- * ■ - . Til* ■Baja TsaK oetrtflK k rey« i poitnino «aai in t Mariboru ■ pošiljanjem na dom |> Beto tota K 4,— M pot teta n 1— m Setrt teta „ L— Baroínina m pofflja apravnIStv« t ttakarai ar. Cirila, koro8ka aüee h Str. 5. List s« fatiga do odpovedi SLOVENSKI TffiP'h, -v-L v/> List ljudstvu v pouk in zabavo. aa > tlakami to jat foapoda Korak-« m i trgn pa JO k. Rokopisi M M TI». iajo, neplačani litd se no sprejemajo. Za oznanila se plaS^Ja od navadna vrstic«, le se natisne enkrat, po 18 k, dvakrat 25 k, trikrat 38 h. kserati se spr^jera^a do srede opolndna. Stev. 35. V Mariboru, dne 28. avgusta 1902. Tečaj XXXVI. Le k Študijam! Dva tedna še in srednje Sole, gimnazije, učiteljišča in realke bodo zopet odprle svoja vrata, da bi vsprejele nadepolno mladino. Ta čas je za nas Slovence velikega pomena. Stavi nam namreč vprašanje, ali naj slovenski očetje svoje sinove pošljejo v višje šole ali ne? Na to vele važno vprašanje odgovorimo v polnem prepričanju z odločnim: da. Le k študijam! Le v srednje šole! Bolj ko so srednje šole obiskane, boljše je to za narod. Dandanes omika in izobrazba neizmerno veliko velja; več ko kdo ve, tem več spoštovanja in prednosti uživa. Nevedneži in neomikanci dandanes nimajo nobene veljave, so le plevam podobni, katere veter na vse strani razprši. Ves svet občuduje žilave Cehe, o katerih se splošno po pravici sodi, da so najbolj podjetni in za naroden obstoj najbolj sposobni. A le oglejmo si omiko med njimi! Vsak boljši kmet je v svoji mladosti vsaj nekaj let študiral, polovica med njimi pa ima zrelostni izpit na gimnaziji, realki, ali obrtni šoli za seboj. To je izobražen narod. Taki bi morali tudi mi Slovenci biti, potem se nam ni bati nobenega sovražnega navala, ker s pravo omiko raste ob enem tudi narodna zavest, ponos, prepričanje. Sedaj pa je treba tem bolj naglašati, da naj gre naša mladina v višje šole, ker je potreba za to silno velika. Pomanjkanje imamo namreč skoraj v vseh izobraženih krogih. Pomanjkuje duhovnikov, zdravnikov, pravnikov; posebno čutimo pomanjkanje pro- fesorjev na srednjih šolah; lani ni bilo v celi Avstriji za mariborske slovenske razrede na gimnaziji dobiti niti suplenta ne! Že sedaj pomanjkuje učiteljev in to bo s časom še veliko hujše, če se razmere ne zboljšajo. Izobraženi stanovi so voditelji vsakega naroda ; zato je pa treba skrbeti za obilen naraščaj. Služb je že sedaj mnogo praznih, težko pričakujejo dobre nadomestitve. A vem, kaj mi bo marsikdo rekel. «Študije so predolge in mnogo dijakov se med njimi pogubi», tako modruje marsikatera misleča glava. Res je, študije trajajo zelo dolgo, na učiteljišču 5 let; za duhovnika in odvetnika, za sodnika in profesorja je treba naj-manje 12 let, za zdravnika celo 14 let študirati! A pomislite pa tudi, da je potem služba tem lepša in častnejša, da je navadno tudi zaslužek nekoliko fcoljši, in že zavest, da so na višjih šolah uživali vsestranski in najobsežnejši poduk, je za izobražene stanove neprecenljiva! ne da se preplačati z nobenim zlatom! Res jo -ai&or tudi, je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati ustanovitev slovenskega vseučilišča v Ljubljani; ker je isto za kultu-relni razvoj slovenskega naroda neobhodno potrebno. — Nadalje se je sklenilo zahtevati astanovitev nadsodišča za vse slovenske pokrajine s sedežem v Ljubljani, ker slovenski jezik ne uživa še v Gradcu r zakonu zajamčene ravnopravnosti. — II. Društvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zboru v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati ločitev slovenskega dela štajerske dežele od nemškega in samoupravo za slovenski del z ustanovitvijo posebnega oddelka ▼ deželnem šolskem svetu in pri namestniji, ker se štajerski slovenski del dežele od deželne in državne vlade v kulturelnem in narodnem oziru zanemarja ter se naš denar potrati v ponemčevalne namene. — III. Društvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se na Spod. Štajerju pri vseh javnih uradih, pri političnih, pri sodnih, pri davčnih, pri poštnih in pri železniških nastavljajo le slovenščine v jeziku in pisavi popolnoma vešči uradniki, da se uraduje z le slovenščine zmožnimi strankami le v slovenskem jeziku in da se napisi pri javnih uradih na Slov. Štajerju, kakor tudi pečati v slovenskem jeziku preskrbijo. — IV. Društvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se v svrho višje izobrazbe naše mladine ustanovi več slovenskih meščanskih šol na Sp. Štajerskem, na vsak način pa, da se čim preje ustanovi taka šola za zahodni del Štajerja pri Sv. Juriju ob juž. žel., za vzhodni del pa v Ormožu. Nadalje naj se ustanovi slovenska občna obrtna šola v Središču, kjer bi se podučevalo v vseh obrtnih strokah. — V. Društvo «Sloga» je sklenilo pri svojem izvanrednem zborovanju v Središču dne 24. avg. 1902 zahtevati, da se žganjični davek od lastnih pridelkov popolnoma odpravi, da se daje trsje posestnikom po trtni uši opustošenih vinogradov brezplačno, da se zemljiški davek tirja še le tedaj, ko so pridelki spravljeni, to je po žetvi in bratvi ter konečno, da vojaška prezentna doba traja le dve leti in da se k orožnim vajam kliče, kadar je delo na polju že opravljeno. Sevnica. (Zahvala in prošnja.) V pretečenem šolskem letu je bila šolska mladina tukajšnje petrazredne ljudske šole deležna zopet mnogoterih podpor. Po požrtvovalnem prizadevanju č. gosp. kateheta je bilo pred začetkom zime obdaro-vanih 95 ubožnih otrok, dečkov in deklic, s toplimi oblačili. Od decembra do aprila meseca pa se je vzdrževala šolarska kuhinja, kjer je dobivalo do 200 šolarjev toplo kosilo; kuhalo se je 93 šolskih dnij in se razdelilo med učence 15.780 kosile. V to svrho porabilo se je nič manj kot 260 mernikov krompirja, 250 kil riža, 19 mernikov pšenice, več mernikov fižola, 100 kil zabele, 1 polov-njak kisa in dr. Denarja pa se je za obleko in šolarsko kuhinjo pri ljudomilih podpirateljih šolske mladine od blizu in daleč nabralo 664 K 88 h. Darovali so v ta blagi namen tržani, okoličani ter drugi dobrotniki mladine, kateri naj oprostijo, da so njih imena ne navedejo tukaj. Podpisano šolsko vodstvo si šteje v svojo dolžnost, v imenu šolske mladine, koji v prid so se ti milodari porabili, izreči vsem blagim darovateljem najiskrenejšo zahvalo, posebej pa še čast. gosp. katehetu Janezu Cemažar, kateri je vodil to človekoljubno podjetje in je za uredbo šolarske kuhinje prepustil v kaplaniji kuhinjo, 1 sobo in klet, nadalje načelniku krajnega šolskega sveta, gospodu Ludoviku Smole in gospodu dr. Gregoriču, ki sta porabila vsako priliko, da sta za šolarsko kuhinjo dobila kak prispevek. Zajedno bodi dovoljena tukaj udana prošnja do vseh mladinoljubov, da bi naše učence, od katerih mnogi prihajajo v šolo iz zelo oddaljenih krajev