnjo škodo na poslopjih.
Sovražna letala so bombardirala okolico Napoti su Paola in nekatere kraje na Siciliji in na Sardiniji. Ugotovili smo lažjo škodo na poslopjih in nekaj človeških žrtev.
Naši lovci so v boju nad Sardiniio sestrelili 3 sovražna letala. 9 sovražnih letal je zbilo naše protiletalsko topništvo in so treščila v morje, in Sicer S pred Panlellerijo, 3 ob obali Dtbie. 3 pa blizu Maršale.
Glavnj Stan Italijanskih Oboroženih •''H o- objavil 3. junija svoje 1104. vojno Poročilo:
Sovražnik ie ponovno bombardiral Otok Pantelleriio. Naše topništvo na otoku je sestrelilo ono sovražno letalo.
..Naše protiletalsko »topništvo na Snr-<linni je sestrelilo pri Portu Torresu in J>ant Antiocu dve sovražni letali.
Clavni Stan Ilalijaiiskih Oboroženih Ml ie obiavil •>. junija svoje llIHi. voj-poročilo:
Letala Osi so preteklo noč bombardirala pristanišče v Alžiru.
Naše protiletalsko topništvo je med silovitim sovražnim letalskim napadom na otok Pantelleriio zbilo štiri sovražna letala.
Dvojni sovražni letalski napad na okolico Taranta ie povzročil znatno škodo. Naše obrambno topništvo je zbilo na tla sovražno letalo tipa >Li-berator
Naše protiletalsko topništvo ie nad pokrajino Trapani zbilo 4 sovražne bombnike. Neko sovražno dvomotorno letalo ie treščilo v morje v bližini otoka Favignana,
Med prebivalci pokrajine Taranta ie bilo ob zadnjem sovražnem bombnem napadu 24 mrtvih in 41 ranjenih.
Glavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil (i. junija svoje 1107. vojno poročilo:
Sovražne enole in bombniki so močno obstreljevali otok Panteleriio.
Sovražni letalski napadi na La Spe-zio in na kraje pokrajine Cagliariju so naredili precej škode in povzročili nekaj človeških žrtev.
Danes smo sestrelili 10 sovražnih letal. Tri letala so zbili naši lovci, eno protiletalsko topništvo na Sardiniji tri topništvo na Pautelleriji. eno Pa lovci nad Snežijo.
I ri sovražnem napadu na naše otoke v r.gejskein moriu je naše obrambno topništvo sestrelilo eno napadajoče letalo.
(■lavni Slan Italijanskih Oboroženih Sil je obiavil 7. junija svoje I KIS. vojno poročilo:
V	Sredozemskem moriu ie Kr. mornarica potopila neko sovražno podmornico.
Sovražni večmolorniki So bombardirali Messino, lteggio. Calabriio in nekatero^ druge kraje ob Messinski ožini. Naši lovci so v boiu zbili 4 sovražno vermolurnike. naše proljle.tal-sko topništvo ie pa sestrelilo eno sovražno letalo.
Sovražnik ie tudi včeraj bombardiraj otok' Pantelleriio. Naši lovci in nase obrambno topništvo so zbili 7 napadajočih letal. V bo in z nemškimi lovci ie sovražnik izgubil na jugu Sicilije dva bombnika, na otoku L i nosi (Lampedusa) pa eno letalo tipa >SpiU lire .
Z operacij tega dne se 3 naša letala niso vrnila na svoje oporišče.
Vladama skupščini Kr. ASiadeinije Italije
Razdelitev kraljevih nagrad za leto 1943-XXI.
„	junija. Ob vzvišeni navzoč-
nosti Nj Vej. kralja in Cesarja ie j>!ui davi v dvorani Julija Cezarja na J.;U)ipicJogliju glavna skupščina Kra-Jteve akademije I tal i ie. na kateri so pile razdeljene Kraljeve nagrade za lejo 194'!-XXI. Vladarja so sprejeli jannk Stranke Scor/.a. predsednik kraljeve akademije Italije Federzoni 1>> guverner Rima Borghese. Ob Krajin iu Cesarju so sedeli minister za narodno vzgojo Biggini. podtajnik v predsodništvu ministrskega sveta Rosit. zastopnika senata in zbornice ta-»Uev in korporacij senator Salvi in nacionalni svetnik Paolucci.
Govor predsednika Federzoniia
Predsednik Kraljeve akademije Fo-derzmii ie Ni. Vel. Kralja in Cesarja takole nagovoril:
Prepričani smo. da v tako hudi preizkušnji. kakršna je la. ki se vsiljuje uaues našemu narodu, prva dolžnost ' s a kogar. vestno izpolnjevanje obvez «o države in da Italijan, kadar nima m ne more imeti več časti, da brani ',.?i"?v.ino z orožjem, mora služili do-f .,!.',.',!';■ s. svoiini delom iu zlasti z j,, 'f;,!®,1*1' svojega duha. Potrebno ie. Cia miselno m umetniško delo v straž-/11 knzi, ki tezi vse izražanje in osvojitve omike. ne utrpi v Italiji naj-uiunjsc prekinit \e. /nra<]j Igctu io mu »as. da se prizadevamo dali zgled iu »joiHido. Ta namera se zrcali "tudi v uaitašnji skupščini z običajno svečanostjo na najbolj slavnem krain na in tudi to pot ie uavzoc.na Vaša
•	''•visenost. sir. da proglasi imeni flveli odličnih znanstvenikov, katera {p akademija smatrala za vredna .Kraljevih nagrad, ustanovljenih od Vašega blagopokojnega roditelja ter oodrzanih in pospeševanih od Vas. '■lede na vse to. kar ie bilo storjenega m kar so dela. lahko rečemo ob ”“l slovesni priliki, da so se akademika dela v tekočem letu nadaljevala 111 se nadaljujejo s plodnim uspehom.
Naša ustanova ie imela 47 zboro-,...lli- na katerih ie liilo 27 znanstvenih poročil ter ie bilo odobrenih 32 spomenic in 52 znanstvenih obravnav.
,l,,!’r;li s,no nekai bolečih izgub A ■! ..i. °vl:	odličnega	kiparia
»j‘ir a. ^anellia in izgubo slavnega niatematika ler znanslvene-“(l„7-()doviiiana Roberta Marcotouga, i,hr i1.1" 'u 'taliio. Zapustila sla tudi I leiro 1'edale. odlični pro-
učevalec srednjega veka in nepozabni romanist, (iuido Mazzoni. humanistični poet in filolog italijanske književnosti. najvrednejši dedič čiste Carduc-cijeve tradicije.
Vsa naša pričeta dela so se razvijala. vsa naša študijska središča so izvajala svoje programe in nastali sta dve novi središči, središče za primitivne omike in zavod za dalmazijke študije. Posebno zanimiv ie bil tudi letos ciklus predavani o arabski kulturi. katere ie prirejalo studijsko središče za Bližnji vzhod. Posebej ie treba omeniti med nedavnimi publikacijami akademije tri nove zvezke, katere ie izdalo središče za italijansko Vzhodno Afriko. Te pobude znova potrjujejo večne neodpravljive probleme naše duhovne iu politične ekspanzije. Splošna razstava akademskih publikacij ie dala mogočne dokaze o udejstvovanju akademije, katerega ne poznajo še vsi zadostno. Tako ie Kraljeva akademija Italije izvršila nalogo. ki ji jo ie podelil Dnce.
Sir. med tem. ko narod v skrajni fazi hude preizkušnje prenaša z moško odločnostjo trpljenje, žrtve, uničevanje in grožnje, ki nai bi po mislih sovražnika uklonile narod, da bi sprejel mir brez časti, obnavljajo zastopniki znanosti, kulture in umetnosti. Vam. dokaze svoje goreče vere in brezmejne predanosti. Italija ne more zgrešiti v poslanstvu omike, katerega niti je podelila visoka stopnja po činu iu odgovornosti v splošni skupnosti narodov. Zaman skušajo z uničevanjem spomenikov izbrisali te naše pravice tisti, ki so zadnii prišli v zgodovino, zaman skušajo zadušiti kali bodočnosti naših ljudi, ki so vedno bili in vedno bodo sposobni za nepričakovane preporode in za čudovite razmahe. Italija bo znala vztraiati. tvorec ponovno, sir, eno samo vojsko s svojimi junaki na kopnem, na morju in v zraku da se bo zmagovito izpolnila njena usoda.
Razdelitev nagrad
Po besedah predsednika Kraljeve akademije Italije, ki so jih pavzočni viharno odobravali, ie akademik Ore-stano. ta in ik razreda za moralne in zgodovinske znanosti, prečita! poroči-
lo	komisije glede nagrade tega razreda. ki ie_ bila podeljena Krminiiu Troilu. ki ie ine<K najbolj cenjenimi iu učuuiaii mojstri italijanske filozof-
1
La marina ila-liana porta a
aalla le navi da.....
querra francesi, j affondate nel porto di Tolone Italijanska mornarica dviqa francoske vojne ladje, potopljene v iou-lonsketn pristanišču.
ske misli in ki ie spisal okrog 50 monografij in raznih studii. Akademik (iiorgaui. tajnik razreda za fizikalne in matematične ter naravoslovne vede. ie nato prečita! poročilo o dodelitvi Kraljeve, nagrade za .kemijo, ki ie bila podeljena prof. Giuliu Natti. modernemu raziskovalcu širokih razgledov in nenavadne podkovanosti, sposobnemu reševanja najbolj težkih teoretičnih vprašanj in uporabljanja tehnološkega napredka. Profesor Nat-ta se ie med drugim znatno udejstvoval v proizvajanju sintetičnega kavčuka v Italiji, ki se že redilo proizvaja po dobi raziskovani in preizkušam, katera so italijanski kemiji omogočila. da se je uvrstila v nekaj letih poleg najveciih inozemskih industrij.
Znanstveno predavanje
Po proglasitvi zmagovalcev za Kraljeve nagrade ie akademik Orestano govoril o -pojmu stvarnosti . Govornik ie obširno proučil pojem stvamo-
lsti, pripominjajoč, da ie ta pojem da-! nes v krizi iu da iz le krize lahko nastanek) največje duhovne zmede in največji moralni neredi v naši dobi. Nato ie očrtat vse kritike, katerim ie bil pojem stvarnosti podvržen v raznih filozofijah do modernih filozofskih kritik pred Kantom in po njem. Akademik Orestano Te izvajat, da ie pojem stvarnosti na j bol i pereč in dramatični pojem, katerega mora življenje samo reševati neprestano in pozitivno. Zaključil ie svoia izvaiania, zatrjujoč, da so duhovi danes boli kakor za usodo gmotnih dobrin in fizičnega življenja v strahu za usodo nai-I dragocenejših človeških vrednot, poe-1 ličnih in verskih ter moralnih vrednot. ki so absolutna obogatitev ži tjenja.
Zborovanje se ie zaključilo z govorom akademika Orestana. nakar ie tajnik Stranke odredil pozdrav Kralju in Cesarju. Na trgu Campidoglia ie {občinstvo toplo pozdravljalo Vladarja, ! ko je zapuščal akademijo.
Priprave za izvedbo novega reda
V Rimu so ustanovili ,,Društvo za proučevanje in organiziranje novega reda“
Rim. 7. junija. Pod pokroviteljstvom ministrova za ljudsko omiko ie bilo ustanovljeno Društvo za proučevanje in organizacij« novega reda . Nameni tega društva so: Pretehtati iu rešili vsa vprašanja, ki se nanašajo na življenjske nujnosti in na razmah italijanskega naroda v okviru nove evropske politike dela: zbrati, razložiti, izdelati in med seboj primerjati vse študijsko gradivo, ki se nanaša na pripravo politične, gospodarske in družabne preureditve nove Evrope; poiskati podatke vseh načrtov in predlogov za novo ureditev »veta. in *<icer iz vseh dežela, ki to zapletene v se-danio voino; objaviti razprave o vseh najvažnejših vprašanjih, ki so v zvezi s takšno ureditvijo: širiti- te misli s predavanji, poročili, raznimi objavami. stiki in potrebnimi sporazumi za sodelovanje, s podobnimi organizacijami v tujini ter s tujimi ft rokov n jaki. zlasti iz držav trojne zveze, ki ee zanimajo za takšna vprašanja, ler slednjič prilagoievati proučevanja in pobude vfeh oniti političnih, kulturnih, sindikalnih in korporativnih ustanov, ki se zanimajo za vprašanja novega reda.
Društvo za preučevanje in organizacijo novega reda N>_razpošiljalo knjige in publikacije, določalo nagrade iu organiziralo narodne in mednarodne se-stanke. Imelo bo tudi urad za pripravo in pouik. namenjen tistim mladim Hudem, ki so posebno sposobni za reševalne vprašani novega reda. Tam i i h bodo usposabljali za reševanje političnih in gospodarskih nalog, ki se bodo pojavile v Italiji po voini. Društvo ho svoje delo opravljajo preko raznih odborov, v katerih bodo učenjaki in politiki, ki «) na glasu in ki »o zlasti spretni v reševanju raznih zgodovinskih, političnih, geopolitičnih, pravnih, gospodarskih iu socialnih vprašani. Med drugim ho tudi odbor za temeljna z god o v i ns k o-po! i I i č n a vprašanja, dalje odbor za geopolitična vprašanja, za socialna in delavska vprašanja, odbor za gospodarska in finančna vprašanja ter poseben odbor za reševanje pravnih vprašanj. Potem bo imelo posebno mednarodno komi-eiio. v kateri bodo zastopniki ustanov, zavodov iu organizacij, ki se v državah trojne zveze ali tistih, ki pripadajo k ui‘im. baviio z vprašanji 'novega evropskega reda. V odborih bodo sodelovali zastopniki fašistov&ke stranke. korporacij iu v poštev prihajajočih ministrstev.
Društvo za proučevanje in organizirani« novega reda tuj bi dobilo j*o-
seben polnen. zakai med težnjami in usmerjenostjo raznih narodov, ki naj bi vzcvetili po vojni, ho pomoč nauka, ki smo ga prejeli, lahko samo prispevek odločilni sili. Ta nauk, kj ga je oznanil svetu Dure. »e bo moral uveljaviti v ekladnem sestavu socialne pravičnosti ter pravičnosti med svobodnimi ljudstvi vseh narodov, v so-dejovaniu med narodi na vseh področjih. da se vzpostavi tudi pa trdnih moralnih in duhovnih temeljih prava evropska skupnost. Ustanovitev te pomembne organizacije ie zdaj. ko je voina v naivečjem razvoju tudi tega stališča izredne važnosti. Kaže namreč. kako v Mussolinijevi Italiji nastope z orožiem spremlja veliko obnovitveno delo za uvedbo novega reda na svetu. Kirnu ie namenjeno, da spregovori veliko besedo omike in splošne pravičnosti.
Na predsedniško mesto v 'Društvu za proučevanje iu organiziranje novega reda :, je Duce poklical narodnega svetnika Rugenia Ceselschiia, ki ie v fašist«v»ko 5'iranko vpisan že od 12. septembra '1010. .le to skvadrist. pisateli, časnikar, dvakratni voini pro-slovoliec. poveljnik italijanskih prostovoljcev. odlikovan s štirimi kolajnami 7,a voiaške vrline, ravnate!! Au-tiboliševizma". revije >Idea di lionni iu Ria ula ilatiiiaiiiskMi prostovoljcev l.a volunta dMtalia . Za podpredsednika -'‘a bila imenovana Kksc. Giotto Dainelli. akademik Italije, ler narodni svetnik Nino Guglielnti. ravnatelj revije »Fascismoi.
Delo Kr. karabinjerjev
Him. 2. iun .Oti oblelnici ustanovitve orož;a Ii. Ii. C. C. ie poveljnik general llazou poslal Duceju naslednie poročilo o delovanju lega orožja v preteklem lelu:
Duce! Tudi lelos s<> nam ie zdelo potrebno sestaviti na kratkih straneh običatno poročilo o delovanju orožja It It. C. C. ter predložiil Vašemu pregledu najvažnejše statične podatke z bežnim komentarjem. Nadaljevanje voino ie napravilo Kr. karabinierjem ritem dela intenzivnejši, dopolnilo jim je naloge in povečalo odgovornost.Toda tukai zbrana podatki Vam bodo mogli, upam. dokazati, da ie moglo orožje navalit; takšnim neugodnim okoliščinam izvršiti svoie naloge s tradicionalno delovno |H»*rlvovalno^{ k*
Karabinjerji čutijo pd drugi strani, da su deležni Vašega zaunanin. ki • c jim ga Vi sami. Duce. dokazali že ob . raznih prilikah in še v nainoveišem času. ko ste i ih pozvali k sodelovanju, da se ozdravi za gospodarstvo narodi v vojni posebno kočljivo p:uiroč'e: področje o ureditvi potrošnje. Ko so prejeli ukaz so takoj odšli na delo in Vaša pohvala ie že vzpodbudno prispela. da nagradi prve uspehe. Usp.dii. ki so tukaj prikazali, se nauašaio na dve glavni panogi delovanja tega orož-ia. na panogo ustanove iu vojaško Panogo, prvo v okviru rednih službenih zahtev, drugo kot prispevek k sedanji voini.
Kar se prvega tiče. zaslužijo trije različni odseki posebno pozornost:
a)	sodna policija v splošnem smislu, h) sodna policija s posebnim polilično-gospodarslviin ozirom, c) informativne naloge. Splošno delovanje sodne policije ie bilo leta 1942. i>o«ebno živahno. Nič mani plodovito ni bilo delo v političnem in go.spodar.-'ko-ž-.ivil.v;em odseku. ki ie danes tako važen za uspešni odpor naroda v orožju. V političnem področju je bilo strogo zatrto vsako protiiiarodno in subverzivno udeistvo-vairje. kar se pa tiče ureditve apio-vtzaciie in polrošiiie. je orožje vneto sodelovalo v borbi proti kršilcem zakonov o prehrani, v enem samem polletju (od iuliia do decembra 1042.) ie bilo razen znatnih količin drugega blaga, ki ie. podvrženo zapori, zaplenjenih skoraj 32.000 stotov žita z ovadim krivcev sodnim oblastvom; 38tu krivcev ie bilo prijetih.
Velikanska je bila informativna delavnost. V enem desetletju so se vloge, ki jih ie opravilo orožje, več nego po-petorile. Te navedbe dokazujejo rastoče zaupanje, s katerim se oblastva in ustanove obračajo na orožje za najrazličnejše informacije, kar predstavlja dokaz spoštovanja, ki mu Kr. karabinjerji vedo ceniti visoki moralni pomen. Ce pa pomislimo, da teži glavni del informacij na postaje in se pridružuje vsem drugim nalogam, ki so 'že same po sebi obsežne, je lahko si>o-z.nati. s kaikšnim živini ritmom se raz-viia de to tudi pri manjših oddelkih orožja.
