URN_NBN_SI_DOC-ZY7QZCSS

Č l a n k i UDK 027.53 KNJIŽNIČNI SISTEM SLOVENIJE Breda Filo Uvod Socialna funkcija knjižnic je, da svobodno posredujejo informacije po svetu vsakomur, ki jih potrebuje [1], Pri izrazu inform acija mislimo tako na knjigo, ki še vedno ostaja najpomembnejše in najpripravnejše sredstvo za diseminacijo informacije in človekovih spoznanj, in na vse druge oblike zapisov do mikrofilma ter avdiovizualnih sredstev, kot so magnetofonski trak in plošče. Moderna reprografska in komunikacijska sredstva omogočajo pošiljanje in sporočanje informacij iz enega dela sveta v drugega in svet postaja vedno bolj ena intelektualna enota. Izuma fotostata in mikrofilma dajeta teoretično možnost, da se izvedejo raziskave in znanstvena dela v mednarodnem m erilu v kateremkoli kraju in da posredujejo informacije iz kateregakoli vira v katerikoli kraj. Čim bolj raste proizvodnja literature, tem važnejši dejavnik po­ stajajo knjižnice, ki s svojim adekvatnim sistemom urejevanja litera­ ture omogočajo, da postane le-ta uporaben instrum ent in s tem lahko izpolnjuje svoje socialne naloge. Knjižnice so bistven instrum ent za literarno orientacijo in uporabo literature v družbi. Poleg vedno večje produkcije informacij vseh vrst pa spremenjena družba postavlja knjižnice tudi pred nove naloge. živimo v dobi, ki jo mnogi imenujejo največjo prelomnico v do­ sedanji zgodovini človeštva. Po podatkih UNESCO prekašajo znanstvena odkritja zadnjih desetih let vse, kar je človeštvo odkrilo v prejšnji zgodovini. Strokovnjaki za gospodarsko načrtovanje trdijo, da bo v bodoče prav znanje postalo odločilen razvojni dejavnik: država, ki bo imela najboljše znanstvenike, strokovnjake in delavce, bo najuspešneje razvijala znanost in tehniko in tako znanstvene dosežke uporabljala za razvoj in uspeh svoje dežele. Socialna gotovost in večji standard sta tesno povezana s kulturnim razvojem in izobrazbeno strukturo. Znanje se v desetih letih podvoji. To ne pomeni samo, da prihaja v visoko kvalificiranih poklicih v desetih letih do ogromnih sprememb v znanju ampak tudi, da je dokončna kvalifikacija ali izšolanost postala popol­ noma iluzorna. Da se bo človek znašel v avtomatiziranem svetu, da bo obvladoval in uporabljal sodobno tehniko, bo potreboval višjo izobrazbo kot doslej. Dolgoročni razvoj Slovenije predvideva, da bo po letu 1980