po silno slabi poti, ter trpe veliko pomanjkanja na obleki in hrani, tudi v bodočem šolskem letu podpirali kar največ mogoče, to je, da bi z milimi darovi omogočili zopetno vzdrževanje šolarske huhinje in delitev oblačil. V slednji namen so učenke V. razreda že razrezale 87 m parhenta ter v šoli naredile več oblačil. Vodstvo petrazredne ljudske Me v Sevnici, dne 24. avgusta 1902. Jože Mešiček, nadučitelj. Od sv. Marjete niže Ptuja. (Nemško oradovanje c. kr. okrajne sodnije t Ptuju.) Neštetokrat se naglaša, da imamo pravico, da se nam dopošljejo odloki, plačilni nalogi itd. v našem jeziku. Pravi se celo, da imamo do tega pravico po naših avstrijskih zakonih. Priporočamo torej to v pomislek in uvaževanje gospodom uradnikom pri ptujski sodniji. Znani so nam slučaji in pripetilo se nam je to tudi, da smo dobili od sodnije nemško pisane odloke, akoravno so bili obrazci dvojezični. Mi vendar nismo dolžni za par nemških uradnikov, katerim se slovensko ura-dovati ne ljubi, ali pa ne znajo, da se naučimo njim na ljubo nemško. To bi bilo preveč za nas. Kot dobrim državljanom, ki storijo zmiraj radi svojo dolžnost, nam pristoja pač gotovo pravica zahtevati, da storijo tudi gospodje uradniki svojo dolžnost in uradujejo ter pošiljajo vsa pisma nam slovensko pisana. Prihranili bodo mnogo sitnosti samim sebi, a več še nam, ker ne bo treba iskati človeka, ki bi nemške odloke in pisma sploh tolmačil in včasi še celo napačno. Ob enem pa nam še vedno nemško ura-dovanje daje povod, da kličemo ljudstvu: »Zahtevajmo svoje narodne pravice!« našemu dičnemu poslancu gospodu Ploju pa: Daj Bog in sreča junaška, vresničiti misel, katero je izrekel, če se ne motimo v Šmarju, — tudi slovensko jezikovno vprašanje naj se reši in odpravi krivica, ki jo trpimo. Razne stvari. Iz domačih krajev. Politično zborovanje. V nedeljo, dne 31. avgusta bo zborovalo katoliško politično društvo »Sava« popoldne ob 3. uri pri »Slovencu« (v sredi med Brežicami, Artičami, Zdolami in Vidmom). Govorili bodo gg.: C e r j a k (o društvenem namenu), Z i č k a r (o političnem položaju), A g r e ž (o slovenskih posojilnicah in hranilnicah). Redka slovesnost. Prihodnji pondeljek, t. j. 1. septembra, obhajal bo na P i 1-Stanju velezaslužni in obče spoštovani gospod nadučitelj Jožef Čižek 50letnico svojega plodonosnega delovanja v težavnem poklicu kot ljudski učitelj. Ta slovesnost se bo zelo svečano vršila, saj pa to tudi g. nadučitelj Cižek v polni meri zasluži. Bil je namreč vedno izboren učitelj, ki je svoje učence z besedo in dejanjem, s podukom in s prelepim vzgledom navajal k čednostnemu življenju ter jih je z nevtrudno marljivostjo podučeval v vsem lepem in dobrem. Njegovih učencev je na stotine med domačim ljudstvom, a prav mnogo tudi jih je doseglo lepe in ugledne službe. Vse tri sine, katere mu je ljubi Bog podaril, je posvetil duhov-skemu stanu; najstarejši, veleč. gosp. J o s. Čižek, je sedaj dekan v Jarenini, veleč, gosp. Alojzij Čižek je meščanski vero-učitelj v Mariboru, a tretji, Janez, ki je bil v družbi gg. lazaristov, doktor bogoslovja in modroslovja, je kot profesor pred 6 leti v Gradcu umrl; hčerka pa je s pilštanjskim učiteljem Grmovšekom omožena. Vrlemu gospodu nadučitelju bo častitala cela župnija, a tudi od drugod bo prihitelo mnogo iskrenih častilcev. Na predvečer bo sijajna bakljada z godbo, v ponedeljek ob 9. uri pa slovesna sv. maša, pri kateri bode imel slavnostni govor veleč. gosp. dr. Anton Medved, profesor v Mariboru. Slovesnost bodo po-veličali stanovski gospodje tovariši naduči-teljevi in mnogoteri bivši njegovi učenci. Prisrčno častitko bo gospod slavljenec dobil tudi od preč. knez.-škof. ordinarijata. Častilcem se pridružuje »Slov. Gospodar«, kojega zvest naročnik je ves čas gospod nadučitelj ter mu z drugimi častilci navdušeno kliče: »Slava gospodu nadučitelju Čižeku; živel še mnoga leta!« Za pogorelce v Podovi so darovali mil. knez in škof dr. Mihael Napotnik 25 K. C. kr. namestništvo je dovolilo iz fonda zoper bedo 3300 K. C. kr. namestnik grof Clary 50 K ter c. kr. namestniški svetovalec in vodja c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru, grof Attems, 40 K. Visok obisk. V torek, dne 26. t. m. je prišel na obisk k našemu premilostljivemu gospodu knezo-škofu dr. Mih. Nap o t ni ku prevzv. g. dr. Frančišek Nagi, novoime-novani škof v Trstu. Z našim knezoškofom je bil ob enem ravnatelj v višjem zavodu za duhovnike na Dunaju, potem pa 13 let ravnatelj znanega zavoda »Dell' Anima« v Rimu. Včeraj se je prevzvišeni odpeljal na Koroško, od koder je šel v Trst, kjer bo obhajal danes popoludne svoj slovesni prihod. Daj Bog, da bi bil isti njemu v slavo in vsem, ki mu bodo v višjo pastirsko skrb izročeni, v vsestranski blagor! Iz šole. Stalna je postala na dosedanji ljudski šoli v Slivnici gdč. Emilija M u s k a, dosedaj pri Sv. Lovrencu na Drav. polju, za Škale pri Šoštanju ondotna pom. učiteljica gdčna Antonija Likar, za Marenberg pa gdčna Marija G r a š i c, doslej v Sv. Ilju pri Turjaku. Kot učiteljice za ročna dela so bile nastavljenje : za Majšperg in Naraple gdčna Matilda J u r i c v Majšpergu ; za Sv. Barbaro v Halozah gospa Roza Kosi, za Studenice pri Slov. Bistrici gospa Amalija V o b i č, za Dol pri Laškem gosp. G. Gnus. — V stalni pokoj stopi g. nadučitelj Jakob Škoflek v Sv. Duhu pri Lučah. Vojaške vesti. V soboto so prišle 1., 3. in 4. baterija 3. topničarskega polka v Maribor. Potujejo iz Krškega od streljnih vaj. V nedeljo so imele tukaj počitek ter so odpotovale v ponedeljek zjutraj ob 6. naprej proti Gradcu. Iz pošte. Poštni in brzojavni uradnik Julius Zirngast v Vitanju je prestavljen k Sv. Andražu v Slov. gor. V kn.-šk. dijaško semenišče v Mariboru so letos na novo sprejeti, in sicer v dostavljene razrede : Cilenšek Ivan iz Gotovelj (III. b), Zaje Josip iz Dobove (II. b), Veble Andrej iz Kapel pri Brežicah (V.), Napotnik Josip iz Konjic (V.), Jevnik Franc iz Zabu-kovja (VI.), Zavodnik Albert iz Šmartna pri Slov. Gradcu (IV. b), Rezman Alojzij iz Po-ličan (II. b), Grobelnik Ludovik iz Št. Miklavža pri Slov. Gradcu (IV. b), Lukman Franc iz Vranskega (II. b), Oštir Karol iz Trbovelj (II. b), Peršuh Anton iz Št. Lovrenca na , Dravskem polju (II. b), Gaberc Martin iz | Črešnjevec (VII.), Vesenjak Pavel iz Mošgajnc (II. b), Toplak Franc iz Št. Tomaža pri Vel. Nedelji (II. b), Zelenko Franc iz Sv. Antona v Slov. gor. (II. b), Trstenjak Karel iz Št. Jurja na Ščavnici (V ), Lobnik Franc iz Slivnice (II. b), Bobič Ciril iz Šmarjete pri Ptuju (II. b), Slavič Janez iz Ljutomera (II. b). — Bilo je še 46 prošnjikov, ki to leto niso bili uslišani, večinoma zaradi pomanjkanja prostorov. Nekateri prošnjiki so pa vže tako stari, da pridejo gotovo v sedmi šoli, če ne še poprej, k novačenju. Pri teh je velika nevarnost, da bodo morali na tri leta k vojakom in ne pridejo več v bogoslovje. Pri vsprejemanju se je tudi še na to gledalo, da so tudi s celjske in ptujske gimnazije prišli nekateri na vrsto, sploh pa se je kolikor mogoče, na razne župnije obširne vladikovine oziralo. Tisti, ki niso to leto bili sprejeti, naj se le pridno uče in drugo leto zopet potrkajo, znabiti se jim bodo pa takrat odprla vrata v dijaško semenišče. Konkurz. C. kr. okrožno sodišče v Mariboru je otvorilo konkurz o vsem imetju bivšega društva »Posojilno društvo v Št. Lenartu na Štajerskem«, katero je vodil znani bivši župan v Št. Lenartu, A. Mrawlag. Vsi upniki se morajo pri okrajnem sodišču dne 6. septem. oglasiti, da bodo zastopali svoje pravice. Umrl je pri Sv. Trojici v Slov. gor. dne 25. avgusta t. 1. veleč gospod P. Gelazij Rojko, mašnik iz reda sv. Frančiška. Rojen je bil 24. januv. 