Posebno prijetno njihovemu vojaškemu srcu ie bilo karabinjerjem sodelovanje pri vojnih akcijah v | 1042. liilo je nič manj kakor 35.000 mož. ki so zunaj Kraljevine v bataljonih ali avtonomnih kompanijah v odsekih iu skupinah^ dokazali na vseh boiiiih poljih vojaške vrline svojega orožja Kn bataljon se ie udeležil s četami alpinskega voiuega zbora vseh vo nili dogodkov na ruski fronti: dva druga bataljona sta sledila do zadnjega usodi
1.	armade v Tunisu: številni bataljoni. odseki in skupine so sodelovali z drugimi bataljoni pri polici jakih o|h*-raeiiali v balkanskem odseku in tu je včasih odsev mučeništva razsvetlit junaštvo srčne zvestobe in trdnosti.
Med mnogimi drugimi lahko obvelia kot simbol tradicionalnega junaštva Karabinjerjev naslednja epizoda, la je prešla v zgodovino karabitiierskega orožja po avtoritativnem pričevanju Mirnikov, ki sami ne pripadino temu orožju. V iutru 21. decembra 1042. so se v ArbuMovu. v enem izmed najbolj kritičnih momentov umika od Dona k Doneli, čele divizije Torino znašle nenadno^obkoiiene od vseh strani od zasledujočih ruskih sil.
Usoda tistih junakov ie bila videli nepopravljivo zapečatena. Toda neki karabinjer ie hipoma skočil na konia, ki ga ie našel na boinem polju, in se ie^s trobojnico v roki vrgel proti sovražniku s ponosnim klicem S:t-voia! Junak ie izginil v borbi, loda za ni-im so se vrgli z bajonetom naprej njegovi tovariši in zdrobili obroč.
Stevitlce. ki povedo več nego drug komentar, nai do i. .Ura** celotni davek ju-*r>štva in krvi. ki g,» io
tekaz^l« orožje »n bojnem polju. V leku vojne ugotovljene izgube «n Mb*: ftntvih 21 čae'iiriik>ov. 71 i-odčitalnikov. 45S »h»: ranjenih 10 caslnikov. 98 iKcIčofttnikov. 738 mož. V teli številkah ki 114 vsebovanih 11 raet.iMkov. 54 Podča* laikov in 443 mož. ki >o bilti l*«slani na insko fronto in Id [e njih unoda še danes neznana.
To ie Dure. moralna bilanca, ki io k/jka/ii jelo Karabinjerji ob obletnici l»ra v. ni k a svojem, orožja. Izročilo dteci-ldme in junaštva. Ivi ie navduševalo toliko pokoleni Karabinjerjev. jt> bilo iMMiiščefio še enkrat z delom in junaški grob padlih na ie posvetil z lučjo žrtvovanja. V tej uri. ki zahteva v odločilni borbi vse sile v deželi, se orožje ponaša, da je povsod v prvi Srti in du sodeluje v veakem odseku za listo zmago. ki bo pravična nastrada m hrabrost in žiJavost italijanskega ijudsiva,
3 to gotovostjo. Duce. stopa orožje
iv 130. leto svojega življenja in je trdno
v 130. leto svojega življenja j nje trdno odločeno, da se izkaže vsak trenutek s staro zvestobo. — (Sen e ral armadnega »bora Azzolino llaznn.<
Nove osebne izkaznice
Visoki Komisar za Ljubljansko pokrajino ie glede na svojo nared bo z dne 24. januarja 1042-XX št. 7 o uvedbi osebne izkaznice In smatrajoč za potrebno, da se zamenja obrazec osebne izkaznice, ki se sedaj uporablja v .pokrajini, odredil:
čl. 1. (Vlobruie se nov obrazec osebne izkaznice, skladen z vzorcem, ki se hrani pri Visokem komisariatu.
Čl. 2. Vse osebe moškega spola v sta res ti 15 do 30 let so dolžne zaprosili do 30. juiiiin 1943-XXI pri občini bivališča, naj se jim izda nova osebna izkaznica. Osebe ja prednjega odstavka. ki dopolnijo 15. leto starost; po 30. juniju 1943-XXI. moralo zaprositi za osebno izkaznico pri občini svojega bivališča v 30 dneh od dne, ko dosežejo 15. loto starosti.
Čl. 3. Občine v pokrajini so dolžne poskrbeti, da se do 31. avgusta 1943-XXI odvzamejo zapadle osebne izkaznice in izdajo izkaznice novega obrazca. 74i katero jim dobavi tiskovine Vi-•s.ki komisariat. Občine morajo na 7>rošnio prizadetih .izdajati osebne iz-Jipzinice novega obrazca tudi že pred pretekom teh rokov, zlasti v smislu člena (i. naredbe z dne 24. januarja 1942-XX št. 7.
Čl. 4. Občinam pokrajine se prepo-veduie. izdajali osebne Izkaznice na drugih obrazcih, dobavljenih pred dnem objave, te naredbe.
Čl. 5. Od 31. avgusta 1943-XXI so povsem razveljavljene osebne izkaznic., seda i uporabljenega obrazca, t. j. osebne izkaznice, ki so jih občine pokrajine izdale do dne objave te naredbe.
Ta navedba ie bila objavljena v ■/Službenem listu za Ljubljansko pokrajino 4 dne 2. junija 1943-XXI.
Za zamenjavo osebnih izkaznic po uredbi Visokega komisariata ho v ljubljanski občini poslovalo pet poslovalnic. kj bodo sprejemale prošnje in izdajale novo izlkazniee. in sicer:
T. Poslovalnica v Beethovnovi ulici
št. 7. pritličje, za mestne okoliše, ki leže severno od Rožnika in Tivolija ter proge Rakek—Zalog do Šnnirt inske rest e (Šiška. Dravlje. Bežigrad, svetoikriški kraj. Koseze. Dobliče, Za-puže. Podutik, Glince),
II.	Poslovalnica v Turjaški palači
—	Gosposka udira. št. 13, pritličje za mestne okoliše, ki leže med Rožnikom. Tivolijem in Ljubljanico do Šubičeve ulice in njenega podaljška do Ljubljanice (Gradišče, lvrakovo, Trnovo. Mirje, Mestni log. Rožna dolina. Vič. Glince. Brdo).
UT. P»sl«valniica na magisirain. Mestni tre — 11. zn mestne okoliši'med Šubičevo ptico in nienim podaljškom do Ljubljanice ter ob Ljubljanici navzgor na eni strani ter Resljevo cesto. Kopitarjevo. Streliško ulico in Golovcem na drugi .strani (novo mestno središče, staro mesto. Pride, (»uljevim. Dolenjska in Ižanska cesta. Barje. Črna vas).
IV. Poslovalnica na Ambroževem
trgu št. 7. pritličje, za mestne okoliše vzhodno od črte Golovec. Streliška in Kopitarjeva ulica. Resljeva cesta. ik>-stajn, Šmartinska cesta (šent peter, Vodmat. Zelena jama. .Moste, Poliane. Kodeljevo. Štopanja vas).
V. Poslovalnica na magistratu. Mestni trg 2 1. soba št. 37. za vse nujne primere. Nujnost je treba dokazati.
Poslovalnice uradujejo od 7. junija dalje, in sicer od 8.30 do 12. ure in od 15. do 17.3<l ure.
Meseca junija bodo sprejete le prošnje moških od 15. do 50. leta. t. j. onih. ki izkaznice morajo imeti. Moški, kii imajo že slike, naj prošnie vlože čimprej. da ne ho oh koncu meseca junija navala. Za osebe, ki niso obvezale imeti osebno izkaznico, bo pričetek poslovanja še objavljen.
Za zamenjavo osebnih izkaznic, je potrebno;
1. Izpolniti prošnjo, katere formular dobite v vseh poslovalnicah, prav tako tudi navodila, kako se prošnja izpolni. Priložiti ie treba tudi tri enake slike (brez pokrivala), velikosti 4 X 3 cm. na hrbtu slik ie treba razločno napisati priimek in ime.
2. Predložiti ie treba sledeče lisiinc:
a) matične liste o roptlvu. porok; itd.:
b) listine o poklicu, n. pr. uradniška legitimacija, poslovna knjižica, obrtni list. diploma itd.: c) iiinzemci dokazilo
o	tujem državljanstvu.
3. Sl aro osebno izkaznico mora prinesli vsak s seboj.
Državni in javni uradi, zavodi in šole bodo vlagali prošnje skupno za svoje uslužbence oz. goience na magistratu. soba 44. kjer naj se njih predstavniki »glase zaradi navodil.
Tisti, ki so že vložili prošnje in slike ter še niso dobili osebnih izkaznic, ker občina ni imela tiskovin, naj ne hodijo znova, ker bodd upoštevane že vložene prošnje.
Visoki Komisar je v. petek vodil v vladni palači sestanek okrajnih civilnih komisarjev v pokrajini. Navzočni so bili podprefekt David, kvestor Ravel M. načelnik kabineta podprefekt Bifeja. nadzornik tehnične službe, pokrajinski zdravnik, nadzornik pokrajinskega odbora za protiletalsko obrambo, ravnatelj in podravnatelj prehranjevalnega zavoda in strokovnjak pokrajinskega iiame.slilvp.negn urada. Ko so civilni komisarji podali poročila o svojih upravnih področjih, je Visoki Komisar dal navodila glede prehrane, zdravstvenega stanja, o protiletalski obrambi in o poslovanju civilnih uradov Visokega komisariata.
Pokrajinski prehranjevalni zavod sporoča, da dobijo potrošniki do 12. junija .40 hramov prekajenega svinjskega rnepa na odrezek G živilske nakaznice po 42.30 lire za kilogram. Gornji obrok mesa bodo dobivali pri tehle tvrdkah: I. del. konz. društvo. Kongresni trg; Tvan Jelačin. Emonska cesta: Simon Jurčič. Bleivveisova cesta: Franc Kačar. Vodnikova cesta: Konzumno društvo Vič; Terezija Lunder. Rožna dolina: Terezija Marinko. Prisojna ulica: Ivanka Medved, Zaloška cesta: Julija Mlakar. Stari trg; Rudolf Mlakar. Jernejeva ulica: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev. Vodnikov trg; Nabavlialua zadruga drž. železnic. Gesta Soške divizije; Franc Klemene. Karlovška cela: Ivan Pezdir, Gradišče; Andrej Šarabon. Zalo-šika cesta; Anton Verbič. Stritarjeva
jnlica: Helena Kušar. Vič; Fran Ka-! me nišo k. Einspielerjeva ulica.
Pokrajinski prehranjevalni zavod
| obvešča vse rejce prašičev na področju meri ne -občine ljubljanske, da bo v j tekočem tednu delni močna krmila za J prašiče. Rejci bodo preieli nakaznice j prj Prevodu, oddelek za krmila. Gosposka ulica 12. dvorišče levo. in sicer
10. junija rejci z začetnico od A do J.
11. junija z začetnico od K do P in
12. junija z, začetnico od R do Ž.
Prehranjevalni zavod Visokega komisariata za Ljubljansko pokrajino ob-
I vešča, da bodo dobili vsi potrošniki od 10. junija dalje pri svojih trgovcih j sir. Na odrezek 1) živilske nakaznice i dobi vsakdo 450 gramov mehkega sira j in 60 gramov parmskega sira.
i	Splošna bolnišnica v Ljubljani spn-[ roča. da je pprejem bojni kov na očesni oddelek zaradi obuavljalnih del v po-! slopiu za daljšo dobo omejen na najnujnejše primere.
Vpisovanje v tečaj o negi in prehrani dojenčka se bo vršilo v Higi-jenskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mater, dojenčkov in otrok (Dečji dom. Lipičeva 3) vsak delavnik dopoldne. Pričetek tečaja bo
15.	junija t. 1. ob 15.3(1 uri. Tečaj traja 3 tedne — 12 ur in ie brezplačen.
Ministrstvo za korporacije v Rimu ie izdalo posebno odredilo, po kateri se sme izdelovati samo tipizirano steklo. Prepovedano ie kakršno koli izdelovanje steklenic in steklenih izdelkov. ki ne ustreza tipiziranim obrazcem. Hkrati ie določena tudi cena za tipizirane steklenice. Steklenica za- dva litra vsebine stane 2.60 lire. litrska 2.10 lire. pollitrska trn 1.30 lire. Za večje steklenice so cene sorazmerno višje.
Kdor koli izvršuje trgovinski, industrijski ali rokodelski obrt po S 3.,
23..	32. in 60. zak. o oh rt i h. mora v šestih mesecih od uveljavitve te naredim vložiti pri pristojnem občinskem upravnem oblastvu nekolkovano prošnjo za zameno starega obrtnega lista, ki ga ie priložiti prošnji, z novim, ki naj se izda na obrazcu v italijanskem in slovenskem jeziku. Oblastvo. kateremu se izročita prošnja in obrtni list. izda o tem posebno potrdilo, ki ga mora upravičenec shraniti v dokaz, da ie zadostil dolžnosti in da more pozneje dobiti novi Obrtni list. Pristojno oblastvo izda obrtni list po gornjih navodilih v novem obrapcu na taksnem papirju za lir 6 brez vsake druge pristojbine in zaznamuje izdajo novega obrtnega lipi« v obrtnem registru. Kdor ne bo v predpisanem roku vložil prešnie za zameno obrtnega lista. se mu lio vzela obrtna pravica.
■	Sarajevsko mc-lnn bolnišnico že Kdo dni razširjajo. Vse stroške ie prevzela mestna občina. Doslej ima že dva nova paviljona. Ko bodo vsa dela končana, bo mestna bolnišnica mogla sprejeli v oskrbo približno 400 bolnikov.
Učenke, ki želo- delati sprejemni izpit na uršulinski gimnaziji v Ljubljani, nai spišejo .prošnjo na navadno polo papirja. Prošnji prilože: izpričevalo četrtega razreda ljudske šyle. rojstni in krstni list ter 4 lire v denarju za cerkveni kolek. Prošnje je treba dostaviti do 16. junija ravnateljstvu uršulinske gimnazije. Izpiti bodo od 20. iuliia dalje.
Xa drž. klas. gimnaziji v Ljubljani bodo sprejemni izpili za I. razred gimnazije (samo za dečke) dne 22. in 23. iuliia. v novem ursulinskent poslopju v Šubičevi ulici. Prijave, kolkovano s 6 lirami, ie treba vložiti pri ravnateljstvu do 15. t. m. Priložiti jim ie rojstni list. pozneje^ pa še spričevalo 4. razreda ljudske šole.
V	prošnji je treba tudi povedati, ali želi učenec delali izpit v poletnem (julijskem) ali jesenskem roku.
Gene zn tipiziran sladoleib Ministrstvo za poljedelstvo ie določilo, da se razdele vsi sladoledarski izdelki v tri kategorije, ki se bodo prodajali po določenih cenah. Najvišja cena za sladoled znaša 4.40 za obrok pri
sladoledarju, odnosno 5.56. Če ga prinesi; natakar gostu na mizo. Ostale kategorije sladoledarskih izdelkov imajo ceno 3.50 odnosno 4.20 lire s postrežbo vred in 2.50 odnosno 3.20 lire s postrežbo. Oblasti, ki vrše nadzorstvo nad cenami, morajo paziti na to. da sladoledarji ne zaračunavajo svojih izdelkov po višji ceni.
Maksimalni cenik
Maksimalni cenik št. 9. ki velja po naredbi Visokega Komisarja za Ljub-ljaoueko pokrajino od 10. aprila t. 1. naprej, določa za mestno občino ljubljansko naslednic cene na drobno (z všteto trošarino):
1. Kruli i/, enotne moke v kosili do 400 g 2.30 lire. v kosih od 400—1000 g 2.20 lire; testenine iz enotne moke 3.90 lire za kg: enotna pšenična moka 2.70 lire; enotna koruzna moka 2.20 lire; riž navadni 2.70 lire; fižol 6 lir za kg.
2. Jedilno olje (olivno) 14.70 lire za liter; presno maslo 23.40 lire za kg; slanina poljenn 19 lir za kg: mast 6.35 lir za kg.
3. Kis 4% vinski 6.35 lire za liter.
4. Mleko 2.50 lire za liter; kondenzirano mleko v dozah po 330 g 15.90 l ire za dozo. v dozah Po 385 g 7.55 M re za dozo.
5. Sladkor: sladkorna sipa 8.25 lire za kg. v kockah 8.35 lire.
6. Mehka drva, razžagana. Iranko skladišče trgovca v Ljubljani 33.60 lire za stol: mehki roblaucj (žamanje), približno 1 lil dolgi. Iranko mestno skladišče 40 lir za stot; trda razžagana drva 40 lir za stot; enotno milo. ki vsebuje 23—27% kisline. 4.10 lire za kilogram.
Osebne vesti
POROČILI SO SE:
V Ljubljani: #l-r. Jo/o Janc/, iz Cii obeli pri Sodražici, m pd<-. A nira Zabukovčeva iz Nove va-si pri Rakeku.
Rilo srečno!
UMRLI SO:
V Ljubljani: Milko Krapcš. urar-ki n»ojstor in t rgoN <“<•:	Frančikku K ♦■rkoč-ova ; Pl let ni Frane Planinšek; Anton Jerman, služil olj; Anton Sueher. preplednik električne cestno železnice; Marija Kopitarjeva; Franc >»kok, uslužbenec državnih železnic; Vinko Arhar; dr. Janko Rajar, \eteriharskj inšpektor v pok;, 741ctna Terezija Kliinnva iz Sajevca; Alojzija Kopačeva; Marija Ilovarjeva, trgovka.
V Mariboru: <r>letna Evgenija Krušičeva; .‘!vl«lni Viljem Leskovšek, mehanik; fiJletna Julijana < repinkova, hišna posestnica; 231etni Maks Kristan, mesarski pomočnik.
VCelju: 71 let n i Janez JrčiČ; r.Hletnn Elizabeta Kabjanova; 6uletni Ivan Gobec; 74lotni Franc Gaber.
Naše sožalje!
ŠPORTNI TEDNIK
Prelepo ie bilo nedeljsko popoldne z<i mršav nogomet, pa je vendar šlo na šišensko iijrišče več ko tisoč ljudi gledat tistih par tekem, ki nam jih sedaj nudijo za nogometno prvenstvo. Malo boli bi se že morali potruditi igralci, morda tudi prireditelji, da bi prireditve ostale v resnem okviru.
