Edvard Kardelj
OB PRVI ŠTEVILKI "NAŠE SKUPNOSTI"
Načelo demokratičnega socialističnega samo-upravljanja na osnovi družbene lastnine nad sredstvi za proizvodnjo in v okviru enotnega družbenega gospodarskega plana, je široko za-stopano v teku nekaj zadnjih let v izgradnji na-šega gospodarskega in političnega sistema. Mno-goštevilni rezultati, ki smo jih dosegli, preprič-ljivo govore, da je praksa to načelo potrdila gospodarsko in politično.
Toda praksa je odkrila tudi vrsto pomanj-kljivosti v mehanizmu, ki smo ga dozdaj gradili na tem načelu. Prav te pomanjkljivosti in sla-bosti moramD jasno zapaziti, če hočemo zagoto-viti najhitrejši možni tcmpo socialistične izgrad-nje. Te pomanjkljivosti so često vzrok mnogih težav in negativnih pojavov v našem gospodar-skem življenju, kot so razne kršitve zdravih planskih proporcij, škodljivo razširjanje investi-
cijske izgradnje
preko dopustnih
planskih    okvi-
rov, razni ozko-
srčni   in   drugi
škodljivi   lokal-
ni računi, ki vo-
dijo   k   poveča-
nju cen itd. Ra-
zume se, da ta-
ki pojavi ne po-
večujejo samo težav v našem gospodarskem živ-
ljenju, temveč bistveno ovirajo napredek celot-
nega gospodarskega in političnega sistema.
Ena najvažnejših nalog naše zakonodaje in organizacijske dejavnosti je v sedanjem času potemtakem ta, da iz pridobljenih izkušenj po-tegnemo ustrezajoče zaključke in da pospešeno delamo*na dopolnjevanju in spopolnjevanju go-spodarskega in političnega mehanizma, čigar osn~.. smo postav'': v teku zadnjih let. Siste-matični napori v tej smeri bodo zagotcvili po eni strani nadaljnji razvoj in okrepitev meha-nizma socialističnega samoupravljanja ;s vseh sektorjih družbenega življenja, a po drugi ;trani bodo pripomcgli,'da bomo zagotovili dovolj kre-pek in enoteu okvir, da bi se onemogočile v&e tiste zavestne in podzavest ne prekoračitve mate-rialnih možnosti, ki jih dovoljujc raven naših gospodarskih moči, prekoračitve, ki nam priza-devajo gospodarske in poli tične težave. Ni nobe-nega dvoma, da bi prav odstranitev takih poja-vov, kakor tudi vsake tnožnosti samovoljnosti ali zaslužka brez ustrezajočega dela, oziroma (Nadaljevanje na 2. strani)
brez ustrezajočega povcčanja proizvodnosti dela, Eagotovila nadaljnjo kvalitetno rast in krepitev mehanizma socialističnr-- <amoupravljanja tcr s tem tudi vsega novega, kar je jugoslovanska socialistična revolucija p--spevala k splošnun socialističnim izkušnjam.
Toda to je samo en del problema. Razen kon-kretnih zakonodajnih in organizacijskih ukrcpov je potrebna tudi večja politična dejavnost orga-nizacij ZKJ, SZOLJ, sindikatov itd. med delov-njmi množicami, prcdvsem pa je potreben večji njihov napor za dviganje socialistične družbene zavesti pri naših delovnih ljudeh.
Slehernemu zavcdnemu borcu za socializem mora biti jasno, da izgradnja našcga demokratič-nega socialističnega tnehanizma in socialističnih odnosov sploh, zlasti pa izgradnja organov druž-benega upravljanja ne more zadevati samo zako-nodajstva in drugih državnih ukrepov. Boljše ali slabše funkcioniranje tega mehanizma in s tem tudi njegov hitrejši ali počasnejši razvoj je odvisen prav toliko, ali morda še bolj tudi od tega, koliko so delovni ljudjc sposobni pravilno izkoristiti obstoječi mehanizem socialistične dc-tnokracije, koliko so sposobni videti povezanost individualnih in kolcktivnih družbcnih koristi, koliko so sposobni združevati obedve te koristi. A prav tu v teh stvareh pri nas ni vedno vse v redu in dobro.