1832 pri Sv. Petru poleg Maribora, posvečen 26. julija 1857. Ze večkrat sprevidenega je zadela nepričakovano srčna kap. Bog daj občeljubljenemu katehetu, pridigarju in spovedniku obilega plačila v nebesih! — Dne 15. t. m. je umrl v Slivnici pri Celju posestnik in cerkveni ključar Jak. Lesnika. Rajni je bil mož blagega značaja, trdne slovenske korenine in vnet za vse dobro. Storil in skrbel je mnogo za domače cerkve in za šolo. Naj v miru počiva blagi mož! — V Svetinjah pri Ormožu je umrla dne 22. avg. nadučit. soproga gospa Marija Vauhnik roj. Taler. N. v m. p.! — Prejšnji teden je umrla v Ausse na Štajerskem grofica Karolina Vetter von der Lilien, soproga predsednika državnega zbora. Tečaj za vporabo sadja in zelenjave se bode vršil od 22. do 27. septembra na mariborski sadjarski in vinarski šoli. Ker je poduk prost, se lahko tega tečaja marsikdo udeleži. Natančneje v dotičnem inseratu. Predstavljateljem „Divjega lovca" naznanjamo, da morajo za predstavljanje »Divjega lovca« imeti dovoljenje od upravništva »Dom in Sveta« v »Marijanišču« v Ljubljani, ki je prevzelo lastništvo. Brez dogovora z lastništvom »Dom in Sveta« ni dovoljeno uprizarjanje »Divjega lovca.« Lepo slavnost so obhajali dne 19. avgusta pri Sv. Antonu na Pohorju. Pri svojih faranih zelo priljubljeni župnik č. gosp. Fran Slavič je bral srebrno sveto mašo. — Zlato poroko pa sta obhajala 78 letni starček gosp. Anton Mravljak, po domače Vidmar s svojo 79 letno soprogo Barbiko. Oba sta še čvrsta in čila in se ozirata že v četrti rod, ki šteje sedem pravnukov. Za sestanek naših nepolitičnih društev se je podaljšalo oglašanje do 2. septembra. Do tega dne naj se nepreklicno oglase vsi, ki so se še zapoznili. Društev je ogla-šenih že lepo število. Shod bo po dosedanjih prijavah soditi uprav sijajen. Opozarjamo še enkrat, da bi bilo posebno želeti, da pridejo na ta shod tudi udeležniki iz župnij, ki doslej nimajo izobraževalnih društev. Dne 7. in 8. sept. na svidenje v Ljubljani vsi, ki ste navdušeni za izobrazbo našega ljudstva! 10 kron je poneveril hlapec gostilničarja Spaceka v Mariboru, 40letni Jožef Dobnik iz Sv. Mihela. Gospodar ga je poslal po pivo, ter mu dal denar naj pivo takoj plača. Iz 20 kron je dobil 10 kron nazaj. Te pa Joža ni oddal, ampak jih je zapil. Ko je prišel zvečer nazaj je bil še povrh proti gospodarju surov. Seveda je ta poslal po policaja, kateri ga je odvedel. Tepež. V noči na nedeljo sta se prepirali domu grede zidarska pomočnika Anton Letnik in Janez Dražbaher iz Karčovine. Ko prideta do gostilne pri «Treh ribnikih» zbodel je Letnik Dražbaherja trikrat z nožem. Letnik ima dve rani na vratu in jedno na trebuhu. Smrtnonevarno ranjenega so prenesli v gostilno, ter poklicali zdravnika, kateri je odredil, da se mora takoj prepeljati v bolnico. Letnik je že pod ključem. Vlak je povozil v noči na ponedeljek pri postaji Ribnica ob kor. žel. železničnega čuvaja Weingerla. Truplo je strašno razmesarjeno, bil je takoj mrtev. Zaradi tatvine je obsodilo graško sodišče 19 letnega hlapca Janeza Nendl, iz Studenc pri Mariboru na 8 mesecev težke ječe z jednim postom in trdim ležiščem vsak mesec. Po dovršeni kazni pride v prisilno delavnico. Nezvest hlapec. Stavbeni mojster Gla-ser v Mariboru je poslal svojega hlapca Kme-tiča prejšnji teden 800 kron menjat. Ker se pa isti ni več prikazal, naznanil ga je policiji. Cez nekoliko dni so nezvestega hlapca prijeli v Zagrebu, kjer je že veliko denarja v slabi tovaršiji zapravil. Zavoljo razžaljenja veličanstva je bil obsojen pri mariborskem okrožnem sodišču delavec Karol Schnell na 2 meseca težke ječe. Strašna nesreča. V soboto popoldne ob 3. uri je povozil brzovlak pri postaji Hoče 4 letnega fanta Petra Šurec, sina posestnika Janeza Šurec. Strojevodja je opazil nesrečo ter je ustavil vlak. Fanta, katerega je strašno razmesarilo, odrezalo mu je obe nogi ter ga tudi na glavi močno poškodovalo, je vzelo železnično osobje v vlak, kjer so ga z robci obvezali. Predno je prišel vlak v Maribor je otrok umrl. Truplo so prepeljali v mestno mrtvašnico. — Fant se je baje oddaljil od hiše ter se je šel igrat na železnični tir, kjer ga je nesreča doletela. Stariši pazite na svoje otroke! Nagla smrt na poti k božji službi. Na praznik Marijinega vnebovzetja je šel kmet Fr. Zupe, oče vrlega narodnjaka, okrajnega odbornika lenarškega in načelnika benediške posojilnice Franca Zupe, veleposestnika pri Sv. Benediktu, k službi božji. Mej potjo se mu vlije kri, starček se zgrudi in mrtvega so zanesli domu. Posojilnica pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imela od Velike noči okoli 30.000 K (Nande od Sv. Trojice! beri: trideset tisoč kron) prometa! Hvala Bogu, hvala pa tudi vrlim možem, ki so nam posojilnico oskrbeli in jo tako skrbno vodijo. Kmetje benediški! Bodite složni, edini in ne bo se vam več treba klanjati gospodom po mestih in trgih in kar je najimenitnejše: dobiček ostane doma! Pri Sv. Benediktu, kakor sploh po Slovenskih goricah razsaja že od Velike noči hud kašelj med otroci. Veliko, zlasti mlajših, jih pomrje. Bolezen navadno traja deset tednov. Kašelj je silno mučen, ubogi otrok postane skoro črn, kadar ga napade. Zdravniki pravijo, da zoper to bolezen ni zdravila. Trije odpadniki — trije županovi sinovi! Pri Sv. Lenartu v Sloven. goricah je vse mogoče, tudi to, da šteje majhni trg že tri odpadnike od katoliške cerkve in kar je najimenitnejše vsi so sinovi županov! Prvi je sin rajnega župana Mravljaka, drugi je sin bivšega začasnega župana dr. Witter-mana in tretji novi odpadnik je sin sedanjega župana Sedmineka. Lenarčani! trikrat «hajl»! Nova c. kr. orožniška postaja se je ustanovila pri Sv. Marjeti ob Pesnici. Brzovlak je trčil 22. t. m. na postaji Spielfeld ob 1/3Š. zjutraj v stroj tovornega vlaka. Ponesrečil se ni nikdo razun kurilca, ki je lahko poškodovan. Od brzovlaka