Nedeljski dve glavni tekmi sta sc končali /. rezultatom korotan-Vič 3-1 m Ljubliona-Mars 7-0.
Moštvo z Rakovnika ie sicer zabeležilo v številkah zmago, toda po poteku bi bilo lahko tudi drugače. Vičani so zlasti v drugi polovici igre močno pritiskali, ne da bi jim bilo uspelo vplivati na rezultat.
Belo-zeleni so spravili pod streho močan rezultat. Prvo tretjino igre ni prav nič kazalo, da bodo Poljanci tako neslavno zapustili igrišče. V tem delu je bilo na igrišču nekaj borbe. Potem pa je več neresnih potez, samih Marsovcev pripomoglo do končnega rezultata.
Domača nogometna prvenstvena produkcua bo trajala še šhri nedelje.
Naposled se ic to nedeljo v Julijanskem prvem razredu razčistilo še poslednja zadeva. V Bologni sin se ponovno sestala v kvalifikacijski tekmi Vencz.ia in Bari in so Benečani zmagali 3-0. I ako so se rešili padca v drugi razred, kamor so rajši poslali Barijce.
Tudi v drugem razredu je sedaj \sc na lasnem. Modem je uspelo, da ie v Napolijii premagalo domačina in si tako zagotovila dve točki prednosti; zasedla je s tem prvo mesio in se povzpela spet v prvi razred Brescia se je močno udarila z Alessundrijo (5-0) in preskočila Napoji. Skupaj z Modeno gre v prvi razred, dočim sc bo moral Napoli še prihodnje leto boriti za prestop v višjo tekmovalno skupino.
Tretji razred ic v glavnem tudi razčistil svoje račune. Nedeljsko deseto kvalillkacnsko kolo pomeni vakliuček rednega tekmovanja. V drugi razred bodo šli Varcse. Salernitana in Go-rizia; četrto mesto bo zasedla Parma ali Verona, ki se bosta morali za to mesto še prihodnjo nedelio ogledati v medsebojni kvalifikacijski tekmi.
. Švicarji so v nedeljskem kolu tako igrali: Basel - Servette 0-2. Bicl-/urich 0-1, Canfonol-Grenchen 1-2, Grasshoppers-St. Gallen 3-0, Lugano-Nordstern 5-2, Voung Bovs-Luzern 4-0, Voung f ellovvs-l.ausanne 2-3.
Hrvati so gostovali v Bratislavi proti Slovakom in zmagali 3-1.
O.	C.
>♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ MATEMATIČNA VREMENSKA NAPOVED
• za mesec junij 1943.
Sestavil dr. Vital Manohin
Vremenska napoved
10. junija, četrtek: poslabšanje. V
teku dneva ali šele ponoči hude plohe z nevihtami.
11. junija, petek: spremenljivo, plohe (verjetno zjutraj dež, a popoldne razjasnitev).
12. junija, sobota:	jasno, podnevi vroče.
13. junija, nedelja: jasno, podnevi silna vročina.
14. junija, ponedeljek: v teku dneva se bodo uveljavile motnje vremena (verjetno jo, da bo deževalo).
15. junija, torek: jasno, podnevi vroče.
16. junija, sreda:	jasno, podnevi vroče.
17. junija, četrtek: vpad deževnega vremena, nevihte in plohe.
18. junija, petek: vpad deževnega vremena, nevihte in plohe.
Opomba: V zadnji vremenski napovedi ni bila pravočasno opažena manjša računska napaka. Zato ie nastala netočnost: to. kar ie bilo napovedano za 5. junij (mnogo dežja), bi moralo bili napovedano za 3. junij, napoved za 6. junij hi morala vid jati za 4. 'linij. napoved za 7. junij pa velja za 5. junij.
V	priloženi vremenski napovedi smo tudi prvič upoštevali računstvu težko dostopni sekundarni vpliv na vreme, namreč tako zvano elastičnost, ozračja. Zato računamo, da se bo točn.i t naših napovedi znatno dvignila.
Točnost naš:h napovedi je v splošnem na* slednja: v M) "/n izpovedano vreme ( .ifohio ujema % dejanskim: v 10 nlo de.i.tnsko me zakasni /a 1 dan nasproti napovedanemu; v 5°ln nastopi z.it I dan prezgodaj; v j0 y se napoved ne obnese.
(Glei tudi članek na 3. strani.)
5
III
ROMAN - NAPISALA MIGNON G. EBERHART
i	Ne k d o ie moral vzeti sladkorčke na večer mojega prihoda i/. moie sohe in jih potlej spet prinesti nazaj.<
Kdo? je hladno vprašal.
Krčevito se ie trudila, da bi našla verjetno pojasnilo. Ne. nihče razen Diane. Riharda in Eve ni prišel v hišo od zunaj. Zmignila, ie z rameni.
Serif ie zavzdihnil. To hi bilo vse. Miss Šibila. Razen če mi hočete naposled vendar povedati, kdo ie bil tisti moški, ki ste ga baje videli na jasi?«
Ne vem! Verjemite mi vendar, da »e vem...«
lini, tako ne prideva na zeleno vejo. Sodna preiskava ho julri ziu-trai. ne glede na to, ali bomo dotlej aanšii Riharda Bohana ali ne.
S lem io ie odslovil. Za Šibilo ic serif na dolgo in široko zasliševal še Diano in Kalvina, prav tako pa vsa-Jkvga posla posebej, dokler ni popoldne krenil proti Slacvjevi hiši.
Šibila ie Hala na kuhinjskem 1110-ptovžu in >e ukvarjala s tein. da ie urejevala rvetlire V vazah — zakaj morala ie nekaj početi, da ukroti notranji nemir — ko ie stopila Diana Idedih ustnic in od strahu razprtih oči k niei. Kratko in razumeti! '
Šibila je pri priči Diana govori. »Tudi dih,- takisto.
Tak ie bil torej vzrok. Mislim vzrok Ljudmilinega čudnega vedenja.«
»Da. Nemara ho res tako.«
Obe sta molčali: le kovinaslo tleskanje je bilo slišati, kadar ie Šibila pristrigla cvetlični pecelj
malo ne morem
uganila, meni se
o c e m je to-
Naposled io Diana jezno povzela: Nihče ni imel vzroka, da bi si želel Ljudmilino smrt. razen... razen Eve. In Eva ie mrtva! :
Gliva? Zakai le?« Šibila ie obstala sredi dela.
Diana ie zmignila z rameni in vzela vazo z gladiolami. kakor da bi hotela skrili obraz za njimi. Kajpak, kdo pa drugi Ali mar misliš, da jaz. Kalvin ali Rihard ali naposled ti sama? In sploh si bila ti lista, ki si prinesla sladkorčke.
Ti si strašna. Diana.« ie srdito kriknila Šibila. -'Vse predobro veš, da jih jaz nisem zastrupila.«
: Nekdo iili ie moral. Jaz prav gotovo ne. Diana ie zviška premerila Šibilo in odšla s kuhinjskega mostov/a.
Ko je naposled Šibila P<> sili morala prenehati svoje delo — zakai še
tolikanj skrbnega urejanja in menjavanja cvetlic ie nekoč konec — ie odšla na vrt. Toda tudi odtod se je kmalu zdela pregnana. Po jezeru so ropotali motorni čolni in se zmerom iznovn ustavljali pred hišo Abhottov, zakai novica o strašnih dogodkih se je brž raznesla po mestecu in po vilah ob jezeru.
Nekaj prijateljev ie telefonski izrazilo svoje sočutje — olikanejši so pa rajši molčali.
Na verandi ie sedela Ljudmila. Šibila ie sedla k niei.
Kai ie rekel Donnv? je koi vprašala Ljudmila.
Šibila ii ie poročala o razgovoru in Ljudmila je prikimavala. »In kaj na merava ukreniti?
Šibila io ie vprašujoče pogledala.
Mislim, zaradi. tpbc.„ Sai sd bila vendar minilo noč ogrožena.«
. Rrejkone ne bo ničesar storil,; ie kratko odgovorila Šibila.
Ljudmila se ie vzravnala. Čez nekaj časa ie počasi povzela: /Vrata niso bila zaklenjena. Kdor koli ie lahko prišel v lusoe
■	Da. ie odvrnila Šibila. Počutila se le pobito in brez poguma.
Čez nekai časa ie prišel tudi Kalvin na verando. Sedel ie na ograjo, vlekel svojo smotko, opazoval motorne čolne na jezeru in izpraševal Ljudmilo o vseh podrobnostih poskušene-ga zavdania.	...
šerif ie v primeri s. teboj pravi začetnik. Kalvin, je dejala naposled smehljaje se in si zmedena in brez sape pogladila kodre s čela. kakor da
ii	je v velik napor, ko mora zadovoljevati njegovo neiisahliivo radovednost. »Človek M kar mislil, da mi ne verjameš.«
»Tak. prosim te. telica! jo ie pogovoril. Samo tega ne razumem, zakaj si ves ta čas tako trdovratno molčala.
-Zalo, ie odgovorila z glasom otroka, ki zgolj iz trme noče dali pojasnila. In nikar mi ne pravi tetica.*
Kalvin je skomignil z rameni. »Kakor želiš.«	.
Popoldan se te neskončno vlekel.
O	Rihardu še zmerom ni bilo nobene vesti. Kalvin in Hovvland sta morala spet odpraviti celo vojsko časnikarjev.
Ko so se motorni čolni slednjič vendar umaknili izpred hiše Abhottov. je Šibila odšla spel na vrt. Sedla ie na listo klop. kjer sta bila sedela z Rihardom tisto pomembno noč. ki je bila še tako blizu, a se ie vendar zdela že zdavnaj zapisana preteklosti.
Jezero ie bilo sivo in zavito v meglo. Samo nekai ribičev ic veslalo v daljavi in nastavljalo mreže.
Zdajci ie šibila zaslišala škripanje peska. Zdrznila se ie in si nagonsko segla h grlu.
»Jona... sai še slišala uhem. da prihajaš.«
Jona se ie bežno dotaknil klobuka in si ga precej nato potegnil globlje na oči. »Iskal sem priložnosti, da bi sam govoril z vami,: je po lihem dejal. previdno se oziraje naokoli. ' Nekdo bi rad govoril z vami — med štirimi očmi.«
Počasi ie vstala. Nekdo...?:
Prikimal je. Mr. Rihard, da. da. Poidite, odpeljal vas boni k njemu.«
13
Šibila je kar brž uganila, kam io Jona vodi. Sredi med drevjem je slala garaža, nekdanji hlev. in na podstrešju ie v tistih časih, ko so še konje imeli, stanoval hlevar. Povsod bi utegnila policija stikati za Rihardom, le tu bi ga gotovo najmanj iskala. Brez Jonove pomoči bi res ne mogel prebiti v tem skrivališču — in za dahe časa bi tudi ne mogel ostati tu. sai bi se Jona ne mogel vsak dan sprehajati med kuhinjo in garažo, ne da bi ga naposled kdo videl.
Jona ie odpeljal šibilo zadai okoli skozi grmov ie do garaže in šele. ko je vse previdno oprezal, ii ie pomignil. naj smukne okoli ogla v garažo. Stare konjske jasi i so bile še zmerom ob zidu in tudi trhle iiolžaste stopnice. držeče v hlevarjev« sobico, so še stale v kotu. : Tam gor.« ie dejal Jona in pokazal z glavo na stopnice. »Jaz bom počakal tu doli. In če kdo pride, bom požvižgal.«
šibili je srce neznansko utripalo, ko se ie vzpenjala po škripajočih g redčil . Rihard io ie moral slišati, zakai odbutnil je vrata. Šibila...«
Prisrčno io ie obiel in poljubil, šibila je pozabila na vse okrog sebe: samo njegove bližine se ie še zavedala in se čutila varno.
Jona je pokašljal in Rihard je dvignil glavo. ' Prav imaš. Jona. je dejal in se bežno nasmehnil. ;škrila..se bova rajši. Pojdi v moje skrivališče, šibila.«
Sobica ie liila majhna, stene gole. tla pa deščemi V kotu ie stal pograd.
njemu nasproti razmajana črviva miza z dvema stoloma. Nad mizo ie vi>el na steni koledar s podobo smehljajočega se mladega dekleta z velikim slamnikom. Na vrhnjem koledarskem listu, ki _ie bil porumenel in delno odtrgan, ie bilo natisnjeno: ...julij 192.; dan in letnica sta bila odpihniena kakor dan in leto sama... šibili se ie vsilila misel, da ie visel la koledar prav tam. ko sta z Rihardom še kot otroka divjala ko vrtu.
»Ne bil tii smel priti sem. Rihard.« je rekla, toda zvenelo ie mani očitajoče. kakor ie bilo mišljeno.
Prižel io ie nase. »Moral sem pobegniti. šibila, ie šepetal zadihano. »Drugega mi ni kazalo. Pa menda ne verjameš, da sem jo jaz umoril?«
Položila mu ie roke na. rame in mu trdno pogledala v oči. »Ne.-
Jona mi ie prinesel časnike. Pokazal ie na kup listov, ležečih na tleh. /Mrzil... mrzil sem jo. Šibila. Ko se je vrnila, sem io moral sovražiti — nisem se mogel upirati temu čustvu. Saj sem vendar že mislil, da sem svoboden. In medtem sem bil spel tebe videl. Šibila.« Prijel jo ie za roko in si jo dvignil na čelo. .Toda umoriti bi je nikoli ne mogel.«
»Vem. Rihard. Menda nisi ranjen?« je zaskrbljeno vprašala. Takrat mislim. ko ie šerifov pomočnik nate streliAl.«
Nasmehnil se ie. »Alfred sploh meriti, ne zna — ali ie na nazadnje nalašč v zrak streljal. Sicer ni bilo pošteno. da sem temu nebogljenemu, pritlikavemu revežu ušel. I/, nekega kota je slišal šum in se je obrnil tia. To priložnost sem kajpak izrabil in jo odkurik«
: Zaprl) fe bodo, ko te bodo našli.« Nihče razen Jona ne ve. da -em tu. Vedeli moraš. Šibila, da sem nekai j dognal. Mnogo ne. Toda edina možnost ie. ki se mi zdi... :
Alj m a r veš, kdo ie umoril Evo?«
Odkimal ie. Ne. Veni pa nekaj, kar utegne bjti vzrok za umor. Trdno
Listek ..Družinskega tednika*1
Krištof Šmid
Napisal Janez Rožencvef
Podstrešje smo morali izprazniti in otroci so med razno šaro odkrili moio otroško knjižnico: poleg Robinzona in °l’h. indiianaric. nekaj kniig Kri-®„,a ”inida. Svoje dni so mi iiii bili podarili ljudje, ki so mislili, da bo to “ ‘J!1® otroško dušo požlalitnilo. Po: n.-.-1 K™'ofa Šmida so se mi že pri Im;*? l)rat>iu priskutile, ali kniigo l-I! S1 s,em imel 7-a tolikšen greh ka-<r?r.	Poteptati	ali čebelo ubiti.
J,. . s°, se zvezki obranili. Zdaj so j' ?CI planili po njih in Krištof Šmid vunel v moji hiši precej literarnih 'ecerov.
Kar brž so dognali. da ie Krištof "Hud izumitelj, oziroma pravi _ oče pridnega Janezka in hudobnega Mihca. “ad katerim ima novi rod svoje po-tel!D? dopadanje. Zabaval jih ie svet nnstofa Šmida, ki ie tako lepo raznesen v blage dobrotnike in revne, j*J. ,na moč srečne in vrle družine prionih Janezkov, katerim se slednjič
i	^ .uslugi blagih in plemenitih do-oinikov vse k sreči obrne. Vmes so posejani hudobni Mihci
M • izdai' t;i, He Je zanimala populacijska poli-ririf-	Šmida.	Blagi	reveži,	t.	i.
rui?.lne Pridnih Janezkov imajo zelo
i,ro *otrok- Pridnih ljudi ni nikoli imvec na syetu. Blagi plemenitniki otr-7,!0 Sa»io do enega ali po dva ,,rr®*a- Vrli Krištof Šmid. ki ie delal na f?3?81?1*0 za velike družine, se sleii -®s’a ni,i zavedel ni. Ali to ie ""Uc naravno in razumljivo. Naj bi plemeniti dobrotniki čez mero rt.;"V}°*.li. kako bi jih blagi in pridni
I,,, ?Dodobiio živili?! Zakrknjenim ftm;?i m Mihcem Bog pri Krištofu oravU*e ‘iaie otrok, kar ie tudi čisto vselV' ie en sam hudobni Mihec ie ihuda nadloga, zlo se Pa naj-cin t	v Prvem rodu po-
Koliko ie bilo smeha, ko so ua daš brati o učiteljevi družini, kjer ie mati zlahka in z veseljem okopavala osem bolnih otrok, medtem ko ie vrli oce z igranjem na klavir preganjal stiske, tegobe in težave. Neverietno. kaj so Krištofa Šmida blagi reveži vse zmogli! Njih blagi dobrotniki niso bilj taki ptiči Zato pisatelj ni pustil, da bi jih usoda preveč tepla; vedel je, da neusmiljenih udarcev ne bi prenesli. Biagi revež se ie v njegovih Povestih vselej lahko s številno družino stisnil v eno sobo ter pri priči začel trdo delati. Blagim dobrotnikom ostane tudi v nesreči še po več sob !'i trdega dela se jim ni treba lotiti. «erjim za prvo silo na pomoč pri-se 1,0 hvaležni reveži. Dobrota j. ,v?eH visoko obrestuje! Nikoli si sti l- I mislil, da rnoreio biti pove-
i.	ki se mj svoie dni zdele neznosno omledne, pri kritičnem branju °lrok od sile zabavne!
Tako smo Krištofa Šmida na razne načine premleli in prerešetali. Potem Pa se ie zgodilo nekai čudnega. Hči ie knjige posodila sošolki v šestem gimnazijskem razredu, in le-ta ie delala da so hudo lepe. in da so ii povesti močno všeč. Nisem nmgel ver-!f i i 1 res 'e ^ilo na vsak način, t ogledal sem v poučni slovar in bral:
“ »Šmid Krištof, mladinski pisatelj, roien 15. avgusta 1768 v Dinkelsbuhlu. iimrl 3. septembra 1854 kot kanonik Augsburgu. Avtor mnogo čitanih Ujesti: Genovefa, Roza Jelodvorska.