Pojavi, kot so lokalizem, partikularizem itd. često predstavljajo zelo resno težavo v izgradnji in utrditvi mehanizma družbenega samouprav-ljanja. Razume se, ti pojavi niso za nas nič ne-pričakovanega. Oni imajo svoje objcktivne in subjektivne vzroke. Objcktivne vzroke bo od-stranil šele nadaljnji razvoj proizvodnih sii \ vsej naši državi, dočim je subjekfivne vzroke moči odstraniti v prvi vrsti z intenzivnejšim po-litičnim in vzgojnim delom med tnnožicami.
Predvsem imamo opravka z močnimi ostanki miselnosti, ki se je formirala še v času stare Jugoslavije, ko so bili državna oblast in gospo-darski vrhovi — od tovarn do bank — čisto na-sprotje koristim delovnih Ijudi in ko je edino razredna borba mogla rešiti notranja protislovja in nasprotja. Zato se še danes dobršen del naših delovnih Ijudi ni navadil, da bi gledal na svoje osebne koristi skozi koristi skupnosti. Razen tega so tudi materialni razlogi, ki povzročajo take pojave, predvsem ncenakomerna razvitost naše dežcle, izredno napeti notranji odnosi v proporcih naše gospodarske izgradnje, nujnost odvzemanja dokajšnjih sredstev za potrebe na-rodne obrambe itd. Te objektivne vzroke, kot rečeno, lahko odstranimo samo z nadaljnjim raz-vijanjem proizvodnih sil in z ustrezajočimi spre-membami v naši gospodarski politiki. Eden od osnovnih virov snbjektivnega značaja za nega-tivne pojave v delu organov samoupravljanja ležl v dejstvu, da naši delovni ljudje niso niti dovolj, niti vedno pravilno obveščeni j konkret-nem stanju stvari v gospodarstvu in drugih področjih družbenega zivljenja pri nas, to po-meni, da nimajo dovolj pogleda v možnosti in potrebe skupnosti. Brez poznavanja vsaj naj-osnovncjših dejstev o objektivnem stanju stvari in konkretnih materialnih možnostih, s katerimi skupnost razpolaga, kakor tudi brez zadostnega poznavanja razlogov in ciljev konkretne politike, sli nkrepov posameznih družbenih organov, dc-lovni lljudje v samoupravnih organih ne morejo btti sposobni izdajati kvalitctnih sklepov o M»tvenih vprašanjih našega družbenega življe-nj«. Stopnja samoupravljanja je v tem smislu absoiatno odvisna od sposobnosti delovnih Ijudi, da zrelo in objektivno ocenjujejo probleme, o katerih morajo odločati. Nadaljnji napredek Miega mehanizma soeiaJistifnega dnižbenega opnvljanja je odvisen potemtakem v veliki meri tndi od tega, v kakšni meri bodo naše vodilne organizacije Zveza koraunistov, Socialistična aveza delovnih ljudi in sindikati, kot tndi druge dražbene organizacije, sposobne, da 8 svojim y&akodnevnim delom med množicami prispevajo
k dvigu družbene zavesti naših dclovnih ljudi, da skrbijo za poglobitev njihovega znanja in da jih stalno usposabljajo za odgovorne dolžnosti v organih družbenega upravljanja. Toda prav na tem področju kaže delo naših političnih organi-zacij dosti pomanjkljivosti. Veliki večini naših delovnih ljudi je sicer znano, da je dvig živ-Ijenjskih razmer v pogojih socialistične države, kot je naša, odvisen izkljucno od nadaljnjega razvoja proizvodnih sil, od boljšega in praktič-nejšega deJa vsakega posameznika in od čim boljšega in pravilnejšega izkoriščanja obstoječih sredstcv 'n možnosti, to je od boijše ali siabše gospodarske politike, ki — razume se — mora upoštevati tudi mednarodne razmere, v katerih Zivimo. Toda niti naši državni organi, niti naše politične organizacije še niso storile vsega, da bi vsak naš aktivni socialistični državljan imel vsakodnevno jasen vpogled v vse te ; Je-iente. Posledica vsc te slabosti je vsekakor tudi v tem, da naš dncvni tisk posebno glede objektivne gospodarske informacije in pojasnjevanja na tadovoljuje. Predvsem tndi tisk sam ni dovolj obveščen in zato često pada pod vpliv raznih negativnih tendenc in raznih površinskih poja-vov ter trenutnih težav.