sta se poškodovala 2 vozova. Tudi stroja od obeh vlakov sta bila za nadaljno vožnjo nerabljiva. V brzovlaku se je peljal cesarski namestnik iz Dalmacije, baron Handel, iz Dunaja v Zadr. Velikodušen dar. Gosp. J. Pečnik, veleposestnik v Teharjah, je daroval dijaški kuhinji v Celju 2000 K. V imenu slovenskih dijakov kličemo velikodušnemu darovalcu: Tisočero Bog plati! V Radencih imeli so dne 24. t. mes. volitev občin, predstojnika in je bil taistim voljen g. Anton Divjak že v četrtokrat. Občinskim svetovalcem pa g. Jakob Zemljič in g. Franc Kurbos. Vsi trije so dobri kristijani in odločno zavedni Slovenci, od katerih smo prepričani, pa bodo vselej branili in varovali naše narodne koristi ter ne bodo nikdar uklonili tilnika tukajšnjim privandranim po-silinemcem. Izžrebanje porotnikov v Celju. Za III. letošnje porotniško zasedanje so bili izžrebani naslednji porotniki: Lakič Avg., trgovec ; Petriček Karol, slaščičar; Suhač Mat., gimn. prof., vsi iz Celja; Glinšek Mat., posestnik iz Zgornje Hudinje; Bikovšek Mih., posestnik iz Gradiša; Rezar Jos., posestnik v Trnovljah; Majcen Fr., gostilničar iz Pro-seniške; Rataj Jos., posestnik v Hrušovcu; Kresnik Jan., posestnik iz Slan; Grasselli Jos., trgovec od Sv. Jakoba; Zdolšek Nik., pos. in gostiln, iz Svetelka; Končan Anton, posestnik in gostilničar iz Višnjevesi; dr. Kašpar Vin., zdravnik na Vranskem; Mazil Blaž, pos. v Grajskivasi; Uratnik Vinc. pos. iz Polzele; Sket Anton, pos. v Lembergu; Kranjc Jos., poset. in trg. v Gornjemgradu; Elender Anton, pos. v Mozirju; Gračner Fr., pos. v Dolu; Kajtna Ant., posestnik v Loki; Kene Fr., posest, v Piršembregu; Mohorčič Jos., velepos. v Starivasi pri Vidmu; DruS- kovič Jos., trg. v Kozjem; Čemele Jos., trg. v Št. Petru; Debelak Fr., pos. in mlinar v Prelazu; Leskošek Iv., pos. in gostilničar v Virštanju; Pototschnig Fr., usnjar v Slov. Gradcu; Fischer Val., pos. pri Sv. Martinu; Werdnig Jos., trgovec z lesom v Mislinjah; Orel Adolf, trg. v Šoštanju; Dvornik Ivan, posestnik v Družmirjah; Oštir Iv., pos. pri Šembricu; pl. Adamovich Karol, velepos. v Velenju; But Al., pos. v Kostrivnici; Stern Ant., mesar na Slatini. Nadomestni porotniki: Detiček Jurij, notar v Celju; Wamp-rechtsamer Leop., krojač v Celju; dr. Ivan Dečko, odv. v Celju; Janič Jakob, posest, v Freienbergu pri Celju; Malis Anton, pos. v Gaberjih; Bincl Al., pos. v Skofljivasi; Pi-sanec Fr., pos. v Vesoljah; Saveršnik Jurij, pos. pri Sv. Petru; Piki And., pos. v Žalcu. Iz Artič se poroča: V ponedeljek 18. avgusta sta obhajala tukaj Franc Zaje in Katarina rojena riodič zlato poroko. Skupne sta imela tisti dan 160 let, 7 mesecev in 28 dnij. Oba sta še popolnoma krepka in zdrava. Dal Bog, da bi še mnogo let, do najskrajnejše meje človeškega življenja, uživala dosedanjo zakonsko srečo. Ponesrečil se je pri streljanju proti toči viničar Tomažič iz Partina. Ko je basal topič, se je smodnik naglo vnel ter viničarja tako ranil, da so ga morali odpeljati v mariborsko bolnišnico. Zgorelo je dne 25. avgusta 1.1. posestvo N. Stajkovo v Vogričevcih okraj Ljutomerski. Prišli so gasilci iz Logarovec in Čezanjevec, da so mu obranili hišo in nekaj pritiklin. Zblaznel je v Mariboru pekovski pomočnik Pongračič iz Varaždina. Sejmi na Spodnjem Štajerskem meseca septembra. Lučane 22., Kapela pri Brežicah 17., Zdole 15., Sv. Lovrenc v Pro-šinu 1., Vojnik 9., Negova (samo za blago) 9., Sv. Peter pri Badgoni 22., Ivnica 15., Zreče 1., Sv. Gore pri Sv. Petru 9., Pilštanj 29., Podsreda 21., Golobinjak pri Planini 15., Sv. Jedert 9., Laško 22., Arnož 24., Gabers-dor! 1., Gomilica 9., Lang 11., Sv. Vid 15., Cven 9., Veržej 29., Marnberg 29., Remšnik 24., Vuhred 4 , Frauheim 22., Kamnica 1., v Šmihelu pri Ljubnem 10., prvi plemenski sejem za govejo živino mursko dolske pasme. Žitne cene. V Mariboru: 1 hI pšenice 15 K 80 v, rži 13 K 40 v, ječmena 13 K 80 v, ovsa 14 K 40 v, koruze 13 K 80 v, prosa 15 K 20 v, ajde 13 K 40 v, fižola 20 K. Na Dunaju: 50 kg pšenice 7 K 85 v, rži 6 K 65 v, ječmena 7 K 25 v, koruze 5 K 60 v, činkvanta 6 K 50 v, ovsa 7 K 55 v. Cerkvene stvari. Veliko romanje k Mariji Pomagaj. Drugikrat so letos štajerski Slovenci s posebnim vlakom pohiteli k Mariji Pomagaj na Brezje. Udeležba je bila večja od lani, blizu 1200 romarjev nas je bilo. Posebni vlak je letos oskrbel in romanje vzorno vodil laporski župnik M. Medved. Nestrpno smo čakali v Mariboru romarji iz Slov. goric in od drugod ure odhoda. Takoj, ko smo zasedli vozove, so se začele glasiti navdušene slovenske Marijine pesmi. Romarji in romarice so vrstoma celo pot molili in popevali. Na vsaki postaji do Zidanega mosta smo dobili prirastek. V veličastni procesiji smo korakali od Otoč k Mariji Pomagaj in bili od brezjanskih oo. frančiškanov najljubezniveje vsprejeti. Ob deseti uri je daroval slovesno sv. mašo romarski vodja župnik Medved, pridigoval pa profesor dr. Medved; zvečerno pridigo je imel profesor Vreže, slovo drugi dan pa duh. svetovalec, .Jurkovič. V pondeljek 18. avg. popoldne so romarji opravili spoved, v torek zjutraj pa pristopili k skupnemu sv. obhajilu. Vse pričakovanje je presegla zares veličastna procesija v pondeljek zvečer okrog cerkve, v kateri so romarji z gorečimi svečami v rokah popevali lavretanske litanije. V procesiji je šlo čez 20 duhovnikov izmed teh jih je bilo 15 iz Štajerskega, ki so spremljali romarje. Veliko število romarjev je deloma v pondeljek, deloma v torek pohitelo na vozovih na Bled. Tu si bil lahko vsak čas priča, kako se naše pri-prosto ljudstvo kar ni moglo načuditi izredni lepoti bleškega jezera in celega kraja. S čolničev pa ti je donelo navdušeno petje romarjev na uho. Celi dragi dan je znani zvonček v otoški cerkvi pel. Da bi se pač vsem romarjem njih želje izpolnile! Ker je bilo vreme jako ugodno, ostanejo utiski z Bleda nepozabni. Kajpada smo oba dneva občudovali tudi planinskega orjaka Triglava. Spominjali smo se na Brezji v gorečih molitvah prevzvišenega našega nadpastirja. Odposlal se jim je sledeči telegram: »Nad 1200 Vaših, Vam iz srca udanih Lavantincev se Vas na Brezji pri Mariji Pomagaj prav spoštljivo spominja ter moli za Vaš časni in večni blagor.« Jurkovič, Medved, Vreže, dr. Medved. Prevzvišeni so takoj odgovorili sledeče: »Vam in vsem romarjem, ki so pobožno molili za mene pri Mariji Pomagaj, se za to ljubezen iskreno zahvaljujem. Vedite, da tudi jaz ne bom nehal Vas blagoslavljati in za Vas moliti.