1	'[“i itd. Zbrani spisi 18 zvezkov...« n/,“"»i?lil sem se. Od avtorjeve smrti dnh->a Poteklo 9!) let; Bogme. dolga K\p~' !n mož sam je učakal 80 let! r.L-Ovi vrstniki so bili:	Prešeren.
Friderik Veliki. Rousseau. Ii‘'at-. Schiiinr jtd. Koliko ie pisale-llt Ji niih knjige ljudje še toliko
ii	P° avtorjevi smrti radi brali? rt-sneto malo! Torej: kje je skriv-
nost. ki hrani pri življenju le omledne in smešne štorije?
Manirav črnobelega slikanja ne pojasni nič. ker pri Krištofu Šmidu pridni Janezki in hudobni Mihci ne nastopajo dramatično. Tudi »happv ends ne reši uganke. Slabe povesti s srečnim koncem so lahko nekai časa priljubljene, dokler iih ne izpodrinejo nove. V teh štorijah mora biti nekai posebnega, česar v drugih ni!
Razmišljal sem. kakšno podobo avtorja reflektirajo povesti. Mož ie bil za svojo dobo pač izobražen in v marsičem podkovan. Razume vrtnarstvo in sadjarstvo, ročna dela, trgovino s sužnji, brodarienie. astronomijo in še marsikaj. Piše gladko. Včasih sicer hudo deklamira, ali Bog pomagaj. Mož se vendarle trudi, da bi ostal na realnih tleh. Dotika se celo nasledkov francoske revolucije. Da misli pri tem bolj na spremembo človeškega značaja kot na spremembo drugih okoliščin, ni nič hudega. Saj bo tudi danes vsak pameten človek potrdil, da bo na svetu
DARMOL
najboljše odvajalno sredstvo
šele tedaj zares boljše, ko bodo liudie boljši.
Tako sem premišljal in razmišljal, dokler se mi ni v hipu posvetilo: Jo že imam!
xtem«, dognanju se ie — kakor presušen škaf. Ui so nui odpadli obroči i-iv.Yo 1	Privzgojeno	spošto-
vanje do sleherne kniiee. ki zaradi niega dosihmal niti stare pratike nisem mogel zavreči. Vstal sem in potisnil knjige Krištofa Šmida — v ogenj. Pozneje sem napravil enako Se z marsikatero domačo in tujo kniigo. ne da bi me bila zaradi slavnih imen avtorjev kaj vest pekla. ♦»♦»♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»<♦«*♦»♦»♦♦♦♦»♦«♦♦« FILATELISTI POZOR! Najugodneje itupite in vnovčite znamke vseh kon tinentov do poslednjih okupacijskih znamk — v knjigarni Janez Dolžan. Ljubljana. Stritarjeva 6.
DAMSKE KROJE f Sni te) točno po meri in priloženi slikt izdeluje prvovrstno Jožica Rus-Kumelj, Jadranska ulica 22.
JIIIIIIIUIIinilllllllHIIIIIIIHIIMHIlllia
| okviru i
“	/a	n
E SLIKE. FOTOGRAFIJE. GOBELINE. 1
| KLEIN I
§ LJUBLJANA, Wolfova 4 =
imillllllllllllllllllllltlllllllllllllllllliT
KAMELINO MAŠČEVANJE
Ii 1 J	
	opisal F. KO G L iiinii
	
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Odkar ie delal inženir Senton v gorskih globelih Kuh-i-Dena. je vsako jutro preklinjal deželo vitkih minaretov in mošej.
»Tvoje kamele so vsak dan bolj lene!« je zaklical neko jutro šotoriiu Alefiju Aliju. »Pred nekai tedni so prehodile ispahansko pot v treh dneh. Tedaj so morale nosili težke strojne dele in vrtalne priprave. Zdaj pa nosijo samo gorivo in zalogo živil, pa potrebujejo za isto pot štiri dni. Ali morda tvoie kamele tudi opii kade kakor ti?«
Alefiju Aliju so se zasvetile oči:
Kamele hodijo po Alahovi zapovedi.«
Kako ie Senton sovražil ta fatalizem! (:p se avto ustavi, pritisnemo na vplinjač in takoi bo spet zabrnel. Kadar se tvoie kamele polene. potrebuješ palico! Ali si me razumel?«
Noč in dan so v gorah brneli stroji in gonili vrtalne priprave, s katerimi so iskali v kamnitnih tleh premog. Alefi Ali se pa ni držal tega ritma. Namesto da bi kamele ispahansko pot prehodile v treh dneh. so se vrnile v taborišče šele čez štiri dni.
Ali ti nisem povedal, kako pripraviš kamele do tega. da bodo hitreje stopale?« se ie razjezil inženir Senton. »V dirkalne kamele bom vzgojil tvoje leue živali. Naprei!«
To pot ie inženir nekai časa sam spremljal karavano. S seboj je vzel jekleno šibico in ie ■/. njo ošvrknil kamelo vodnico, brž ko ie nekoliko počasneje stopila. Mislil ie na konje, ki jih ie jahal v domovini, in ie bil prepričan, da bo lahko tudi s kamelami tako ravnal. A čim boli ie bil inženir s kamelo vodnico surov, tem boli io ie Alefi ljubkoval. Ko so_ nekai ur počivali, je celo legel k n je i in io skušal potolažiti z zakletvami.
Nekoč ie prišla v gore Sinab. nežna in lepa hči gonjača kamel. Oče ji Je dovolil, da ie smela govoriti z inženirjem.
»Ne maraš kamel.« je načela pogovor.
»Lenobe bi iih rad odvadil,« se ie zasmejal Senton.
»A to ti ne bo prineslo sreče.«
»Sreče? Mi ne potrebujemo vaše sreče. Zanesemo se na svojo moč,« ii le odgovoril Senton.
Sinab je pa mirno nadaljevala: »Kamela si zapomni vsak udarec, ki ga dobi po krivici. Nihče ne more globlje sovražiti ko ta žival. Maščevala se bo.«
»Tako?« se ie začudil inženir in pogledal deklici v velike črne oči.
»Ali poznaš pripovedko o Alahovem skrivnostnem imenu?«
Senton ie odkimal.
»Mnogo mojih rojakov veruje, da ima Alah sto imen. Poznamo devet in devetdeset njegovih imen. samo nie: govega stotega ne. Prav to ime bi človeštvu prineslo večno srečo. Prerok je to svoie stoto ime nekoč zašepetal svoii nailjubši živali v uho. Saj ie bil tudi sam šotori, to ie goniač kamel kakor moi oče.«
Inženirju se ie zdelo, kakor da bi mu dekle po naročilu svojega očeta pripovedovala to pravljico.
»Povej mi rajši kaj drugega. Sinab.» jo ie prekinil. »Povedali so mi. da vezeš prekrasne preproge in da znaš več jezikov. Govorila si tudi ze 7. Kv-ropkami. Zakai torej še verjameš pravljicam?«
Sinab ga ie vprašujoče pogledala. Njeno vitko telo ie trznilo. Ni mu odgovorila.
Morala bi si nekoliko ogledati svet. potem bi drugače mislila. Ali bi rada odšla v svet?«
»Nek je odločno rekla. Potem je vstala in odšla.
Senton ie svojevrstno Sinabino svarilo kaj kmalu pozabil. Ko ie prišel praznik Nu Ruz. ki ga Perzijci praznujejo kot pomladanski dan. in ie Alefi Ali sedel v krogu svoje družine in jedel jed sedmih začimb, ie družba, ki ie v gorah iskala premogovne žile. javila Sentonu. uai opusti delo. češ da ne nese dovoli. Inženir ie bil vesel, da se bo lahko vrnil domov. Poslal ie stroje in prtljago v Teheran, prodal kamele, plačal Alefiia in ostale delavce in odpotoval po najkrajši poti domov.
Čez leto dni ie Senton spet prišel v Perzijo. A tokrat ne po opravkih.
V	krasnem športnem avtomobilu ie s seboj pripeljal svojo, ženo. s katero se je bil pred nekaj tedni poročil. Sklenila sta bila. da bosta medene tedne preživela v Perziji, in sta že prepotovala stepe in pustinje vse do Perzijskega zaliva: zdai sta bila name-ntena v Širas z modrimi kupolami in svetlikajočimi se minareti.
Nekaj ur pred širasom ie inženirja doletela usoda, ki mu io ie bila prerokovala Sinab. Pri oazi Khan-i-Zinian mu je počila avtomobilska guma. Čreda kamel, ki je počivala v bližini, je ob poku prestrašeno dvignila glave. Senton v pripekajoči vročini ni holel menjati gume. zato sta z ženo sedla v senco palm in utrujena od poti takoi zaspala.
Tedaj se ie leno dvignila ena izmed kamel, stopala nekai časa okrog avtomobila. potem povohala inženirja, dvignila glavo, razširila nozdrvi in puhnila skoznje sapo. Potem je z vso svojo težo pokleknila s sprednjima nogama inženirju na prsi in vrat.
Inženir se ie prebudil in lovil sapo. Z izbuljenimi očmi ie prestrašeno zastrmel v žival, ki mu ie klečala na prsih in spoznal v niei kamelo vodnico. ki io ie bil v gorski globeli Kuh-i-Dena pretepal. Tedai mu je ko blisk švignilo skozi možgane Sinabino svarilo. Z vsemi močmi se ie skušal dvigniti. Krčevito ie zgrabil svoio spečo ženo za roko. da se ie prebudila. Mlada žena ie prestrašeno kriknila. Z vsemi močmi ie skušala odriniti žival z moževih prsi. a zaman. Videč, da žival ne odneha, ie zgrabila revolver in pričela streljati kamelo v noge A besna žival tudi zdai ni	popustila in	se	ie	dvignila šele
tedaj, ko Senton	ni	več dihal. Potem
je	odkolovratila	nazaj	k svoii čredi
in	si lizala kri.	ki	ii	je curljala iz
ran na nogah.
Puščava se smeji in joka
Na nekaterih mestih neskončne afriške puščave, pred vsem pa na njenih obronkih, se pogosto slišijo doslej še nerazjasnjene zvočne posebnosti. Na lepem zadoni iz pustinje iasno he-hetanie. ki potem preide v nekakšen glasen smeh. Včasih ljudje sliši io tudi človeškemu ioku podobno ječanje.
Najbrž^; nastanejo ti čudni glasovi tako. da se miKiarde in milijarde peščenih drobcev iu med njimi pomešanih zrnc soli drgneio drug ob drugega.
FR. P. ZAJEC
IZPRAŠAN OPTIK IN URAR
LJUBLJANA, sedal Stritarjev« ul. 6
pri frančiškanskem mostu
Vsakovrstna obli, ralmogledi, toplomeri, tarometn; nygromelri, M. Velika ubira ur rislnine in srcDniint. Samo kvalitetna optu
Kako gradimo naše matematične vremenske napovedi?
Spisal dr. Vital Manohir*
Sonce ie edini vir one energije. 9 katero razpolaga ozračje. Zato se razvijajo v ozračju procesi le do neke meje. ki je strogo določena po množini one energije, katero vsebuje zrak. Vsak proces, ki ima vse ostale ugodnosti za svoi razvoj, mora prenehati, kadar mu zmanjka za ta namen potrebne sončne energije. Jz tega sledi, da mora obstaiati tesna zveza med procesi v ozračju in množino sončne energije, ki se prenaša po žarkih na zemeljsko oblo. Ta zveza se lepo zrcali v poiavu zvezanosti vremena s posameznimi datumi (pojav »singulari-tet ). Toda ozračje ie silno gibljivo sredstvo in zato ves čas prenaša nabrano sončno energijo (toploto, množino vodnih hlapov itd.) iz enega kra-ia v druge. Zato se lahko v enem kraiu naberejo ogromne množino sončne energije (vrši se koncentracija energije), v drugih se pa obratno oaaža pomanjkanje te energije. Tam. kjer ie preveč energije, se le-ta izloča v obliki padavin, vetrov, strele itd.; to so področja slabega vremena. Tam. kjer je primanjkljaj energije (zrak nima moči izvrševati dela in zalo leži skoraj nepremično), so področja lepega vremena. Slabo vreme odnaša oni del energije, ki ie odveč, (del energije prehaja v zemeljsko površino, del se odnaša v druge kraie. del pa od-liaja v vesolistvo) in tako nastaja namesto koncentracije energije normalno stanie ali celo deficit (primanjkljaj). To pa ima posledico lepo vreme. V področju lepega vremena se nemoteno prenaša sončna energija po žarkih, kar ima za posledico uničenje primanjkljaja ali celo nadnormal-no stanie energije, kar ustvaria ugoden pogoj za razvoj slabega vremena.
Sonce ie torej poglavitni činitelj. ki ustvaria vreme, toda zrak spričo svoie gibljivosti tako neenakomerno iti nestalno raznaša sončno energijo širom po zemeljski površini, da se celotni vremenski mehanizem <!ilno skomplieira. Toda sonce tudi ne pusti velikih in trajnih anomalij razpored-be energije, ker v krajih, kamor no-šilia sonce premalo energije (polarna področja), jo zrak izgubiia po izžarevanju (vdori toplega zraka). Nasprotno — ako pride zrak z deficitom z ozirom na normalno množino energije dotične zemljepisne širine, se izžarevanje tako zmanjša, da sonce hitro nadomesti omenjeni primanjkljaj (vdori mrzlega, zraka). Zato če preračunamo vreme izključno z ozirom na sonce, moramo dobiti ono vremensko fizio-nomiio. ki služi tako rekoč kot tračnice dejanskega vremena. Dejansko vreme bo mnogokrat poskušalo »sko-čiti v stran s tira«, ki ie določen od sonca, a ne bo moglo! Zato se naša napoved ne !>o vedno ujemala v podrobnostih. pač pa se v poglavitni sliki mora ujemati.
V	priloženi vremenski napovedi smo upoštevali težko preračunljivi faktor tako zvane »elastičnosti« ozračja. Pod elastičnostjo razumemo sposobnost ozračia za transformaciio in obdržanie energetičnega polia. ki ni v skladu s solarnim eiiergetičnim poljem! Ta diskrepanca se izraža v omenjenih »iztirjen iih r vremena s tira. ki ie določen po soncu.
Po trudapolnem delu —
zabava in razvedrilo v »Družinskem tedniku«!
Prepričan sicer še nisem. Ne morem ti tena izdati. Šibila. Zdai še ne.« y Zamišljeno se ie zazrla vani in vprašala: »Kie sj bil ves čas. Rihard?« ^Bil sem... v nekem neznatnem me-. -,?em Potlej sem se moral vrniti ker moram tu še nekai urediti ^	. ko bom policiji dokazal, da iaz
riiu £msem umoril- se bom javil še-
Kie si pa avto pustil? Našli ca bodo.«
v »Skril sem ga v ločin nekega mo-J/iria, več kilometrov od jezera vstran, pnoti sejn io peš primahal sem. Na nt?. ,sref(> i? bil Jona še pokonci, k« s me 'e.s Aii-an« in s čisto obleci;-' celo brivske potrebščine mi ie !”iMSe Nasmehnil se ie in se po-Cladil po bradi. »Saj vidiš, da sem skora, za med liudi Dvomim, da bodo av o ka, kmalu našli. jn dokler ga ne fHlki neio. sem varen O Šibila, moral sem te spet videti. Poidi, sedi!« Posa-rol'° ,le,.lla Ooer,ad- Položila mu je Ky“« okoli vratu, kakor da bi ea mo-*aslo i *el" obiemom obvarovati vse^a HJo o a"ia iu vso-;i .zla- ^Dognati ga /SP1, i° ie umoril in zakaj. Ni zam	etnika na svetu, ki bi se zares
slon zavzel. In tudi če bi me napo-stil' zaradi Pomanjkanja dokazov opro-Sp‘‘ madež, sum bi se vlekel ko lei t ?a men°i. vsepovsod in za vse-fiJ' 1, \i in sebi sem dolžan da naj-hern- ca- Ljubim te. Šibila, s sle-nirn I . srfmm utripom in s sleher-rahl; (ll,1l>n!i- Nemara se to hudo ob-.".eno sliši, res je pa vendar. Poro-ia se bova šele. ko ne bom več...«
Uf i ,.lnu ie v besedo: »Naj se zgodi koli...?
ie 10 Prehitel: »Ne.« Pobožal io ne rol{i- »Ne. ljubica moia. Žrtve ftloriu Ne sme 88 ugoditi, da bi hrstnm Zlve!1 ? 61°vekom. ki liudie s ,nH"1	zdai	na	nekai
bvpHeH °.na.nni ie rekel, da ie šerif %ci.<	7,8 obisk v vrtnarski hi-1
»Ali tudi to ve. zakai si bila tam?«
»Howland mu je nemara povedal. Rihard. Howlandu ne smeš zaupati. On misli, da bi moral ti umor priznati. Pravi, da ie to edina pot...«
»To, to pravi Howland?« io ie osorno prekinil.
»Da. In... ioi. Rihard, še nekai drugega ie. Ali ti je Jona pripovedoval o Ljudmili in arzeniku?«
Okrog ustnic se mu ie zarisala trda črta. »Da. pripovedoval mi ie. kar je vedel. Vsega tetra ne razumem. Ne gre in i v glavo, kakšna zveza bi utegnila biti med Evinim umorom in poskusi zavdania.« Srepo ie zastrmel v tla »Služinčadi so izprašali vest zaradi nekih sladkorčkov.«
Šibila mu je na kratko povedala, kako in kai ie bilo.
»Ali sumijo mar tebe?«
»Saj vendar nisem bila že prej tu. ko ie neznana roka zavdaiala Ljudmili.«
»Ljudmila pa ni nikoli črhnila niti besedice. Vsi smo sicer vedeli, da io nekai mori in muči. toda na vsa vprašanja ie odgovarjala z molkom.« Stresel ie z glavo. »Če bi le ne bilo vfce tako nepredirno... Kakšna ie to spet stori ia, ki to ie Jona omenil? Prejšnio noč ie nekdo vlomil?«
»Da. da. nekai takšnega... toda to ie že zdavnaj mimo iu pozabljeno. Rihard. Meni se ni zgodilo nič hudega, ne vem pa. kdo...«
Osuplo io ie pogledal. »Šibila! Za božji čas. ali mar to pomeni...« Krepko io ie prijel za rame in si jo obrnil k sebi. »Tak povej!«
Hlastno mu ie poročala, trudeč se. da bi mu prikazala dogodivščino na moč nevažno in nepomembno, vendar mu ni zamolčala, da ie bil niegov lastni robec, ki ga ie neznani lopov prepojil s kloroformom.
»Prav na takšen način jo vendar tudi...« Ni dokončal.
Prikimala ie.
Strah, zgražanje, srd in zamišljenost, vse likruiu ie bito zapisano n* nje-
govem obrazu. Vstal ie. stopil k lini
in pogledal ven. »Kdo ie le bil?«
»Tega vendar ne vem.«
Od spodaj se ie slišalo lahno žvižganje.
Rihard se ie zdrznil in se postavil na prežo. Natanko ie razločil napev »Ženska le vara nas...«
Zdajci se ie zaslišal Howlandov glas.
Hej. stari Jona. sai še vedel nisem, da si tako muzikaličen.«
»Ali ie kai novega. Mr. Howlaiul?i je vprašal Jona vse preglasno, samo da hi onadva tani gori ne preslišala njegovega opozorila.
»Nič pomembnega.« HowIandovi koraki so že odmevali po garaži. »Ze več let nisem bil v tem starem hlevu. Tu smo se kot otroci mnogokrat skrivali — ali se še spomniš. Jona? Lei. lei. sai so jasli Še tudi tu. Kam pa drže tisle stopnice prav za prav? Ali ni tam gori podstrešje?«
»Je. ie. toda svetoval vam ne bi. da bi šli gor, zakai stopnice so trhle in ne vzdrže več teže. Cujte. Mr. How-laiid. sai ste menda odvetnik. Pravili so mi. da bo iutri sodna preiskava. Kai mislite, kai se bo zgodilo?«
»Kai se l>o zgodilo? Bojim se. da bo šerifu ukazano, nai Riharda aretira. Zaradi umora. Zbogom, stari Joiul Samo malce pohajkujem okoli.«
»Lahko noč. Mr. Howland.<
ifovvlandovi koraki so izzveneli.
Rihard ie stopil k Šibili in se ii zazrl v obraz. »Šibila.« ie rt>sno rekel, »še nekaj ti moram povedati, kar bi tj sicer rajši zamolčal. Ondan... tisti večer. ko sva sedela na klopi, bi ti bil moral prav za prav že povedati. Je tudi z Evino smrtjo v zvezi. Policija tega še ne ve. toda dolgo ne bo trajalo. da bo tudi to očitno. Prav me moraš razumeti... ah. predolga povest je — in najin čas ie odmerjen. Bil sem v zadregi. Šibila. Po dolgem času sem spet prišel sem, ker sem potreboval denarja. Na tak ali drugačen način sem si moral priskrbeti sredstva. Ni bilo drugačnega izhoda.«
»Veu».<
»Kdo ti je povedal?«
»Diana sama. Dejala ie. da ti ie hotela dati denarja.«
»Da. to ie res.«
»Toda ti ga nisi sprejel.«
Odgovoril ie šele čez nekai časa. »Ne. Branila se ie. da bi nakupila še več delnic, iaz se pa nisem mogel odločiti. da bi vzel gotovino od nje. Dejstvo je pa in ostane, da sem prišel sem. da dobim denar — na ta ali na drugi način. In zdaj sem v škripcih. Zakaj... Eva ie imela denar.«
»Eva!« Šibila ie planila pokonci. »Sai vendar... sai vendar...«
»Da. da. Vsakdo ie mislil.'da nima denarja, zakai iaz ii prav zares nisem imel kdove kai dajati. Nekega dne mi ie slučajno prišel izpisek nienega bančnega računa v roke. Sprva še verjel nisem, da ie Evin obračun. Odkod ii toliko denarja, sploh ne slutim, imela je pa več ko sedem tisoč dolarjev. To sicer ni veliko premoženje, toda zame bi bil ta denar zadostoval, da bi se izkopal. Prosil sem io. naj nii prepusti denar, kajpak pod pogojem. da ii vse vrnem.«
»Pa se ie branila, ali ne?«
»Da. V nekem	oziru	je	tudi razumljivo. Toda... ali	razumeš,	ta	denar...
ta denar ie spet nov vzrok... Ne denar kot tak. pač pa dejstvo, da sem ga prav iaz zdai tako krvavo potreboval.«
Šibili se ie zdelo, da se ii vdirajo tla i>od nogami.	Misli	so	se	ii divie
podile, toda še preden	iih	ie	utegnila
oblikovati v besede, ie zaslišala, da prihaja Jona po škripajočih stopnicah navzgor.
Rihard ie brž stopil k vratom in iih odprl. »Prav imaš. Jona,« je šepnil. »Miss Šibila pride takoj.«
»Skrajni čas ie,« ie prav tiho odgovoril Jona.
Sele zdai se ie Šibila vsega domislila. kar bi mu morala še povedati, stvari, ki o niih Jona bržčas niti poi-ma ni imel in jih zatorej Rihard niti ne sluti. Hlastno ie pohitela z vsemi novicami, ki so bile količkaj važne.
Povedala mu je o vrvci od Ljudmili; nega kopalnega plašča, o človeku, ki je stal na jasi. in v naglici ga ie še enkrat posvarila pred Hovvlandom.
»Howlandoin?« le zamišljeno ponovil. »Kako to? Tega bi ne bil nikoli mislil. Zmerom sem ga imel za svojega najboljšega prijatelja. Zato torej...« Zdajci se je prekinil in io pogledal z nenadno porojenim nezaupanjem. »Pa ne. da bi ga naposled ljubila. Šibila?«
Po tihem ie odgovorila: : Prav za trdno veš. Rihard, da to ni res.«
Prijel jo ie za roke. »Oprosti, ljubica. Sai že nič več ne vem. kai nai mislim.« Upala ie. da io bo spet prižel nase. toda namesto tega je izpustil njene roke in skoraj osorno dejal: >7,daj moraš iti. Šibila. Pazi. da te kdo ne vidi.«
Kradoma je padal mrak. Skozi okence je prihajal le še medel odsvit. V tej pusti svetlobi se ie zdel Rihard utrujen in bled.
»Rihard, kdo io ie umoril?«
Ni ii odgovoril. Spet so se oglasili Jonovi koraki na stopnicah. vZe frre.« te zaklical Rihard in potisnil Šibilo proti stopnicam.
Jona se ie boječe oziral, preden je dal Šibili znamenje, da sme oditi iz garaže. Videti ni bilo nikogar. Samo grmovje ie črno in vlaž.no molelo v mračno meglo. Na prvem ovinku se ie Šibila ozrla. Vedela ie. da stoii Rihard zdai ob okencu in zre za njo. čeprav ga ni mogla videti. Hotela mu ie pomahati, toda še preden ie dvignila roko do rame. ie opazila, kako ji .Iona s praga starega hleva na vso moč maha. nai se obvlada. Pobesila je roko in krenila dalie.
Huda mora io ie pritiskala k tlom. Rihardova zadeva ie slabo kazala; zdela se ie kar brezupna. Ali ne imenujejo mar med seboi zvezanih slučajnosti »dokaz na osnovi indicii«, če gre sa to. da najdejo krivca?
Dalie vrihodnjif
KAKOR VEDNOVŠIVflENJOTAKO SO BILE TUDI 3DA3 P05ABL3ENE VSE ARIFOVE 5AS LUGE 5ULTAN 3E UMAJAl,DA &A U3AMEDO...
'ko je da sa^edal
ST RASNEGA TUMBO. MU JE SRCE PAOLO V S	HLAČE...
...TER
sramotno	N
POBBibAL NASAJ v MESTO
...NAKAR GA MENI NIČ TEBI NIC OBSODI NA S.MRT-PAHNJEN BO 5 VISOKE PEČINE
,	.	V	PREPAD
V strežnem objemu
Srečanje z mambo
Grozen doživljaj kolonistove žene. — Tudi najnevarnejšo kačo je moči preslepiti
Črna mamba spada k najnevarnejšim kačam pred vsem zato. ker ie tako zelo divja, da človeka tudi brez vzroka napade. Vsako srečanje z afriško mambo pomeni torej smrtno nevarnost. To je vedela tudi Mrs. Cruick-Bhankova v tisti strašni noči. kakršne ni morda doživela še nobena kolo-nistka.
Kača je radovedna
Tistesa večera je Mrs. Cruickshan-kova sedela sama v veliki veži svoje hiše. Njen mož in njen brat sta se bila pozno vrnila z nekecra dolceea potovanja in sta utrujena takoj letrla k počitku. Mrs. Cruickshankova je tiho
i 2 ra la na aosli. samo da bi ii ne bilo tako dolgčas in da bi prepodila turobne misli, ki so se ii podile po elavi.
Zdajci ie zaslišala v bližini svojih no« rahel šelest. S strahom je spoznala. da leži pred njo velikanski* Črna mamba in radovedno d vitra elavo. i Kača je bila očitno postala pozorna na gibanje loka. s katerim ie Mrs. Cruickshankova itrrala na gosli, zakaj napeto je opazovala uib njene roke.
Kolonistka ie prav dobro poznala kače in je vedela, da so gluhe in neme, da jih torei glasba ne more omamiti. Nedvomno ie pa. da do neke mere vplivajo nanjo zvočni valovi in enakomerno gibanje. Zato ie še da]ie enakomerno drsala z lokom po goslih.
Previden umik
Mrs. Cruickshankovi so se misli mrzlično podile po glavi. Vedela ie. da se lahko reši samo tako. da se počasi približa vratom, ne da bi se pri tem česa dotaknila ali kakor koli kačo vznemirila. Brž ko bi dosegla vrata, bi z enim samim skokom planila na hodnik in se rešila. Mrs. Cruickshankova ie igrala na gosli in se počasi umikala proti vratom. Kača
ii ie sledila korak za korakom. Videti je bilo. da jo ritem in bela roka. ki ga vodi. izredno zanimata.
Grozeča nevarnost ie zmedla kolonistovo ženo. Čez nekaj časa ie namreč 8 strahom spoznala, da se je ves čas umikala v napačni smeri in da se ie od vrat oddaljila za cela dva metra. V tem trenutku ie tudi opazila (česar dotlej ni vedela), da se vrata v veži odpirajo navznoter. Kako naj jih odpre. če ii kača sledi?
V	naslednjem trenutku je pa čakalo Mrs. Cruiekshankovo novo strašno spoznanje. Mamba ie bila gotovo samica, zakaj zdajci se ie iz kota izvil veli; kanski samec in se pridružil samici in zloveščemu sprevodu proti vratom.
Nove zapreke
Naposled se ie Mrs. Cruickshankovi ■posrečilo tako približati vratom, da jih je lahko dosegla z roko. Počasi, milimeter za milimetrom, jih je jela odpirati. 2e ie smuknila skoznje, a bilo je prepozno, da bi jih zaprla. Kači sta bili prav tako urni ko ona. Že sta ji sledili po hodniku. Od strahu tresoča se žrtev se jima ie umikala in venomer drsala z lokom po goslih.
Zdaj je morala po vsaki ceni doseč| vrata bratove spalnice. Da bi bila vsaj odprla! Vrala so bila na srečo res odprta, celo luč ie gorela v bratovi sobi. Le kako. da brat ni slišal čudnih. klicu na pomoč podobnih glasov, ki jih je izvabljala svojim goslim?
En sam pogled ii ie izdal, da brat trdno spi in da ie bil samo pozabil utrniti luč. Če se bo prebudil, bo tudi on v smrtni nevarnosti. Mrs. Cruickshankova ie sklenila, da se bo rajši umaknila do vrat svojega moža.
Smrtni boj
Srečno ie prispela v spalnieo svojega moža. zasledovana od obeh kač. Tedaj je tvegala poslednje. Previdno se ie umaknila do moževe postelje in se z lokom dotaknila njegove glave. Mož se ie prebudil in na vso srečo takoj spoznal, da se godi nekaj izrednega. in ostal miren.
Segel je počasi v predal svoje nočne omarice in potegnil iz niega nabit revolver. Prav počasi ga ie naravnal v pravo smer. Mrs. Cruickshankova ie čutila, da je mož revolver pripravil za strel. Potem sta hitro drug za drugim počila dva strela. Prva mamba ie z zdrobljeno glavo obležala na tleh. drugo je pa krogla zadela v čeljust, zato tudi ona ni bila več nevarna.
Obe kači sta se v svojem besu in smrtnem boju splazili do Mrs. Cruick-shatikove in se ovili okrog nje. Nesrečna žena ie omedlela in io ie moral iz strašnega objema rešiti njen mož.
Najmanjše užitne ribice
Najmanjše užitne ribice love v jezeru Buhu. na enem izmed Filipinskih otokov. Samci teh svojevrstnih ribic dosežejo dolžino 12,0 milimetra, samice ?o pa nekoliko večje in zrastejo 13,5 milimetra dolge.
Mesec februar brez ščipa
Ali sle se že kdaj vprašali, ali preteče kateri izmed dvanajstih mesecev v letu brez polne lune? Učenjaki so dognali, da se to zgodi, vendar zelo redko. Edini mesec, v katerem s e more pripetiti la svojevrstna lunina muh«, je seveda februar.
Zadnji mesec februar brez ščipa so doživeli ljudje leta 1915. Tedaj ie bila polna luna 30. januarja, nato pa šele J. marca. Ta astronomska posebnost se bo ponovila šele leta JUSI.
La querra altuale ha fatto soraere il problema delle cucine collellive nelle quali possono ricevere il mitri-menfo nel medesimo tempo sino a 30.000 persone. In queste cucine un naslro scorrevole serve a raqqiunqere 1’indispensabile ceterita. Le grandi quantita di patafe, che occorrono nelle cucine di querra, venqono sbucciate da macchine particolari e poi ripulite da abili mani femminili sul naslro scorrevole, come si vede nella riproduzione di sopra. Le pataie cosi ripulite vanno afinire direffamente nelle peniole. — Sedanja vojna je sprožila tudi vprašanje skupnih kuhinj, v katerih lahko dobiva hrano tudi do 30.000 ljudi naenkrat. V takšnih kuhinjah qre za dosego čim večje naqlice vse po tekočem traku. Krompir — porabijo qa v skupnih kuhinjah zelo velike množine — najprej olupijo v posebnih strojih, potem qa pa na tekočem traku spretne ženske roke še očistijo »očes« in druqih okvar, kakor to vidite na naši qornji sliki, lako očiščen krompir roma potem
naravnost v lonce.
Ljubitelji knjig
Francoski učenjak Budaus. s pravim imenom Guillaume Bude (1468. do 1540.) je tako ljubil svoje knjige, da se niti na dan poroke ni mogel za tri ure odtrgati od njih. temveč je zahteval, da njegova nevesta pristane na poroko v njegovi kniižnici.
Učenjak Turnebe. ki ie živel v istem stoletju, je bil še boli vnet bralec knjig. Pri branju ie namreč pozabil na svoio poroko in jo ie zamudil.
Ptice, ki ležejo jajca hruškaste oblike
Na otočju .Beringovega morja žive neke vrste galebi, ki ležejo jajca hruškaste oblike. Tu nam je narava spet dokazala, kako umno ie vse urejeno. Ker namreč ti galebi ne delajo gnezd, temveč puste svoja jajčeca kar na skalah, bi jih veter gotovo zakotalil v globino, če bi bila .jajčaste1 oblike.
Zanimivosti z vseh vetrov
V	16. stoletju so bite moderne izredno majhne ure. Navadno so iih ljudje nosili v prstanih namesto draguljev. Nemški cesar Karel V., ki mu je bila ta moda zelo všeč. ie nosil v prstanu ulico, ki je bila. drugo navadno uro pa v uhanu.
Mravlje se hranijo v glavnem z gosenicami metulji, hrošči, muhami in črvi. Kako koristne so mravlje na vrtu. nam dokazuje deistvo. da eno samo mravljično gnezdo požre nič mani ko 100.000 žuželk.
Kačam pripisujejo ljudje navadno vse preveč pameti. V resnici imajo skoraj vse vrste kač zelo malo duševnih zmožnosti. Ne razločujejo posameznih barv. temveč samo svetlobo od teme. Bližajočo se nevarnost spoznajo samo po šelestu ali tresenju zemlje pod seboj. Po večini kače niso krvr ločne in se človeku če le morejo umaknejo. Samo udavi, ki žive v tropskih krajih so izjeme.
Rastlinoslovei so se hoteli prepričati.
ali rastline tudi potrebujejo spanje kakor ljudje, in so delali z njimi poskuse. Čeprav so rastline za vseh 24 ur izpostavili isti svetlobi, vlagi in toploti, so vendar po preteku določenih ur zaprle svoje cvete in lističe in pobesile stebelca. Strokovnjaki so hočeš nočeš morali priznati da :;spe«.
Papuanci. prebivalci Nove Gvineje, se zelo razvesele. če dobe v roke odlomljene ročaie skodelic. Uporabijo jih namreč za nakit in si jih pritrdijo v nos. Če nimajo takih ročajev, jim pridejo prav tudi ukrivljeni koščki porcelana.
Domačini pripravljajo iz teh najmanjših ribic, razne zelenjave in popra izredno okusno jed. Za eno samo kilo te jedi pa potrebujejo nič mani ko 36.000 ribic.
Najmanjši vretenčar sploh ie pa
10	milimetrov dolga ribica, tako imenovana »Pandaka pvgmaea«. po naše »pritlikavec med pritlikavci«:. Tudi te ribice žive v vodah otoka Luzona na Filipinih.
CLdKi=«;r,v
PRIPOVEDUJE l[N RIŠE HOTIMIR V-GORA5D	t
STRAbNAlE ARtPOVA POT V 5MRT...
...se STRAbNEDSE 3E,KO LETI 5 VISOKE PEČINE V PREPAO--
A kbO POPI 5 E ARIFOVO VESEL3E KO 3E SP05NAL, DA )E VSE TE LEPE IN GROSNE STVARI SAMO SANDAL
4	Sposnal ie pa TUDI, DA JE SREČA OPOTEČA. se bol: pridno JE PRHEL 5A DOŠTENO DELO IN ŠE HITREJE SE MU JE LONEC POLNIL 5 DENARCI. INSTEM JE TUDI TE POVESTI
	KONEC
L	
S** 2?*** mv soba^d	©
? UCflNKE
Križanka
Vodoravno: 1. Bič. knuta; konica.
2.	Zbodljaj, pik, vrez; grška Vesta, boginja domačega ognjišča. 3. Ne-obut; biskvit. 4. Sad; kratica za opombo ali za glasbeno delo. 5. Sokrvica, krvna siratka, ki se vbrizgava proti .raznim boleznim; žensko ime (krajša oblika). 6. Latinsko in nemško ime za janež; moško ime (staro-nem. »meč«), 7. Skandinavski denar; trohnela, trohla (obrnjeno). 8. Dva samoglasnika; nosljati. 9. Postava, rast, život (iz lat.); grška črka. 10. Pomladanska cvetica (2. sklon); del telesa. 11. Podboj ali šoja v narečju; tretje največje avstralsko mesto (brez končnega samoglasnika).