« Mihael, knezoškof. V torek ob 11. uri smo se po vročih priporočilih ljubeznivi Mariji Pomagaj, okrepčani z romarskim blagoslovom ločili od milostnega kraja. V nepregledni procesiji smo med popevanjem litanij hiteli na Otoče. Dospevši v Ljubljano, smo si v treh urah ogledali glavne znamenitosti slovenske prestolnice; vsem romarjem so se posebno dopadle cerkve in narodno lice mesta. Ob 6. uri smo zopet zasedli vlak in hiteli v svojo ožjo domovino. Duhovniške spremembe. Č. g. Josip Sigi je dobil župnijo Sv. Križa v Trbonjah. Prestavljen je č. g. J o ž e f E r k e r iz Št. Jurija na juž. železnici v Vitanje; Franc Gartner iz Hoč za I. kaplana na Vransko; na novo so nastavljeni č. g. novomaš-niki: Andrej L o v r e c kot II. kaplan v Hočah, Jožef Skvarč kot kaplan na Kalobji, Makso Ašič kot II. kaplan v Št. Juriju na juž. železnici. Prefekt v dijaškem semenišču je postal č. gosp. Avguštin Stegenšek. Sv. misijon so imeli pri Sv. Juriju v Slov. goricah. Vodili so ga čč. gg lazaristi Kitak, Klančnik in Krivec. Udeležba je bila obilna. Mladeniči so pristopili k Marijini družbi skoraj vsi, tako da jih je blizu dvesto. K Materi Gorski pri Sv. Petru pod Mariborom! Kakor druga leta bodo gotovo tudi letos ob Mali Gospojnici mnogoštevilni romarji pohiteli na prijazni hribček k Materi Gorski. Naznanja se, da je že poskrbljeno za spovednike, da vsak lahko opravi svojo po-božnost. Spovedovalo se bo spodaj v farni cerkvi in na Gori v romarski cerkvi, in sicer že v nedeljo popoldne t. j. 7. septembra. Društvena poročila. Odbor „Slov. pev. društva v Ptuju« usoja si uljudno opozarjati p. n. pevke in pevce ter prijatelje našega društva, da se dan koncerta t. j. 7. sept. 1.1. bliža ter vabi s prisrčno prošnjo, da se blagovole prav mnogobrojno udeležiti. Kdor želi prenočiti, naj se blagovoljno že poprej oglasi pri odboru. Častite pevke in pevce prosimo, da blagovole prinesti note s seboj. Društva ozir. pevke in pevci naj blagovole naznaniti, kateri nameravajo tekmovati. Skupna pevska vaja za Ptuj in Ormož bo v sredo, 3. sept. ob 6. uri zvečer v Narod. domu. Na veselo svidenje! Zveza slovenskih posojilnic ima v četrtek, dne 11. septembra t. 1. ob 10. uri predpoldne v Narodnem domu v Celju svoj redni občni zbor. Veselica pri Sv. Lovrencu nad Mariborom se vrši v nedeljo, dne 31. t. mes. Za izvrstno zabavo in dobro postrežbo je preskrbljeno. Vozovi iz postaje do Sv. Lovrenca so na razpolago. Vlak odide iz Maribora ob 2. uri popol. — Slovenci iz Maribora in okolice! Vaša sveta narodna dolžnost je, da se kolikor mogoče v obilnem številu u deležite te veselice! Iz Marnberga. Zborovanje Ciril in Metodove podružnice se bo vršilo dne 8. sept. popoludne ob 4. uri na stari pošti ali v našem Narod. domu. Igrali bodo tamburaši. Prav prijazno so povabljeni vsi Slovenci, domači in drugi; saj se gre za našo milo domovino, za katero vsak vnet Slovenec iz srca rad »Mal položi dar — Domu na altar.« Iz Slovenskih goric. Mladeniči Slovenskih goric! Dne 8. septembra priredi bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. veliko mladeniško slavnost v probujo slovenske mladine. Na dnevnem redu je petje in tamburanje domačega pevskega in tamburaškega zbora, slavnostni govor in šaljiva igra »dr. Vseznal«. Prijazno Vas vabimo, vrli mladeniči, da se v obilnem številu udeležite te slavnosti. Vodje bralnih društev in mladeniških zvez, kakor vodje tamburaških in pevskih zborov naj skrbijo za to, da se vsaj po eden mladenič vsakega društva ali župnije nauči kratek govor, in da bodo zamogli pevci in tamburaši vmes nastopiti. Zlasti naj se vadijo mladeniči v znani velegrajski himni, da jo potem vsi zbrani mladeniči skupno zapojejo. Odbor. Sv. Lenart v Slov. gor. V nedeljo dne 31. avg. priredi bralno in gospodarsko društvo na vrtu tukajšne posojilnice veselico pri kateri sodeluje slavni mešani zbor iz Jarenine. Ob jednem bo na ta dan ljudsko predavanje slov. akad. društva »Bodočnost«, ki je posebno za kmetsko ljudstvo velike važnosti, ker govori med drugimi tudi gospod ekonom Slekovec o vinarstvu in njegovih sovražnikih. Slovensko ljudstvo! Ne zamudi važne prilike se poučiti o stvareh, ki so za napredek in boljšo bodočnost tako velikega pomena! Iz drugih krajev. Nesreča na morju. V soboto 16. avg. se je zaletela angležka barka «Highfield» v kapstadtski luki na nemški parnik »Kaiser« ter se je takoj potopila. 23 mož je utonilo, 4 so se rešili. Dva mučenika. V pokrajini Hunan na Kitajskem so usmrtili Kitajci dva misijonarja po imenu Bruce jin Lewis, in sicer so oba pretepli do smrti. Češko „Celje". V nedeljo 18 avgusta so imeli češki »Sokoli« v mestu Iglavi na Češkem slavnost. Kako nesramno in surovo so Nemci ravnali s Čehi, se razvidi iz sledečega. — Ko je iglavski podžupan Inderka prepovedal plesni venček, pripomnil je tajnik slavnostnega odbora, da je obdržavanje slavnosti že dovoljeno od namestništva. »Halten Sie 's Maul« (držite gobec), odgovoril mu je na to podžupan. Tako postopanje dozdevalo se je nekemu navzočemu sokolu vendar pre-surovo in je očital podžupanu, da vendar ne pristoja tako odgovarjati. Ta opazka je podžupana tako razkačila, da je dal Sokola takoj aretirati. Osem redarjev je gnalo na to dotičnega na policijo, razdivjana nemška druhal pa je temu činu ploskala in tulila znano izdajsko pesem »Die Wacht am Rhein«. Ko so prihajali Sokoli, jih je pred poslopjem »Češke besede« nemška druhal sprejela z divjim tuljenjem in žvižganjem. Vsakemu posameznemu Čehu sledila je tolpa nemških divjakov, ki so prežah nanj kakor divje zverine. Ker je nevarnost postajala vedno veča, zahtevalo se je od podžupana, naj pozove vojaštvo na pomoč, česar pa isti ni hotel storiti, češ, da to še ni potrebno in da bi se iglavsko prebivalstvo potem le še bolj razburilo. Veliko razburjenje pa se je polotilo med češkimi gosti, ki so bili zbrani v »Besedi«, ko so prinesli krvavečega Sokola Komareka, katerega je neki nemec z nožem sunil v glavo. Najhujše pa je bilo zvečer, ko so se hoteli gostje na vozovih odpeljati. Nemška pijana in zdivjana banda se je liki volkovom vrgla na vozove in Čehi so morali zopet povrniti se v »Besedo« ter tam čakati, dokler je prišlo vojaštvo na pomoč. Še le potem, ko je vojaštvo razgnalo nemške divjake, so se mogli Cehi odpeljati. Sovražnik žen. V ravno izislem 9. zvezku «Ruskega arhiva» pripoveduje V. Ši-man zanimive reči o generalu Hehvigu, ki je bil za časa Nikolaja I. poveljnik dvinske trdnjave. Stari Helwig je bil neizprosen sovražnik žensk ter se jim je izogibal že od daleč. A carici Aleksandri, soprogi Nikolaja I., se nekoč vendar ni mogel izogniti. Car je namreč prišel v Dvinsko ter dejal Hehvigu, ko je hotel pregledovati vojsko: «Ljubi Hel-wig, ti se vsedeš v voz poleg carice.» Hehvig se je zdrznil in rekel: «Vaše Veličanstvo, še nisem tako star, da bi moral sedeti v kočiji.» «Ne, ker si star, nego radi tega, ker ti edini moreš vse carici razložiti, hočem, da sedeš v kočijo.» «Poleg nje!» je vzdihnil general. Drugi dan se je Hehvig vozil s carico, a bil je čmeren, malo je govoril in kolikor je le mogel, je kazal carici hrbet. Car, ki je vedel za Hehvigovo žensko mržno, je jahal blizu in se je jako veselil, ko je gledal čmernega generala in svojo soprogo, kateri ni nič kaj prav ugajala generalova nevljudnost. Pregledovanje vojakov se je končalo, in car je gratuliral generalu in dejal: «Carica in jaz se vabiva k tebi na čaj.» General je komaj mogel izgovoriti: «Nimam gospodinje, Veličanstvo, saj sem samec.» «In zakaj se ne oženiš», je poizvedoval car, «jaz bi imel za te izvrstno partijo.» «Zato sem, Veličanstvo, že prestar.» «Eh kaj, star!» ga je izpodbijal car. «Kdor more več ur na dan sedeti v sedlu, ni še star za zakon. Toda čaj hočem piti pri tebi. Naprosi carico, naj nam pri tebi gospodinji.» S težkim srcem je general moral to storiti in s težkim srcem je tudi srebal čaj, kojega mu je nalivala carica. Najhujše delo pa ga je še čakalo; pri odhodu mu je ponudila carica roko k poljubu. Premagal se je in z zardelim obrazom je ustregel etiketi. Ko pa so gostje odšli, je začel general oči-ščevati svojo dvorano: sam si je večkrat iz-plaknil usta in obrisal ustni, stopil je v toplo kopel, vzel drugo perilo in oblekel novo uniformo. Svojo obleko je pustil osnažiti in svoje stanovanje izkaditi. Stol, na katerem je sedela carica, pa je dal prevleči z drugim suknom! Vlak skočil iz tira. Pri Czerepkoutz v Galiciji je skočil osebni vlak, v katerem se je peljalo 183 oseb, iz tira. Vlak je skočil iz tira samo nekoliko metrov pred mostom čez reko Seret. Še nekoliko metrov in vlak bi bil padel v reko in zgodila bi se najstrašnejša nesreča. Nekateri vozovi so se popolnoma zdrobili. Ranjenih je 32 oseb. Veliko čudo je, da ni nobena oseba mrtva. Turški Pavliha. Turki pripovedujejo vsakovrstne vesele dogodbice o nekem Na-zredin-hodši. Nekega dne sedel je Nazredin ob ribniku in gledal, kako trop rac veselo plava po vodi. Obšla ga je želja po račji pečenki. Stegnil je roko, da bi zagrabil raco, a živalice so hitro smuknile po vodi. Nazredin se je praskal za ušesi, potem pa vzel iz žepa kos kruha, ga začel drobiti, ter je posamezne kose pomakal v vodo in jih z vidno slastjo užival. Mimoidoči ga vpraša, kaj da jč. »Sin oslov«, zadere se mojster Nazredin, »ali ne vidiš, da jem račjo juho«. — Nazredin-hodša je imel osla, katerega je navadno jezdil. Nekega dne ga prosi sosed, naj mu posodi osla. Nazredin odgovori, da ga nima. Kakor nalašč, začne v istem trenutku v hlevu osel rigati. »Saj ga slišim vpiti« odgovori sosed. »Čudno!« zavpije Nazredin, »ti torej bolj veruješ oslu nego meni, meni sivobradatemu možu». In zaprl mu je pred nosom vrata. — Nekega dne je šel hodša na trg, napolnil svojo vrečo z zelenjavo, jo zadel na svoje rame in zlezel z vrečo na rami na svojega osla. Ko tako jezdi, vpraša ga nekdo: »Nazredin, zakaj vreče ne pritrdiš na sedlo?« Nazredin odgovori: »Da je ubogemu oslu ni treba nositi.« Čuden slučaj ponesrečenja. V Parizu je zaspal nedavno mlad mož Henrik Laporte z nožem v roki, s katerim je prerezal neko knjigo. Ponoči je imel mož neprijetne sanje, vsled česar se je premetaval v postelji in je padel naposled na tla in sicer tako nesrečno, da se mu je zabodel nož, ki ga je še držal vedno v roki, v prsa. Težko ranjenega so odpeljali v bolnico. Jednajstletni morilec. Pred sodiščem v Saint Nazaire na Francoskem je stal te dni 11 letni deček Louis Mahe, obtožen — umora. Šestletni deček Louis Jamo ga je obdolžil umora. Mahe je dečku zvezal noge, pritrdil na noge težak kamen in šestletnega dečka vrgel v vodo, kjer je utonil. Sodišče je 11 letnega morilca oddalo do njegovega 20. leta v poboljševalnico. Nova iznajdba za poštni promet. Poštni uradnik Bachler v Kreuzlingen je izumil stroj, ki omogočuje, da vlaki tudi na postajah, na katerih ne obstanejo, oddajajo in sprejemajo poštne pošiljatve. Ta iznajdba je praktičnejša od one, ki jo že rabijo v Ameriki. Novodobni Metuzalem. V ruskem selu Marevka živi starec, ki je star 127 let. Njegova mati je doživela 120 let in je do smrti opravljala poljska dela. Grozen potres. V zgornjem delu Santa Barbara county v Ameriki je bil silen potres, ki je porušil cele vasi. Sicer je bilo več malih sunkov že od 27. julija, toda ljudje se niso brigali za to. Nakrat pa se je pričelo tako silno tresti, da so ljudje bežali iz hiš ven pod milo nebo. V pol ure je bilo sedem hudih sunkov, ki so popolnoma spremenili površje enega dela Santa Barbara county. Kos zemlje 15 milj dolg in štiri milje širok, je bil razkopan, novi griči so nastali in vse vasi so bile porušene. Posebno hudo je razdejano mesto Los Alamos, kjer so se morali vsi ljudje izseliti. Na tisoče dolarjev škode se je tudi prigodilo v Dallard, Santa Ynez in Lampoo. Gospodarske drobtinice. Gnoj in gnojenje. (Dalje.) Pojdimo zopet k gornjemu primeru. Mi n. pr. žito pridelujemo in zrnje prodajamo, ž njim prodamo 45*76 kg dušca, 11-44 kg kalija in 17-38 kg fosforove kisline. 100 kq dobrega sena ima po Wolfu v sebi 155 kg dušca, l-6 kg kalija, 0"4B kq fosforove kisline. Prilično 30 q krme bode zadostovalo, da se ž njo posredno, namreč ko je pokrmljena, povrne njivi dušeč, ki se je prodal v zrnu. Da se povrne fosforova kislina, bi pa bilo treba 17-38 : 0-43 = 40 5 q dobre krme. Na oralu travnika priraste n. pr. 25 q krme. Ta krma bi skoro zadostovala, da dušeč povrnemo, a če bi fosforovo kislino hotel povrniti, bi bilo potreba še 15 q krme več. V takem slučaju kaže na vsak način v pomožnih gnojilih s fosforovo kislino pomnožiti, če bi hoteli z živinskim gnojem dovolj fosforove kisline njivi dati, tedaj bode razmerje le neugodno ostalo, kajti v enakem razmerju se pomnožita tudi dušeč in kali, pa fosforova kislina bode vedno v manjšini. Dušeč in kali se torej ne bosta dobro izkoristila in na ta način ni mogoče najvišji vspeh, ki se sploh doseči zamore, doseči. Žito bode menda vsled preobilnega dušca in kalija poleglo, zrna pa ne bode bogsigavedi koliko. S pomožnim gnojem, ki ima mnogo fosforove kisline, bode pa razmerje naenkrat ugodno. Iz tega je razvidno, da pomožna ali umetna gnojila nimajo ravno namen živinski gnoj popolnoma nadomestiti, temveč le pravo razmerje redilnih snovi ohraniti, vsled tega največje pridelke omogočiti. Če je gnoj star in če se je ž njim slabo ravnalo, tedaj pa zna tudi dušca manjkati. Pameten kolobar na polju to razmerje precej premeni. Mnogoteri poskusi na polju so tudi v naših krajih v resnici pokazali, da so naše zemlje večinoma potrebne fosforove kisline. Pri žitu se nje vpliv neposredno po nje porabi menda še ne bo pokazal kaj imenitno, pač pa se bo v kolobarju nje vpliv jako dobrodejno pojavil. Pri večletnih rastlinah, n. pr. pri vinogradih , sadonosnikih itd. skušamo redilne snovi v isto razmerje spraviti, v katerem so v pridelkih in potem pa to razmerje ohraniti. Iz teh primerov je