Na vpično: 1. število na tretji potenci, trikrat vzeto kot faktor; oni, ki se naslajajo ob tujem trpljenju (fr.). 2. Ločilni števnik: hlapljiva tekočina. 3. Brazilsko velemesto; pev; ski glas. 4. Predlog; reka v južni Italiji, pod katero je baje pokopan zapadno-gotski kralj Alarih. 5. Oblika pomožnega glagola (b = p); z njo pregrinjamo posteljo. 6. Grški junak pred Trojo, ki je bil ranliiv samo na peti; pisarna, oblast. 7. Evropska dežela; medmet. 8. Posoda; nekdanja stanovska kratica. 9. Moško ime (nemški vladarji); deluje za kaj, širi kake nauke ali nazore (tujka).
10. Rešeto, reta; dragi kamni. 11. Kitajsko mesto ob Jangcekiangu. tako pa se tudi imenuje kitajska vstaja 1851—66; španski junak iz
11. stol., ki ga opeva mnogo pesmi (franc. izg.).
*
ČAROBEN LIK
3
A	D	D	E	E
I	I	J	J	L
L	N	N	0	O
O	O	P	P	P
P	R	R	T	T
Vodoravno in navpično:
1. tla ali predlog,
2. letanje,
3. radioaktivna prvina,
4. plačilno sredstvo,
5. proga.
ENAČBA
(a—b) + (e—d) + (e—f) + (a—h) +-+ (i—j) = x
a = španski ples; b = junak Gotovčeve opere; c = raje; d = sončni bog; e = kopač; f = zabavišče; g = lovska prireditev; h = žensko ime; i = zborni pevci, prid; j = istovetni; k = ko-pina; 1 = gora v Mali Aziji; x = pregovor.
POSETNICA
K. Tesla	
	l)alj
> ; Poklic tega gospoda?	
: *	
UGANKA
Stara baba vrat steguje in ragl.ja, da vse opljuje.
V prihodnji številki »Družinskega tednika" začne izhajati nova pravljica
»UGRABLJENI PRINC«
Upamo, da vam bo naša nova pravljica prav tako všeč, kakor vam je bila sedanja. Opozorite nanjo svoje tovariše in prijatelje 1
♦Rešitev ugank iz prejšnie številke
♦ Križanka: Vodoravno: 1. Lanena njiva. 2. Sjtejee, fareb 3. uren. Dun*. 4. bon, iiM>. 5. 41. n., bo, t. t., el. 6 kij, era. 7. arija, Borut.
♦ S. na. ek, (b)eg, či(k) 9	i*«1'- ribez. 10. ▼ cula. rane. n. ami. tum tam. — navpično:
♦ 1. Ljubljanlea. 2. Aaron, ra/.uin. :i, njen. ki, j ili. 4. <>«■!!. bijeta. 5. ne. vojjtki 7. »j, steber.
♦ *. jed. Trogir. 0. frun, ar. bat. K), venec, jueena. 11. absolutizem.
J Zlcgovmca: 1. kodelja. 2. dalja. ti. osluden,
♦ 4 revček. 5. petarda. <>. taglja. 7. inšpektor, ih jagoda, 0. unonsa, 10. tovariš. 11. e.dil,
♦ 12. lekf kon. i:». jela. 14. Aragonija, 1.1. kn-Zreiit. N), uboj. 17. pisun. — Kdfcr prijatelja
♦ kupuje, ga slano plačuje.
T Odgovor:
♦ Mehka podloga postelje »-e zelo prPngodi S telesnim oblikam, lit ko «ia se pritisk poraz-
♦ deli po sorazmerno veliki površini. Na t idili »tleh pa morajo nasprotno le majhne dotk#*l* ne ploskve prenašati celotno telesno težo
DRUŽINSKI TEDNIK ....	10.	VI.	1943-XXt'
Da/na sr je vrnila v sobe in imo-Wa njegovo nožno razmišljanje.
. »Služba,« je dejala, »vendar ne taksna, kakršno sem pričakovala.«
»Kakšna služba?« je nekoliko vne-Diarno vprašal Mark.
. »I ri neki posredovalnici za modele »n manekenke, kjer sem se slučajno ■anes predstavila. Pravijo, da imajo *a drevi neko delo zame.«
»Kakšno delo naj bi pa to bilo?«
»Kako naj to vem?« Menda bom razkazovala obleke.«
»pli ti bodo pa tudi kaj plačali «a to?«
»Niso mi povedali, koliko. Prav za ne vem nič točnega. Takoj naj t.)a. da se dogovorimo. Sicer PR- ali dobro ležiš •— tu, na mojem
klobuku ?«
.»Ali je spodobna ta posredovalnica?«
»Kajpak. Zakaj?«
»Najbrže kakšni trgovci z dekleti ®u kaj podobnega. To si dosegla s tem neumnim sanjarjenjem, ki prav »ič ne nese. Čudim se ti, Dafna!«
, »Zaslužila bom vsaj deset dolarjev. Vesel bodi! Tako ti vsaj jutri r*e bo treba denar posojati.«
»Kdaj pa pričneš to čudovito tlužbo?«
»Prav za prav' ni prava služba, parno za drevi je. Saj sem ti že trikrat povedala. Ko bi le hotel pokušati !«
»Drevi praviš?« Mark je skočil eoKoncu. »To pomeni, da ne boš z menoj večerjala?«
»beveda ne, ljubček.«
„-1 ako rekoč si odpovedala sesta-
*	z menoj?« i»Kajpak, ljubi moj! Moja obleka bi v v'sak dan bolj oguljena, kma-.“ bom potrebovala novo. Želo žal mi
I drevi, Mark. Pokliči jne jutri r)° telefonu.«
riei-T* 'n tvoja tako imenovana ka-^<rpa>« je besno vzkliknil Mark. n.,,. ,0 blebečeš o njej in kaj si že rekf a' Ita te fotografirali za p.ia;P1.uo s prismojenim klobukom na Mčkri*-’ - zna sleherno dekle s ko-. čednim obrazom. In ti praviš, na Je to .kariera’!«
dai sPet vidim, da prav ničesar sel!	Namesto, da bi bil ve-
»ei. Drevi utegnem - imeti še srečo, ve. me bodo fotografirali, ni nemo-
KnPn’ J? me- ?Pa,7'.i° pri filmu, ko bodo sliko priobčili v časopisih. Mor. tla. bom najnovejse hollywoodsko odkritje. Morda je to pričetek moje
velike življenjske poti. Najbrže je bilo golo naključje, da sem danes zašla v tisto posredovalnico. Od tega trenutka dalje se bo moje življenje cisto izpremenilo. V enem mesecu ali dveh boš mogoče presneto ponosen, J« me sploh poznaš. Pahal se boš z nenoj pred vsemi svojimi prijatelji, Vt u’ .ko je zaslovelo moje ime. strahovito počasen si in tudi ne podov?0 ,0(Lirte glave, vendar ti bom da nisem jezna nate in te m,,? p°klicala *v Holly\vood, da boš vof ,11{uiagev. Tam si boš lahko sko-
-	1 ,srečo. Ali je ta klobuk dovolj Podoben, da si ga poveznem na glavo?«
»Filmska zvezda bi torej rada postala, kajne?« je dejal Mark. »Rada bi, da bi te intervjuvali in da bi milostno povedala svojim oboževalcem, kaj zajtrkuješ na kateri strani spiš
II kako si ohraniš vitkost. Doslej sem zmerom mislil, da si inteligentno neme, a vidim, da sem se motil. Bamo 1 Umska zvezda si. ki še ni dozorela.«
»In ti si majhen, neumen fant, ki nic zav‘da uspeh,« je odgovorila Fatna. »To je vse. Ne vidiš rad. da ima kdo večjo srečo kakor ti, ali da zasluzi več denarja. Edini vzrok, da •i me imel rad. je bil menda ta. da pa J k Znier°m tako trda predla, zdaj rnoro ° Se- ni* na boljše obrača, ne vi, A* Prikriti svoje nizkotne, znatne narave.«
fnk .,1 .S1 fia Podpisala pogodbo pri Dimu« je vprašal Mark.
Dafna je preslišala vprašanje.
»Uotova sem,« je rekla. »Pojdi, *ada bi zaklenila vrata za seboj, če hočeš, me ialiko spremiš do podzemeljske železnice.«
. »Lahko bi, a nočem,« je odgovoril Mark. »Znam bolje izrabiti svoj čas,
!wS
LJUBEZENSKI ROMAN DANAŠNJEGA DEKLETA
kakor spremljati bedaste filmske zvezde do podzemeljske železnice.«
»Tudi prav,« je odgovorila Dafna. »Vendar ti svetujem, fant moj, ne vihaj nosu tako visoko! Tako utegneš še kdaj kaj doseči. Samo tako sem si utrla pot do uspeha. Lotila sem se majhnih stvari in nisem čakala na velike. Te so same prišle. Služba managerja pri meni ti je zmerom na razpolago. Nič nisem jezna nate. Nisem takšne baže. Zapomni si to! Lepega dne me boš potreboval. Na svidenje in ne pozabi, da bom zmerom Vesela, če se bodo moji stari prijatelji spomnili name.«
Pohitela je po cesti proti podzemeljski železnici. Mark je dolgo gledal za njo, nato se je obrnil in odšel v drugo smer,
111
: Vstopite, Miss Mihaelis,« je dejala Mary, ko je odprla Dafna vrata v njeno pisarno. »Mrs. Darleyeva. to je gospodična Mihaelis, o kateri sem vam pripovedovala.«
Gospa Darleyeva je premerila Daf-no od nog do glave, ne da bi zinila besedico.
»Ali ni malo premlada?« je vprašala Mary, kakor da Dafna sploh ne bi bila vredna besede.
»Nikakor ne!« Mary se je zasmejala. »čim mlajša in lepša bo, tem več pozornosti bo zbudila. Mislim, da je prav tisto, kar potrebujete.«
»Nekam površna se mi zdi,« je dejala Mrs. I)arleyeva.
»Če se nameravata zabavati na moj rovaš,_ stopim lahko v sosednjo sobo,« jima je segla v pogovor Dafna. »Mene sicer prav nič ne moti, bojim se le, da se v moji navzočnosti ne moreta neprisiljeno pogovarjati.«
»Kako lepo se izraža,« je priznalno rekla gospa Darleyeva Mary.
»Prepričana sem, da boste z njo več ko zadovoljni.«
Mrs. Darleyeva je opazovala Dafno skozi zlat ehoočnik.
»Zna se obleči,« je naposled dejala.
*	a. obleka sicer ni vredna počenega glosa, toda zna jo nositi.«
»Kaj se prav za prav tu godU« ie vprašala Dafna. »Ali sem mar na živinski razstavi?«
Mary ji je namignila, naj molči.
»Ali znate ravnati z vilicami jn nožem?« jo je nenadno vprašala Mrs. Darleyeva.
»Ne,«_je odgovorila Dafna. »Hrano si vselej s prsti raztrgam na kosce.«
»To je kajpak dovtip,« je hitro vskočila Mary in se živčno zasmejala.
Šele ob teh besedah je izginil strah z obraza^ gospe Darleyeve.
»O,« je vzkliknila, »dovtipi«
Nekajkrat je prikimala in si še {‘“'.ie Dafno pozorno ogledovala. »Ni U bober dovtip,« je rekla čez čas.
duhovit.« PrePr°St’ da bi m0Kel biti
bi? dovtip,« je dejala Dafna. »Bil je neslan odgovor na neumno vprašanje.«
»Oh!« Mrs. Darleyeva je umolknila. Očitno je morala ta odgovor šele prebaviti.
»Na pogled je prikupna,« je naposled zašepetala nasproti Mary. »Kakor prava dama je, toda njeno vedenje mi ni všeč. Ni izobražena.«
»Če. bi mi povedali, zakaj me potrebujete, bi tudi vedela, kako naj se vedem,« je pojasnila Dafna. »Tako pa za zdaj še tavam v temi. In mimogrede: vaše vedenje tudi ni brezhibno. Govorite o meni, kakor bi bila predmet in ne človek.«
»Nikarte no,« je dejala Mary. »Mrs. Darleyeva bi rada. da bi ji pomagali. Zelo za važno zadevo gre m težko odgovornost si je naložila na ramena. Prosim vas torej, molčite, saj vam bo kmalu povedala, za kaj gre.«
»Tako težko se odločim,« je rekla Mrs. Darleyeva. »Nisem čisto prepri-
čana, da bo znala. Nekam prepovršna se mi zdi za to, kar potrebujem. Ali se znate v javnosti spodobno ve-sU?« je spet vprašala Dafno.
ulafna je vzela z mize svojo ročno torbico in se obrnila k Mary,
»Zelo žal mi je,« je rekla, »toda bojim se, da tega dela ne. boni mogla prevzeti,- čeprav bi rada. Gospa me zali. Ne bi mogla delati z njo. Prav lepa hvala, gospodična Sullivanova, da ste se spomnili name. Upam, da me razumete.«
Obrnila se je in zavila proti vratom. Mrs._ J)arleyeva je gledala za njo. V njenih očeh se je zaiskrilo občudovanje.
»Takšna mi je všeč!« je vzkliknila. »Prav takšno sem si želela. Ponosno in dostojanstveno. Ostanite, gospodična!« je zaklicala za Dafno. »Upam, da se bova vseeno sporazumeli!«
Dafna se ie pritajila, kakor da je ne bi bila slišala. Bila je že zunaj v predsobju. Mary je skočila izza pisalne mize_ in stekla za njo.
»Počakajte,« je pridušeno vzkliknila. »Ne bodite vendar tako visoki! Sprejmite ponudbo. Takoj boste lahko odšli z njo.«
»Kakšno delo pa sploh bo?« je vprašala Dafna.
»Sploh nobeno delo. Drevi boste prišli k njej in pojedli za njeno mizo izvrstno večerjo — to je vse. Pridite in poslušajte jo, naj blebeta, kar hoče.«
V 24 URAH
barva, pli&ira in kemično čisti obleke, klobuke itd Skrobi in' svetlolika srajce, ovratnike, zapestnice itd. Pere, suši, monga in lika domače perilo. Parno čisti posteljno perje in pub
tovarna JOS. REICH LJUBLJANA
»Toda jJovem vam, da bom kar se da surova z njo!«
»Saj to bo najlepše. Brž ko boste v njeni hiši, boste lahko stresali neotesanosti, kolikor boste hoteli.«
K*atna se je še zmerom obotavljala, i zaslužite lahko pet in dvajset dolarjev,« je zašepetala Mary. »Pet in dvajset dolarjev za nič. Kaj vam mar njene žaljivke? Mislite nase!«
Dafna so je obotavljala. Pet in dvajset dolarjev je bilo zanjo kup denarja. Bila bi bedasta, če bi odklonila. Mary je videla, da jo je.pre-magala. Prijela jo je za rokav.
»Mislite vendar nase!« je ponovila in jo odpeljala nazaj v pisarno.
»Da. upam, da boste kar čedno opravili svojo nalogo,« je dejala Mrs. Darjeyeva. »Ali mislite, da lahko za en večer igrate vlogo vojvodinje?«
»Ne razumem vas prav,« je odgovorila Dafna.
»Mislim ali znate tako igrati violi0 .vojvodinje, da vam bodo ljudje verjeli, da ste prava vojvodinja? Dostojanstveno m z visokostnim nastopom in... no z vso tisto šaro. ki obdaja vojvodinje.«
»Seveda znam. Ob nekem gostovanju na Angleškem sem igrala štirinajst mesecev brez oddiha vlogo vojvodinje Mayflowerske. Ko je minilo teh štirinajst mesecev, sem bila tako rekoč vojvodinja Mayflowerska.»
»Vojvodinja Mayflowerska!« Mrs. Darleyeva je dvakrat ponovila to ime. »čudovito ime! Vojvodinja May-flo\verska. Res čudovito ime! Ali še vam ne zdi?» Obrnila se je k Mary.
»Zveni zelo pristno,« je pritrdila M a ry.
»Torej ste bili pri gledališču?« se je Mrs. Darleyeva spet obrnila k
! Dafni. »Drevi vam bo to zelo kori-! stilo. Ali mislite, da boste lahko drevi pri meni igrali vojvodinjo Mayflo-wersko?«
»N e. Prav gotovo ne. N e morem. se v tako kratkem času naučiti vloge. In kaj pomeni vse to? Ali bo kakšna dobrodelna prireditev, ali kaj?« .-»Ne. ljuba moja,« je sladkobno dejala _ Mary. »Mrs. Darleyeva vas vprašuje, ali bi se znali drevi na njeni slavnostni večerji tako vesti, kakor da bi bili prava vojvodinja?«
»Torej namerava gospa šalo vpri-zoriti?« Dafna je bila nekoliko zmedena.
»Šalo?« Mrs. Darleyeva je skoraj zakričala. »Ne. vse prej ko to! Ne, drevi bi moraii biti res vojvodinja Mayflo\verska. Prava vojvodinja May-flotverska! In sicer tako. da nihče izmed mojih gostov ne bo opazil, da niste prava vojvodinja.«
Zdaj se je Dafni zasvitalo.
»Razumem,« je vzkliknila. >Malo jih boste za nos vodili, ali ne? Kajpak bi znala biti prava vojvodinja!«
»Ali se znate pomenkovati z ljudmi?« je vprašala Mrs. Darleyeva. »Mislim, ali znate zabavno in duhovito govoriti?«
»Ne! Le pomislite, ali ni strašno, da sem gluhonema!« je odgovorila Dafna. Mrs. Darleyeva je preslišala to predrzno opombo. Govorila je dalje, ves čas kakor gospodinja, ki najema služkinjo. Dafni ,je bila od sile zoprna.
»Spoznali boste pri meni nekaj jjo-membnih ljudi,« je rekla Mrs. Dar-leyeva. »Ali se boste znali z njimi pogovarjati o stvareh, ki jih bodo zanimale? Kakor prava vojvodinja?«
»Najbrž mislite o reparacijah ali o črtanju vojnih dolgov?« je vprašala Dafna.
■ Da, o taksni suri,« je negotovo odgovorila Mrs. Darlevova. »In jua-zite, da ne postanete živčni med to« j liko ljudmi. Zelo važno je, da se bo-j ste vedli tako, kakor da ste ena od I nas.«
»To se mi bo najbrž zelo težko posrečilo,« je ledeno odgovorila Dafna.