razvidno, da tam, kjer je dovolj travnikov, zamoremo naša zemljišča z živinskim gnojem vedno pri moči ohraniti. Najvišje mogoče pridelke bodemo pa šele pri porabi pomožnih gnojil dosegli. Seveda treba pa tudi travnike z redilnimi snovmi, katere potrebujejo, zalagati. B. Na rastlinah samih tudi lahko prilično opazujemo, katerih snovij manjka v zemlji. Kjer manjka fosforove kisline v zemlji, tam bode pri sicer vgodnih okoliščinah razmerje med slamo in zrnjem za kmetovalca neugodno, drevo ali trs bode znabiti bujno rastel, pa manj sadja bode. Kjer fosforove kisline manjka, imajo rastline tako nekako posebno, bolj rudečkasto barvo. Kjer manjka dušeč v zemlji, tam je rast rastline bolj borna. Kjer rastejo nekatere plevelne rastilne n. pr. kislica, manjka apna. Pri neugodnem razmerju med dušcem, fosforovo kislino in kalijem, kjer dušeč prevlada, se rastline nenaravno bujno razvijajo in pridelek je mnogo slabejši n. pr. pri vinu, hmelju, sadji itd. Vlažna zemlja potrebuje manj dušca nego bolj suha. C. Kemična analiza zemlje. Kemična analiza sama po sebi v tem slučaju ne hasne toliko, kakor se navadno misli. Ona lahko dokaže, toliko je te ali one snovi v zemlji, če pa je ta v rastlinam pristopni obliki, tega ne more dokazati. Kmetovalci, ki zahtevajo na podlagi kemične analize zemlje natančne recepte za gnojenje, se večinoma varajo. Nakopali si bodo večkrat za nepotrebna gnojila nepotrebne stroške. Najboljše je, če kemično analizo podpira D. Poskus v malem na dotifinem zemljišču samem. Najbolje je, da kmetovalec s svojim poljem sam govori. Če je zna prav vprašati, mu bode polje tudi točno in odločno odgovorilo in ga marsikatere zgube varovalo. Naj se delajo poskusi v majem. Pripravi se polje tako, da najdejo rastline po celem enako ugodne pogoje za rast. Na tem polju odmeri se več bolj ozkih pa bolj dolgih prog vštric. Te proge se s koli zaznamujejo. Med vsakima dvema progama za poskus pa mora biti ena ločilna proga vmes, tako, da pri raztresanju gnojil ne prehajajo ta na sosedni del, kjer bi potem natančnost poskusa motila. Pripravimo n. pr. osem delov. (Da^e sledi.) Listnica uredništva. S. F. v G.: Ne! Gospod Korošec se vrne s stojega potovanja šele danes, Pišite mu sedaj osebno! Loterijske številke Trst 23 avgusta: 77, 5, 8, 68, 30. Line 23. avgusta: 84, 41, 57, 9, 28. Društvena naziiiiniln. Dne 31. avg.: »Kmet. bral. društva v Št. Lovrencu nad Mariborom« veselica v prostorih g. Skačeja. » » » »Bralnega društva na Dolu« občni zbor. Po občnem zboru prosta zabava v prostorih Peklarjeve gostilne. Začetek ob polu 4. uri popoldne. » » » »Žiškega bralnega društva« ljudska veselica s petjem, igro, godbo in plesom na vrtu gostilne Ivana Gosaka. Začetek ob polu 4. uri popoldne. » » » »Marijine družbe v Hajdini pri Ptuju« papeževa jubilejna slavnost s petjem,, slavnostnim govorom, gledališko igro. Začetek ob 3. uri popoldne. Dne 21. sept.: »Gasilnega društva v Logarovcih« tombola v gostilni Ivana Razlaga. Začetek ob 3. uri popoldne. i Deinetrij (■Imune 283 13—9 Maribor kotlar Kaserngasse št. 13. Maribor se priporoča cenj. p. n. občinstvu za vsa v njegovo stroko spadajoča dela, kakor: popravila pri parnih kotlih za parne stroje, za barvarije, usnjarije, pri parnih kotlil za beljenje platna, pri izdelovanju sveč in magarina dalje za paro- in vodovode iz bakra ali železa. Različni kotli za perilnioe in kotli za žg-anjai*ije so v zalogi Pocinjnje in popravlja točno in po ceni. © O XX za sejanje deteljnega in travnega semena, rži, ovsa, ječmena, koruze itd. Novo! Ugodnosti: prihranje-nje semena, jednakomer-no in hitro sejejne. Prospekti na zahtevanje. Imoa Posebno se priporoča za gorate kraje. Zelo po ceni in trpežna. Novo! Komad 50 K poj povzetju. Prospekti na zahtevale. Glavna zaloga: Echinger & Fernau 454 25-22 Dunaj X||, NeubaugUrtel 7—9. Razpis. Na dvorazredni ljudski šoli pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu s slovenskimjučnim jezikom sa bode nadomestila nadučiteljska služba z dohodki po II. krajevnem razredu. Prosilci za to mesto naj vlože svoje prošnje, opremljene s spričevalom zrelostnega izpita in usposobljenosti, kakor tudi z domovnico do 14. septembra t. 1. predpisanim potom pri kraj. šol, svetu Sv. Duh na Ostrem vrhu, pošta Luče (Leutschach). 408 2-1 Naznanilo. Na deželni sadjarski in vinorejski šoli v Mariboru se vrši od 22. do sept. t. 1. poučili tečaj za uporabo sadja in zelenjave. — Učilo se bode teoretično in praktično zbiranje, razdelenje posameznih vrst, odpošiljanje, shranjevanje in najpripravnejša uporaba sadja. Zraven se bode tudi poučevalo o shranjevanju različnih zelenjav. O vsem se bodo udeleženci toliko poučili, kolikor jim je za dotična dela neobhodno potrebno. Poučevanje je brezplačno. — Kdor se želi udeležiti tega tečaja, naj naznani ravnateljstvu sadjarske in vino-rejske šole v Mariboru. 400 2—1 I Venček cerkvenih pesraij za šolarje je izšel v VI. popravljenem natisu. — Komad velja 20 v., 50 komadov za 8 K 50 v., 100 komadov 16 K. gmr proti predplaSl. Zelo priljubljena knjižica mej mladino povsod, kjer so jo naročili. Vsak šolarbi jo moral imeti. Poštnina za komad 4 v., za 50 in 100 komadov 30 v. Naročuje se v tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Naznanilo. Dva živinska sejma • v liani ei # na cvetni ponede-deljek in ponedeljek po angeljski nedelji. 48H2 Kupci in prodajalci se uljudno vabijo, posebno pa kmečko ljudstvo, da prižene obilo živine. Občinski urad Kamca pri Mariboru, 19. avg. 1902. Bogomir Pečar, župan. Zaloga pohištva. Priporočam mojo zalogo vsakovrstnega pohištva po naj nižjih cenah. Spoštovanjem 323 P. Srebre, Maribor, Tegetthoffova ul. 23. Vizitnice vsakojake vrst© priporoča tiskarna sv. Cirila. jjji Vsaka beseda i stane 2 v. Naj manj a objava 45 v. MALA OZNANILA Vsaka beseda stane 2 vin. Vsaka beseda stane 2 v. ¡Večkr. objava po dogovoru. I-1 I-1 I-I-1 I—J I-I-1 I-1 I-1 1-~ '-1 I-1 I-1 ^^ 1= = --- '-' '-' --- Ti inserati se samo proti predplačila sprejemajo; pri vprašanjih na upravništvo se mora znamka za odgovor pridejati. Vinske sode prodaja in kupuje Jož. Hvaleč, Maribor Tegetthoffova cesta 26. 394 3—1 Proda se. Na prodaj je v Studencih pri Mariboru jednonadstropna hiša z lepim vrtom oziroma stavbenim prostorom. Natančneje se izve pri g. Šnuderl-u, učitelj v pokoju, v Studencih poleg šole. 409 Mala hiša s sadnim vrtom za vpoko-jence posebno primerno je na prodaj. Več pove Anton Merzhun, Maribor, Weinbau-gasse 23. 510 Hiša s stanovanji, zraven vrt za zelenjavo, sadonosnik in njiva, ae po ceni proda v Mariboru. Ferdinand Kocmut, Koroška ulica 122. 253 3—1 Stroj za šivanje, še dobro ohranjen, se po prav nizki ceni proda pri g. Jožefu Verdnik, Spodnja Nova vas, pošta Slovenska Bistrica. 