In kaj boste oblekli? je vprašala Mrs. 1 )arleyeva.
t »Prav to sem vas hotela vprašati. Bojim se, da v svoji garderobi nimam niti ene obleke, primerno za mlado, bogato, moderno vojvodinjo, če naj mislijo vaši gostje, da sem res prava vojvodinja, mi boste pač morali kupiti novo obleko, in vse. kar potrebujem k njej.« Dafna se je Mrs. I)arleyevi ljubeznivo nasmehnila. No, le počakaj me. je pomislila, drago boš plačala svoje žaljivo vedenje!
»O Bog, o Bog!« Mrs. Darieyeva je otožno odkimala. Ali res nimate niti ene poštene obleke, da bi jo mogli obleči? To so strašni izdatki za eno samo noč! •
»Kajpak lahko oblečem svojo večerno obleko.« je dejala Dafna. <Zclo lepa je, sinja. Ni več čisto po najnovejši modi. toda kaj moremo zahtevati od obleke, stare tri leta? Mislila sem samo, da vam ne bo všeč, ker sem jo prejšnji teden po nesreči polila s pivom in je še nisem dala čistiti. Sicer pa ni tako hud madež. Sam« prav spredaj na trebuhu je.
Ul 1 mislim, da res ne bo sile,-
, s' Darlevova je obupano odkimala. Mary je Dafni hudomušno pomežiknila.
z Na mojo večerjo ne morete priti v umazani obleki.« je vzdihnila Mrs. Darleyeva in strokovnjaško premerila Dafno. »Sicer pa lahko kupiva pri tvrdki ,Lord in Taylor‘ konfekcijsko obleko. Danes imajo razprodajo. Več ko petnajst do dvajset dolarjev pač ne bo stala.«
Dalje potrebujem večerno ogrinja. 11 V: -si je drznila pripomniti Dafna. »In čevlje, nogavice in večerno torbico. Prav ničesar nimam, kar bi bilp primerno za vojvodinjo.«
Spet je Mrs. Darlevova obupano 'MmtuMnur majala z glavo.
»In orhideje,« je dodala Dafna.
*	 *	»šopek orhidej, da si ga bom pripela
na ramena.«
»Orhideje niso potrebne!«
, »Ali boste vi igrali vojvodinjo ali jaz?« je prijazno vprašala Dafna. »Vojvodinja mora nositi orhideje.«
In ko je Mrs. I)arteyeva začela viti roke. je Dafna pristavila:
»Če ne nameravate komedije pošteno zaigrati, je bolje, da se ne lotim te zadeve. Prav te neznatne podrobnosti so najvažnejše. Ne verjamem, da bi mogla biti dobra vojvodinja brez orhidej. Kadar sem igrala svojo vlogo, sem jih vselej imela. Človek se na to navadi.«
»To je preveč denarja za en sam večer,« je tožila Mrs. Darleyeva.
»Hm, vojvodinja je pač zelo drago razkošje,« je pripomnila Dafna. »Če bi jo radi imeli, jo morate plačati. Jaz vam bom pa drevi dokazala, da sem vredna tega denarja, toda razumeli boste, da moram imeti zaupanje vase, če naj dobro zaigram svojo vlogo.«
»Torej stopiva k ,Lordu in Tay-lorju', da si ogledava vse te stvari« »Prav. Vendar morava pohiteti, da nama ne bodo pred nosom zaprli.«
»Ali pijete?« je zdajci vprašala Mrs. Darleyeva.
»Malo,« je odgovorila Dafna. »Ni se vam treba truditi, da bi zame pripravili posebno izbrano vrsto vina m likerjev. Pijem, kar dobim.«
»Ne maram, da bi drevi pili,« je dejala Mrs. Darle.veva. Vstala je, vzela rokavice in čekovno knjižico.
»Hvala lepa, Miss Sullivanova,« je rekla. »Poslala vam bom ostanek jutri zjutraj, če bo vse v redu.«
»Prepričana sem, da boste več ko zadovoljni,« je odgovorila Mary. »Pojdite, Miss...«
»Mihaelis,« je dokončala Dafna. »Ali mi ne bi rajši že zdaj rekli .vojvodinja', da se ne boste pozneje zagovorili ?_ In prosim vas, uberite drug. j vljudnejši ton! Zavedajte se, da sem I vojvodinja in ne kakšna pritepenka.c I Mrsv Darleyeva je odveslala k vra-j tom. Ko je_ bila v predsobju, ji je Dafna zaklicala:	Počakajte še mi-
j nuto, Mrs. Darle.veva ! Govoriti- mo-! ram še z gospodično Sullivanovo.« i Obrnila se je k Mary.
I »Za pet in dvajset dolarjev ne grem,« je rekla.
»Otrok moj. ali ni to lepa vsota? Kajpak boste šli!«
»Ne, sto dolarjev,« je pribila Dafna.
»Pet in dvajset dolarjev v gotovini, večerna obleka, čevlji, nogavice, kaj hočete še več? In povrhu še izvrstna večerja!«
»Sto dolarjev ali pa nimate vojvodinje,« je odgovorila Dafna. »Sto dolarjev ali pa jutri ne dobite drugega čeka!«
»To je smešna cena!«
»Saj ie tudi smešna zadeva!«
»Če vam bom toliko plačala, ljuba ‘noja, bom sama ostala brez denarja. Niti centa ne bom zaslužila.«
»Res?« Dafna je pokazala na pivnik, ki je bila z njim gospa Darh veva popivnala ček. preden ga je izročila Marj’. »Sto petdeset dolarjev ste že danes dobili. In jutri dobite ostanek. Prav za prav bi morala zahtevati več.«
»In vi ne bi dobili ničesar, če vas ne bi bila prej telefonski poklicala! Ali res niste prav nič hvaležni? Kup deklet poznam, ki bi jim bilo treba plačati samo deset dolarjev.«
»In jaz jih poznam še več, ki bi zahtevale petdeset odstotkov, če mi ne daste sto dolarjev, bom rekla Mrs. Darleyevi, da ne pristanem.
Mary je nekaj trenutkov premišl ja
i	la. Dafna bi utegnila uresničiti svoji | grožnjo in tedaj bo Mrs. Darleyevi j priredila svojo večerjo brez namišlje ne veličine, in Marvni upi v poznejši izsiljevanje bodo splahneli. Kolje .je da pristane in si zagotovi bodočnost »Dobro, ljuba moja,« .je rekli Dafni. »Sicer je nezaslišano, todi dala vam bom sto dolarjev. Jutr zjutraj lahko pridete po denar.«
Dul it vriltothijii
Dobro znamenje
»No, Jakec, kako gre tvojemu bralcu? oh Im> kmalu zdrav?«
>	■	Danes	ga ie mati Že našeškala.«
Rešil ga ie skrbi
Gospod Dobrotnik sreča ua cesti rv,,icga dolžnika in mu zakliče: »Prepričan sem. da mi tistih sto lir Rf‘n' vam jih pred dvema nieiel J'1 Posodil, nikdar ne boste vrnili!« Sj. ;0'ž»ili se olajšano nasmehne: »Kes že ’w' .<*a- saini prišli na to. Jaz si
i	dni belim glavo, kako bi
V|'da|Zl"b vo biU se ‘bl l,ri'v'dm>
Ritceui
*remotnte"a ‘’° s,,',lvila "h v#e
»Moja pa mene ob pamet.
M to ie še poceni«
Saj hitro mine
Minka sni vendar vidiš da kom'.’' V-1 -loz zab*. Na mesec zasluži v1.	lir.
Pline1'- ()lr'	mesec tako hitro
ce se imata tlva ra(lll,.
•šabista
flofek 1 c,,m načelno proti temu da »ediva ■ ‘UL govori. A zdai. ko 'end-f,. ,	l!»1 i - ze dve uri, te moram
vpiasati: kdo ima potezo?«
Oče;
V^nko
Pripeljala ga bo nazaj
Na vratih čevljarske delavnice ie bilo napisano: »Odšel sem v sosednjo gostilno.«
Pod tem si lahko bral:	Počakajte
samo trenutek — sem šla poni.«
Profesorska
ph. gospod profesor.« ie potožila služkinja. »Prav nič nisem spala to nor. Otroka sla jokala ko za stavo.«
. Res?« ji* zamišljeno odvrnil profesor. :ln kateri je stavo dobil?«
Žepar
Sodnik: ‘Ječar, odvedite moža nazaj v zapor, a pazite, da vam med potjo ne izprazni žepov.«
Previdnost
"Shoda, da si razdrl zaroko. Morda bi bil z Ivanko zelo srečen.«
s Morda — brez nje sem pa gotovo.«
Nadebudna mladina
»Zakaj pa jokaš, otrok?«
5 D>,e liri sem izgubil.*
Nikar ne jokaj. Na. tu imaš dve liri. pa mi povej, kako si in izgubil.«
:S prijateljem gem stavil, da boste stopili na tale pomarančni olupek in padli. Pa sle se ga ognili.c
Zakonska idila
Žena: »Prav za prav ie škoda, da sva v tem krasnem vremenu doma.«
Mož: .-Prav imaš. pa poidiva v kino.«
Sreča
Učitelj ni mogel ugotoviti, kdo mu je položil na stol žebljiček, zato ie sklenil kaznovati ves razred. Drug za drugim prihajafo za kateJler učenci ioi vsak izmed njih dobi tri gorke
LISTNE USI
Napisal Josip Strekelj
Kakor že kažejo prvi znaki, se bomo morali letos boriti proti majhnemu. a po škodi zelo škodljivemu mrčesu: listnim ušeni. Različne so po barvi in po obliki telesca. Nekatere sesajo rastlinski sol; samo na eni vrsti rastlin, druge pa tudi na različnih, škodljive so pa vse. ker izsesajo ves sok kolikor ga pripravijo korenine m listje. Zaradi tega se rast in roj-
♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦*♦♦♦♦♦*♦«
okrog ušes. Poslednji stopi predeni Nepridipravov v Jakec iu učitelj mu izpodbudno reče:
»Povej mi. kdo ie položil na moj stol žebljiček, pa ti odpustim kazen.«
>Jaz.<: dahne olajšano Jakec.
t'mesten vzrok
>Jaz se po navadi vsak teden sprem s svojim možem. Ali vi tudi. gospa?«
»Ne — moj mož ima mesečno plačo.«
Prav zato!
>Gosj)od. bodite dostojni in ne nadlegujte me. ker sem poročena.«
»Imenitno, ga j sem jaz tudi.«
Otroška
»Kaj pa delaš. Ančka?«
-	Pismo pišem Milanu.«
»Saj vendar še ne znaš pisati.«
'Nič za to. Saj Milan tudi še ne zna brati.«
Tildi odgovor
>.Iaka. zakaj sc ti pa tako nos
sveti?«
»Od samega veselja, tki gg iie vtikam v vsako stvar «
nosi rastlin popolnoma neha. Drevesa opešajo, da si tudi o naslednjem letu ne opomorejo. Prav tako uši napadajo tudi enoletne i 11 dvoletne rastline.
USi se množe zelo naglo. Tekom pomladi in polctia ne ležejo iajčec. kakor druge žuželke temveč žive mladiče. ki so vse samice, brez oplo-ditve. Nekatere tudi s krili, da lete
v	škodo na druge rastline, ki so iim po volji. Bele proti koncu poletja ležejo obojespolne. Po oploienju v tem času odlagajo samice jajčka, ki prezimijo. Pozimi iili ie kaj lahko opaziti na mladikah dreves in na kolib, ker so črno-svetla. podobna drobnemu smodniku. Spomladi se izležejo iz njih uši. spet vse ženskega spola, ki se. kakor povedano, množe nadalje tako naglo, da zadobi ena sama uš tekom poletja več tisoč potomcev.
Za Dokončevanje te nadloge se poslužujemo 2 “ o tobačnega izvlečka ali 2°/« mušjega lesa (kvasijo), oboje z dodatkom 2 " o mila:	najuspešneje
kalijevega mazavega mila. Zatiramo jih pa tudi s cenenim tobačnim prahom. Vse te snovi oddajajo -Sadjarsko in vrtnarsko društvo« in njihove podružnice in Kmetijska družba .
Priprava brozge s tobačnim izvlečkom je sledeča: V vreli vodi. zaradi hitrejše topitve. raztopimo tolikokrat no 2 dkg mila. kolikor litrov brozge nam er jamo pripraviti. Tej raztopini prilijemo tolikokrat jio 2 dkg (po eno žlico) tobačnega izvlečka, kolikor litrov ie namen, da pripravimo. Kolikor manjka, dolijemo čiste vode.
Brozgo imisjega lesa napravimo, da najprej namakamo v vodi odtehtano množino mušjega lesa 24 ur. To potem kuhamo, da vre pol ure. Bo ku-hanju odlijemo tekočino v drugo posodo. v katero doda mo še raztopino mila. Za vsak liter odtehtamo 2 dkg mila in 2 dkg mušjega lesa. Kolikor man.ika. doliiemo vede. Enkrat ku-
hane treske mušjega lesa niso v to sv rito več porabljive.
Za. nekatere boli nežne vrste uši. kakor so n. pr. zelene in rjavkaste na jablanah in vrtnicah zadostuje tudi
1	“J brozga tobačnega izvlečka ali mušjega lesa in tudi dodatek t "/« mila.
Uši zatiramo tudi s cenenim tobačnim prahom. Ta prah pa 110 mešamo z vodo. temveč ga prašimo z mehom, kakršen služi vinogradnikom za žveplanih trt. Ta prah pa učinkuje le tedaj. ako so rastline mokre, bodisi ob rosi zjutraj ali pa. kmalu po dežiu.
Ako se poslužujemo škropilnice zn škropljenje ušivih rastlin, treba brozgo precediti skozi gosto sito ali pa skozi vrečevino. da drobci ne mašijo majhnih luknjic na lazpršilnikn in ovirajo delo.
Razen breskove zelen kasto-modre. imenovane medene uši povzročajo vse druge kodranje listov. V nakodranem listju ne zadenemo uši s škropljenjem. V leni primeru jih uničimo edino z oiiiakanieni ušivih mladik v napravljeno brozgo.
Za breskve ni tobačni izvleček z dodatkom mila noraben. ker opali listje in sadje. Za to sadno pleme uporabljamo s pridom mušii les. č'e se poniužimo tobačnega izvlečka, dodamo namesto mila 2"» gašenega apna.
Enkratna poraba z navedenimi sredstvi ne zadošča, zakaj vedno ostane kaka uš nedotaknjena, potom katere se v malo dneh namnožijo v kolonije. Zaradi tega moramo škropljenje oziroma praženje večkrat ponovili.
Imamo pa tudi naravne zatiralce uši. To so izmed ptičev z.lasti sinice; od ždžkov na polpnice in niihove ličinke. ličinke muhe trepetalke. ličinke zelene lončarice iu za jezdni ki. Treba ie. da le sboz.tinmo >n v lastno korist čuvamo.
G
DRU2INSKI TEDNIK
10. VI. 1943-XXJ.
PRIZNANJE
, »Oh, kako grdo čečkaš, nemarnost j nemarna!« je oštevala neka moja \ znanka svojega sinka, prvošolčka, ko je z okorno, od mraza nekoliko premrlo desnico zatopljen risal v zvezek za domače naloge velike tiskane črke.
Nehote sem pogledala, kako otrok piše. Črke res niso bile tako imenitno ravne, kakor bi jih bil potegnil z ravnilom, toda bile so pravilno napisane, z izrazito otroško pisavo. Videla sem, da se otrok trudi, da pa za risanje najbrže ni posebno nadarjen. Pri neki drugi priložnosti sem pa opazila, da prav dobro opazuje in pripoveduje. Še ko je bil zelo majhen, je imel dosli domišljije. Nekoč smo bili ob morju. Bil je tako majhen, da še ni znal izgovarjati črke ,r‘, toda svet okrog sebe je že gledal z bistrimi očmi. Kajpak je siromaček zamenjaval resničnost s fantazijo in včasih povedal kaj takšnega, da nisi vedel, ali bi mu verjel ali ne.
»Poglej, kakšna velika hiša stoji na vodi,« mi je rekel in kazal v daljavo, kjer odrasel človek ni mogel videli drugega kakor s soncem obsijane valove. »Alj ni lepa?« Pritrdila sem mu, čeprav sem vedela, da je lepa hiša' samo plod njegove živahne domišljije.
Nekoč je pripovedoval materi, da se je pogovarjal z veliko ribo. Mati ga je pa pošteno ošteta, češ da se laže in da ho kaznovan, če ne bo govoril resnice. Že tedaj sem opazila, da je prestroga z otrokom, pretrda in premalo gibkega duha, zaradi ljubega miru sem molčala.
Ko sem zadnjič šla s tem dečkom po vesti, mi je ves ponosen prebral vsak napis na trgovinah, tako kakor ga beremo, pa še od zadaj naprej. Ko sem ga pohvalila, je ves zažarel. Čutila sem, da otrok potrebuje spodbude. Zato sem kakor mimogrede pohvalila tudi njegov šolski zvezek, da je čist, čeprav številke niso bile posebno lepo spisane. Ko bi videli, kako se je potrudil! Stisnil je ustnice in tako pobožno in lepo pisal, da si takoj opazil napredek ocl poslednje naloge.
In tedaj sem se spomnila, kako malo je ljudi, ki poznajo skrivnost izpod b ude, skrivnost priznanja. Gotovo le že vsaka izmed nas doživela trenutek, ko je izgubila vse veselje do delci, ker je spoznala, da ga nihče prav ne upošteva. V takšnih trenutkih pa ne smemo izgubiti poguma in potrpljenja. Dandanes ima vsakdo sam toliko skrbi, da le težko opazi prizadevanje svojega bližnjega, Zato mora vsakdo kdaj pa kraj stisniti zobe in delati, delati, čeprav ga nihče ne pohvali. . .
Vzgojitelj, dober psiholog, bo vedel, da najboljših uspehov ne dosežemo z grajo, s priganjati jem, temveč s priznanjem, ki pa mora biti utemeljeno. Človeška narava je že takšna, da potrebuje biča, pa tudi ostroge. Graja je bič, priznanje ostroga, ki nas spodbode.
Modra mati in premetena žena to prav dobro vesta. Pogosto se vrne mož utrujen z dela domov; takoj, ko sede, prične pripovedovati ženici, koliko dela je imel, kako so bile stranke sitne in da bi urad, ki v njem dela, gotovo propadel, če bi njega ne bilo . . . Marsikatera žena se namuzne, če sliši takšne besede, toda če je pametna, pritrdi možu ali pa celo pripomni, da zna ona že ceniti njegovo prizadevanje, njegovo delo. In glejte, zgodi se čudež! Mož nič več ni utrujen, nič več slabe volje, vrne se v pisarno s prijetno zavestjo, da zna vsaj njegova žena ceniti njegovo delo in upoštevati njegov trud za družino.
Narobe pa ljudje, ki jih nikoli nihče ne pohvali, po malem izgube veselje do dela. Res je, da najdemo izpolnitev v delu samem, res je, da ne delamo samo zato, da bi nas drugi hvalili, toda tista otroška žilica v nas nam ne da miru, da si ne bi želeli priznanja. Človek mora imeti občutek, da je kojisten, da ga skupnost potrebuje. Drobno priznanje je že iz-podbuda, že dokaz, da ne živi ne dela zaman . ..
Kadar je naša mati najbolj utrujena, slabe volje in potrta, sedem vselej k njej in ji povem, kako zelo nam vsem koristi že samo s tern, da živi med nami in dela za nas, da slišimo njen glas, njene utrujene, težke korake, da čutimo njeno prisotnost v hiši.
»Kaj bi mi brez tebe, mama?« jo vprašam. Sama verjamem svojemu vprašanju, zakaj čeprav se zdi njeno prizadevanje tako samo po sebi umevno, tako vsakdanje, bi nam vendar tako zelo manjkalo, če bi ga ne bilo.
In mami se razjasni obraz, kakor da bi bila zadnjega dobila stotak v svoji torbici..
Ljudje, ki samo grajajo in nikoli ne pohvalijo, niso priljubljeni. Tisti, ki jih je sama jedka kritika — bodisi še tako utemeljena — ne bodo nikoli imeli prijateljev. In tako jemljejo najboljši delež življenju sebi in drugim.
Bodimo previdni z grajo in varčni, a ne preskopi s priznanjem, pa si bomo nehote pridobiti sloves prikupnega, pravičnega in razumevajočega človeka!	Saška.
NAS NAGRADNI NATEČAJ
Kotiček za praktične gospodinje
Za vsak prispevek, objavljen v to] rubriki, plavamo 11) lir
Češnjev zavitek
Jz 1 skodelice moke. 1 žlice olia. 1 žlice kisa. ! jajca in za oreh presnega masla ugiieli neprelrdo testo. l’o potrebi dodaj tudi vode. Ko ie testo lepo sladko, sa pokrii s toplo posodo in aa pusti počivati eno uro. Preden pričneš testo valjati, n a namaži s toplo kakršno koli maščobo, da se testo lepše valja. Ko postane testo tanko ko papir, potresi češnje., sladkor in nekoliko kruhovih drobtinic. Peci dobre pol ure v neprevroči pečici,	JI.	,š„	Ljubljana
ltožičeva potica
Za birmance bomo letos pripravili rožičevo potico, ki po okusnosti tako rekoč nič ne zaostaja za orehovo.
Zamesi testo iz 30 de k enotne moke. I žlice masla, limonovih lupinic, t jajca. soli. ;! dek vzliajanesra kvasa, tople vode. ali pa mlečnega nadomestka. Ko ie testo vzhajalo, pripravi nadev. s/» litra vrele vode ali mlečnega nadomestka vlij na 'U kih' roži-čeve moke. dodaj 1 žlico maščobe in nastrgane limonove lupinice. Vzhajano toslo razvaljaj, namaži z nadevom, zvij, daj v namazano pekačo in pusti še enkrat vzhajati. Peci približno eno liro v neprevroči pečici.
A. N.. Ljubljana
Tižnlira in krompir v enem loncu
1 i litra fižolire namočimo zvečer pred uporabo. Za kosilo deni kuhati v o litra vode namočeno fižolico H na kocke zrezane krompirje. ‘2 drobno zrezani čebuli in za ‘2 noževi konici paprike. Kuhaj toliko časa. dokler ni fižolira mehka in se čebula popolnoma ne razpusti, .led zabeli s prežganjem še nekoliko previl in dai na mizo.	N,	T. Ljubljana
Koruzni pečenjak s češpljami
V skodelici kondenziranega mleka skuhaj Vt skodelice koruzne moke. Kuhano ohladi, dodaj sladkorja I rumenjak. sneg I beljaka in kuhane suhe češplie. ki jim prei poberi peške. Peci v dobro namazanem . pekaču v zelo vroči pečici. JI. S.. Ljubljana
nabere več takšnih nakazil. Prispevke naslovite na Uredništvo »Družinskega tednika:. Kotiček za praktične gospodinje. Ljubljana. Poštni predal 253.
Živahne ovratnice iz gline
Prave ovratnice, ki bi se najbolje podale k obleki, največkrat ne moremo dobiti. Vendar si io lahko sami naredimo, če imamo le količkaj potrpljenja in veselja do izdelave raznih drobnarij, šele takrat nastanejo v naših rokah liajljubkejše modne drobnarije in okraski, ki jih pobarvamo v vseh mavričnih barvah.
V trgovini, kjer prodajajo barva, kupimo 1 kilo iioviee v prahu. Približno eno skodelico prahu stresemo v lonec in prilijemo toliko vode, da se zmes lahko gnete. če se glina prijemlje prstov, ie preveč vlažna, če pa ie na nekaterih mestih preveč mokasta in se rada lomi, ie to dokaz, da je preveč suha. V prvem primeru dodamo še nekoliko gline, v drugem pa še nekoliko vode. Zmes dobro gnetemo. Kolikor boli bo zgnetena, toliko lepše se bo žgala. Mokro glino moramo še isti dan uporabiti., če ne se posuši in ie ne moremo več uporabiti.
Glinaste .bisere* delamo prav tako
Za vsak prispevek, objavljen : Količku zn praktične gospodinje', plačamo 10 lir. Znesek lahko dvignete takoj po objavi v naši n prav r. Po pošti pošiljamo šele takrat, ko se
v Na zgornji sliki vidimo ljubko ovratnico. ki si io same naredimo iz gline. Na njej so nanizane večje in manjše kroglice, ki so pegasto pobarvane v zelo živih barvah.
A
m
Urejuje A. Preinfalk
Problem št. 243
Sestavil C. Mansfield
;;•••	W"'i
Wk	mm
	r.v;. '<m,
»P	i i
i i	M '*
ž 1	M
	G
♦ Udi: Kh2; Df6; Teb, gl; Pd3, q2. (6 f.) ^Crni: Kq4; 115; Peč. f7. (4 f.)
Mat v 2 potezah
Keres Aljehinu še ni kos
(Tj trije modeli so risani Ir.reeno za »Družinski tednik« in niso bili Se nikjer objavljeni.) ^ Kcres velja zaradi Svoje l/rodru*
Na sliki vidimo tri preproste obleke, namenjene našim zaposlenim ženam, t nadarjenosti, globoke igre im sijajnih Prva je svetlozelena popolnoma preprosta obleka. Poživita jo samo bet {uspehov poleq Boivinnika za naires-ovratnik in rjav pas iz rafije. Tudi sandale so spletene iz rjave rafije, {nejšega Aijehinovega tekmeca. Tudi Druga obleka ie oranžno-belo črtastai. Krilo je zvončasto in ima dve gubi. ♦ „,, praškem turnirju ie dalje kazalo. Široki pasie usmeri, t rega obleka ie temnonrodro-belo črtasta. Krilo ima ♦sc (|a ne [)0 m0qe]	ocj|<n-
pžati. No, ravno sredi turnirja mu je
dva velika žepa in dve qubi. Na hrbtu sta tudi dve gubi. ki sta v pasu . vsili in se odpirata šele v višini žepov kakor na prednjem delu. Krasita }
jo bela ovratnica in pas.	|	pa pošteno spodletelo m ker ga ie
♦ nadalie še več remijev zaustavilo, mu
♦ io ie svetovni prvak končno popihal
kakor razne bonbone ali figovčke. Košček gline toliko časa valjamo med dlanmi, dokler ne dobimo lepe kroglice. Vsako takšno kroglico položimo na pivnik in io pustimo eno uro. Potem jih prebodemo s pletilko, iih nani-zamo, na močno nit in iih obesimo. Šele čez teden dni. ko so se že osušile. jih damo žgati. Žgal nam jih bo za majhen denar vsak pečar.
Kroglice so lahko različne velikosti. Nanizamo iih lahko tako. da se debelijo proti sredi ovratnice, ali pa da se menjata ena velika in ena majhna. Zelo lepa ie ovratnica sestavljena iz samih glinastih ploščic. Med dlanmi izoblikujemo majhno kroglico, ki jo potem stisnemo skupaj.
Barvanje glinastih .biserov* je zelo zabavno in kratkočasno. Žgane kroglice. ki so dobile spet barvo mokre gline, lahko oološčimo z navadno belo kremo za čevlje. Če imamo temnejše kreme za čevlje, rdečo ali riavo, lahko v vsako kroglico vtremo ljubke temnejše lise. kj jo bodo zelo poživile. Stisnjene ploščice so pa najlepše, samo žgane.
Če hočemo delo še lepše izgotoviti, si kupimo škatlico srebrnega lošča in z uiim posrebrimo kroglice. Med ploščicami pa posrebrimo samo vsako deseto in dvanajsto. Siva glina se s srebrom zelo lepo ujema.
Verižico s temnimi in svetlimi kroglicami pobarvamo. Svetle pobarvamo v srebrnosivi glinasti barvi, temnejše, ki imajo že barvo gljne. pa namažemo samo s kremo za .čevlje ali na prevlečemo s prozornim loščem. Ne sme nas motiti, če so kroglice pegaste; pege jim dajejo še posebno ljubkost.
Pegaste kroglice, ki imaio obliko ptičjih jajčk, najprej svetlo pobarvamo. Sele potem iih s trdim čopičem temneje pobarvamo. yerižica. narejena iz takšnih glinastih .biserov* se ne sveti, zato io Pa pobarvajmo v čim lepših barvah.
Pobarvane kroglice nanizamo na močno platneno ali svileno nit. pritrdimo močan zapirac — in ovratnica, ki ie tako zelo poceni in ljubka, ie gotova.
Vaša bolna noga nujno potrebuje masažo spretne maserke. Dopisi pod Diskretno; na upravo.
dober nasvet za
VSAK DAN
Četrtek
Olie. katerim si mažemo kožo proti sončnim opeklinam, rado postane žaltavo in neprijetno vonja. Včasih smo takšno olje zavrgli, danes pa ■kanemo vanj nekai kapljic parfuma.
Petek
Ali veste, da lahko mani občutljiva mesta koze zavarujemo pred močnimi in pekočimi sončnimi žarki s kisom? Zalo si odslej mažemo noge in roke namesto z oljem s kisom!
Sobota
Namesto usnjenih torbic bomo spletle za poletje ljubke torbice iz ličja. Iz ličja l)omo spletle torbico za kopanje. kier trn dovoli prostora za vse potrebščine, ki iih potrebujemo za kopanje, veliko nakupovalno torbo za na trg ali v trgovino. Prav tako bomo pa letos k letnim oblekam n Osi le tudi torbice iz ličja vseh oblik in barv. K športni obleki bomo izbrale športno obliko torbice, k popoldanski obleki pa popoldansko obliko. Torbica iz ličja ima pred usnjeno torbico prednost, da ie lažja, poceni in trpežna. Prah in kaplje ii niti pol toliko ne škodujejo kakor usnjeni torbici. Zato pohitite in si kai kmalu spletite torbico. s katero se boste lahko pred vsemi postavili.
ste zajčka. Nekaj ga boste |7<1 2Vs .točke,*	sc K' f™71'*
■kaj na skuhali v obari. |7.|Kcres igra se vedno izvrstno m (ta
Nedelja
Zaklali
spekli, nek.., i... ^i\..u.tii , vuai i.	-	.	.
jetrc, srčka, pljučk in ledvičk pa na-{ie dosegel drugo nagrado brez poredile dobro pašteto. K drobno sesek-tsebnih naporov, da pa njegova igra 1 ja n emu drobovju primešajte *2 drobno (trenutno izdaja neko negotovost 7di sesekljani šalotki. 3 žlice .namočenih 2se. da je prehodno zašel v nekako ovsenih kosmičev, popra, kavino{krizo ko se radi porajajo dvomi o žličko konjaka in osolite. \se skupaj tečnosti svojih podjetij ijj preračuna-
dobro premešajte, denite v dobro na-*,.. ■ -.-	i, v .•
maščen porcelanast kozarec ali lonček.{v*ln>- .J° sevcd.“ brzdo podictnosi in kuhajte s posodo vred 35—40 minutjzrnanisuie uspehe. Spodruo portim pa v vodi in šele naslednji dan stresite ♦ kože Kcresa z najboljše st
na krožnik.
Ponedeljek	{
Dobra volja ie ludi^ v današnjih* skrbi polnih dneh vprašanje dobrega* krvnega obtoka. Poskusite zjutraj. ko{ si telo umijete, še bolje, oščetkate v{ mrzli vodi. da si s spretnimi gibi rok{ obrišete telo. Z dlanjo kričite po tele-*
♦ ♦
tram. zlasti njegov’ ianek pozicijski čut.
252. Indijska obramba
L Follvs—P. Keres Praga. 15. IV. 1943.
yl t 1. d4, Sf6. 2. c4, ef>. 3. i rn /^\ T K I A nri r i 1*4. Dc2, 0 — 0 11 očnejše ie k
LEPOTNA PENA ;,{<>■ ^	^	»•-«	•	*
i
I
je moderno kozmetično sredstvo
Saxobell!
napne uvele kožne predele. Intenzivna prepojitev s krvjo je za kožo najboljša gimnastika, katere trajni uspeh je:
čist mlad, svež obraz
Dobi / se v drogerijah in parfumerijah
su. ki ga tako osušite. Udarjanje z; rokami je hkrati tudi koristna masaža' in telovadba.
Torek
Ali bi imeli radi lepe bleščeče svil nate lase? Pripravite si tole mešanico. ki si jo boste s ščepcem vate vtrli v lasišče: 4 pesti mladih suhih kopriv. 1 liter vode in 1 liter kisa kuhajte četrt ure. Pustite ohladiti in precedite. V to mešanico stresite I polno pest koprivnih korenin in 1 pest repinca. Kuhajte še pol ure in precedite. Preden spravite tekočino, denite še na vsak liter mešanice 100 gramov gorilnega špirita.
Sreda
Lansko^ obleko, ki ste io že precej nosiji, poživite s precej širokim drugo-barvnim pasom z velikimi visečimi žepi. Obleka bo kakor nova in spet io boste .radi imeli. Tudi rokavice lahko poživite. Stare enobarvne rokavice paši i le v svetlih barvah svoje poletne obleke.
Sc3, Lb4.
takoj d5. c5 ali Sebi.. 5. Šf3 (5. a3! ic odločnejše, ali vsaj Lq5) c5 [Dandanes io m več .posebno, priljubljeno, a tu še najiz-{gledneiše.l 6. deli, Sa6. /. q3, SXc5. {8. a3, I.Xc3+. 9. DXc3. 1)6. 10. Lq2.
♦ La6! 11. Sg5
X Na oko se zdi, da celo ovrže {zadnjo potezo črnega, saj grozi {b4—b5; hitro se. pa pokaže, do beli
♦ ne samo ne more imeti nič od lov-
♦ skega para, temveč da že celo črni {prevzema pobudo. Kes pa neprijetno ♦grozi Tc8 z napadom na kmeta e4
♦ in bi n. pr. na 11. 1)3. Te« 12. Db2. d5. {13 cd5, DXd5 črni že zmagoval; ! nič m vredno tudi 11. Le3, Tc8. 12. {Tet, d5 itd., bela dama ie vsakikjrot jv škripcih; do nekako boli i/ennee-*neqa a zapletenega položaja bi vedlo: {II. b4, Sce4. 12. Dd4, Tc8. 13. Se5. {d5 itd. Reli odgovor je po vsem tem J opravičljiv.
{ Lb7. 12. LXb7. SXb7. 13. 0-0, Tc8.
♦ 14. b3, d5! 15. Df3, h6! 16. Sh3, Sc5
♦ [Grozi d4 in e5—e4l. 17. b4, Sce4. 18. {cd5, DXd5. 19. Sf4, Df5. 20. Sd3. {DXf3. 21. ef3. Sc3, 22. a4? (Beli se
tudi v končnici bori s težavami, igrano pa izgubi brez vsakega nadomestila celega kmeta, kar seveda uniči poslednji up na rešitev). Tfd8. 23. Se5, I'd4. 24. b5, TXa4. 25. I Xa4, SXa4. 26. Sc6, Sd5. 27. SXa/. Tc7. 28. Sc6. Sac3. 29. Sd4, Tc4. 30. Sb3 130. Le3. I Xd4 in Se2-H SXb5 IZmagpviti kmet je zavarovan: tudi konec odigra Keres popolnoma točno.l 31 I d2 IPrekasno. partija je že odločena.! Tc2. 32. Tbl. Sa3. 33. Tal, Sc4. 34. l et, Se5. 35. f4, Sc6. 36. Tbl, Kf8. 37. Kq2, Ke7. 38. Kf3. f5. 39. Ld2, Kd6. 40. h3, h5. 41. Le3, e5. 42. Ld2, Sd4+! [Najpreprosteje, sai pridobi prostaka! 43. SXd4. ed4. 44. 1.L4 + , Kc6. 45. I.f8 [Sedaj se vidi, kako je črni smotrno postavil svoje kraljevske kmete/ Sc3. 46. Tfl. Beli sc ic. hkrati vdat, sai je obupno brez moči pričakovati smrt. Črni bi namreč najprej potegnit g6, nato spravil kralja na c4 in eden izmed kmetov bi takoj prodrl, pole« tega grožnja Se4 neprestano veže trdnjavo.
Rešitev problema it. 242.
1. Le7~K Zapre frnemo kralju umik, bel® kinete ]>a pa ti ra: R'».	l*h4.	ali*	<■**»»
slavi trdnjavo sledi »sto, lovec in konj p* telo izgubita. 3. Lel!. 1> v el. 4.	in re-
mi'; je za pot ovljen * na ef.*t j< pat, na K x «4 .") S; el. K14. G. Kr2 it«1. pa za belega ni n!C \(*(' .težko, (o vzame dama skakn»’*a: 3.	-
l)/e.ri-t. se beli reši z 4. f4 K K • p4. 5. fe5,-in G. K p3 i« 7. K Vi.
PLAČAJTE
NAROČNINO!
Izdaja K. Uiatuša, novinar; odgovarja 11. Kern, novinar; tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani; za tiskarno odgovarja O. Mihalek — vsi v Ljutdjaul.