365 3—2 Malo posestvo, deset minut od postaje Pesnica, se pod ugodnimi pogoji proda.) Vsega je 4 oralov: [vinograd, sadonosnik in njiva s hišo vred. Več se izve pri lastniku Janez Krivec na Ranči h. št. 60. 383 2—1 Posestvo oddaljeno pol ure iz Maribora, blizu okrajne ceste, meri okoli 23 oralov, obstoji iz hiše z gospodarskim poslopjem, vinogradov, travnikov, sadonos-nika in gozda, se proda z živino in kmetijskim orodjem vred za 5300 gld. Natančno se izve pri g. Janez Špriceju, učitelju pri Sv. Marjeti ob Pesnici. 2—1 Posestvo, 14 oralov dobrega zemljišča (travnik, njive in gozd), poslopje je zidano in z opeko krito, se proda za 3300 gld. Dii se tudi v najem za 200 gl. na leto. Drugo posestvo: kovačija ob veliki stezi in blizu cerkve med dvema trgoma se proda zelo po (jeni. — Janez Potisk pri Sv. Marjeti. Zeleznična postaja: Lebring. 396 2—1 Malo posestvo, 5 minut od farne cerkve, zidana, z opeko krita hiša, 3 sobe, 2 kleti, preša, svinjski hlev, zidani goveji hlev, lep sadonosnik, oral vinograda in njive, se proda pod ugodnimi pogoji. — Natančno pove Jožef Robič, posestnik pri Spodnji Sv. Kungoti pri Mariboru. Pošta Pesnica. 402 1—1 Hiša s petimi sobami, sadonosnik, vrt in '/4 orala polja, svinjski hlev in klet, se proda. Franc Križanec, Studenci pri Mariboru št. 18. 399 1—1 Lep oltar, še skoro nov, opremljen z vso opravo razun keliha, se proda za 140 K v šoli v Tepanjah pri Konjicah. Ravno tam se prodajo orgije z dvoma registroma za isto ceno. 395 4—1 V najem se da. Hiša na deželi se da v najem. Pripravna je za vsakoršno obrt. Kje? pove upravništvo. 892 3—1 V najem se išče. Pekarija z gostilno ali pa tudi sama pekarija na dobrem kraju se išče. Ponudbe na upravništvo. 390 3—1 Proste službe. Postranski zaslužek, trajen in rastoč, ponuja se spoštovanim, deloljub-nim in stalno naseljenim osebam s prevzetem zastopa domače zavarovalne družbe prve vrste. — Ponudbe pod „1.798" Gradec, poste restante. 235 Prodajalka, zmožna slovenskega in nemškega jezika, ki razume tudi šivati na stroju, se sprejme pri g. Heumayer Marija, glavni trg 1. 375 3—1 Poštena, zvesta oskrbnica in kuharica, ki razume tudi poljedelstvo, išče službe v kakem župnišču od sedaj do meseca novembra. — Naslov pri uprav-ništvu. 397 1—1 Dijaka se sprejmeta na hrano in stanovanje, ki je v bližini vseh tukajšnjih šol, pod ugodnimi pogoji. — Kje? pove upravništvo lista. 406 3—1 Mlinar išče mlin za tretjino ali v najem. Tudi gre za nadmlinarja in za Žagarja. Kdo? pove upravništvo. 379 3-1 Učenec se takoj sprejme v trgovini z mešanim blagom pri Ivan Koletnikovi naslednici na Črni gori pri Ptuju, ki je z dobrim vspehom dovršil ljudsko šolo. 378 3—1 Priden trgovski pomočnik se sprejme v trgovini z manufakturnim blagom Matija Sterger v Mariboru, gosposke ulice. 393 3—1 Razne uradne pečate priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru Otvoritev prodajalnice. Cenjenemu p. n. občinstvu iz mesta in^okolice uljudno naznanjam, da sem otvoril O O prodajalnico dežnikov in solnčnikov O O v Mariboru, Burggasne S. Priporočam svojo veliko in raznovrstno zalogo dežnikov in solnčnikov po najnižjih cenah. Vsake vrste prevlake za dežnike in solnčnike so vedno v zalogi. Prevzemam tudi vsa v to stroko spadajoča dela ter izvršim ista točno in zelo po ceni. Priporočam se v obilna naročila ter zagotavljam, da se bodem trudil s točno postrežbo in dobrim delom pridobiti naklonjenost in zadovoljnost cenjenega p. n. občinstva. Z odličnim spoštovanjem Anton Fornara, izdelovatelj dežnikov in solnčnikov. 380 3-3 rrii iT«iT*iT^iT»iT»iT»iTr.l iT» .iT. ^ na Krapji pri Ljutomeru. 404 6-1 ££ ......" .....................—................. ■ i m'- a & & & & 5 6 & Cementne cevi v Štirinajstih veličinah, zd 5 cm do 100 cm v notranji svetlovni širini. Cementna korita za svinje, jasli za govedo in koDje, mejnike, nagrobnike i. dr. — Vse potrebno za nove stavbe, kot: plošče za podzidje, stopnice, podboje, tlak za podstenja in veže, strešne kro«ne plošče z dvema zarezama. Na celem Jugoslovanskem jedina izdelovalnica za mozaične plašče. ¡J0F" Ceniki zastonj in franko. ^ k rfr..Ti .TiiT« iT»iT»iT» iT» iT» iT.■ rri ■i v«iT, rfrtiT.^V.iT» rrfciT.iTiiTiiT. 0; « ci Zalivala. 402 1—1 Podpisani si štejem v dolžnost, da se tem potom zahvalim veleč, gospodu dr. VITU ČERVINKA, okrož. zdravniku v Brfslov-čah, ker me je ozdravil hnde in nevarne bolezni Izvršil je tudi nevarno operacijo ter me rešil z božjo pomočjo gotove smrti. — Priporočam ga iskreno tem potom zaradi njegove zdravniške spretnosti kakor tudi zaradi ljubeznivega ravnanja vsakemu bolniku. Med. dr. F. TERČ stanuje Viktringhofove ulice 12 ordinira od 7 — '/s 9 dopoludne in od I — '/a 3 popoludne. 407 1—1 ¡séJ i Braslovče, 26. avg. 1902 Anton Balant. na sv. Gori v občini Sv. Peter pod sv. Gorami, ki je bil navadno 7. septembra 405 1—1 vrši se letos v soboto, 6. septembra kar s tem razglaša in vabi kupce in prodajalce občinsko predstojništvo. Emil Bauerle, 398 12—1 slikar in barvar v Mariboru, Koroška cesta it. 9. Opirajoč na večletne skušnje se priporočam velečast. duhovščini in cenj. p. d. občinstvu v izvrševanje vseh v njegovo stroko spadajočih del kakor cerkvene in hišne slikarje in lakiranje. — Priporočam tudi svojo veliko in mnogovrstno zalogo barv, suhih in oljnatih, lake a firnisom, dalje vsake vrste krtač, eoplčev itd. Strokovnjaška pojasnila, načrte in proračune stroškov zastonj. t?* t^t-^t^t^tit _ T Tiskarna sv. Cirila v Mariboru priporoča častiti duhovščini in slavnemu občinstvu g vsakovrstne podobice, molitvenike, rožne vence, svetinjice, križce. Velika knjiga z vzorci od navadnih do najfinejših podobic je v tiskarni na vpogled. Spominki na prvo sv. obhajilo kos od 1 do 10 kr. Rožne vence vsake velikosti in kakovosti prodajamo na drobno in debelo, rožne vence žalostne Matere Božje in preč. Spočetja itd. — Lepi križci so pa medeni ali niklasti za rožne vence, za kras na steno in posebno za častite duhovnike za sprevidenje bolnikov; križi s stojalcem, svetinjice različnih vrst. Tiskarna ima v zalogi tiskovine za: župnijske, občinske in politične urade, odvetnike in notarje, trgovce, hotele in gostilnice, posojilnice in zasebnike. Naročila na lepake (vsake vrste in velikosti), poročne liste, osmrtnice, spominske liste, vizitke, tabele, knjige, časnike, dalje preskrbi za vsak urad ali zasebnike štampilije (pečate). Vsako naročilo se izvrši hitro, lično in ceno. x x t : trtt.trî Vabilo. Hranilnica in posojilnica za Spodnji Dravograd ima 401 1—1 v nedeljo, dne 7. sept. ob Va 3. uri popol. pri B&blčn t Spodnjem Dravogradu izvanredni občni zbor da spremeni pravila. Ako bi se ob določenem času ne zbralo k sklepanju potrebno število udov, se zboruje brezpogojno jedno uro pozneje. K obilni udeležbi uljudno vabi na^elništvo.