Ker se naše politične organizacije, državni organi in naš socialistični tisk premalo brigajo za pravilne informaeije in pojasnjevanje delov-nim množicam, se pa zato brigajo drugi od za-vestnih sovražnikov pa do nosilcev zaostalih pojmovanj ali ljudje, ki gledajo na stvari samo skozi ozka lokalistična očala in ki vsakodnevno, ne samo na ulici, temveč tudi po naSeni tisku in naših družbenih organizacijah ne dajejo napač-nih informacij samo z besedatni, temvcč tudi z Iažnimi ali napačno pojmovanimi šlcvilkami.
Vsemu (emn je treba dodati še io, da imamo V našem gospodarskem in političnern aparatu dokajšuje število gospodarskih in drugih stro-kovnjakov, ki so se vzgajali v pogojih stare družbe in ki se danes kljub dobri volji večine izmed njih ne morejo otresti starih shcm in poj-movanj. Ob nezadostni dejavnosti naših politič-nih organizacij in njihovi nezadostni borbi za zdravo marksistično idcološko osnovo naše go-spodarske prakse taki ljudje, razumljivo, podza-vestno vnašajo v našo prakso socializmu tuje elemente in negativno vplivajb na formiranje družbene zavesti delovnih ljudi, še prav posebno odgovornih ljudi v organih družbenega uprav-ljanja in s tem ovirajo celotno delo na izgradnji našega socialističnega družbenega mehanizma. Ni potrebno posebej podčrtati, da so organi sa-moupravljanja na terenu podvrženi vplivu takih (endenc in to tembolj, kolikor manj imajo naši delovni ljudje direktnega vpogleda v stanje stvari, to je, da so toliko bolj izključno odvisni od ocen in tolmačenj strokovnega aparata.
Očitno je torej, da mora biti ena od najvaž-nejših aktualnih nalog Zveze komunistov, Socia-listične zveze delovnega ljudstva, sindikatov, pa tudi naših državnih in družbenih organov siste-matično delo na pravilno in v poljudni obliki podano infortniranje državljanov o naši stvar-nosti, kakor tudi na tolmačenju raznih pojavov v tej stvarnosti. Pri tem ne gre za neko prazno propagandistično opravičevanje takih ali dru-gačnih postopkov posameznih družbenih orga-nov, temveč v prvi vrsti za objektivno prikazo-vanje dejstcv in pojasnjevanje, na podlagi kate-rega si bodo mogli naši ljudje sami ustvarjati svoje lastne socialistične zaključke.
V tem pogledu je vsekakor treba preskrbeti več poijudnih informativnih pnblikacij. Treba bo tudi več predavanj in seminarjev za člane delavskih svetov, za odbornike in dmge funkcio-narjc Ijudskih odborov, za aktiviste Socialistične rveze delovnega ljudstva in sindikatov itd. V tej smeri se mora bolj orientirati tudi naš dnevni tisk in naša strokovna literatura. Tudi po naših šolah bo treba o takih nalogah voditi več ra-čuna. Naša tnladina, ki prihaja iz osnovnih in srediijih šol, bi morala biti najosnovnejše pri-
pravijena za sodelovanje na tak ali drugačen način pri delu organov družbenega upravljanja v enem izmed področij družbenega življeuja. Tudi vsakodnevno delo v osnovnih političnih organizacijah bi moralo biti večidel orientirano v to smer. Razume se, tudi zvezni organi, držav-ni in politični, morajo razviti ustrezajočo inicia-tivo v tej sraeri in skrbeti mnogo bolj, kot doslej za pravilno razlaganje in tolmačenje storjenih ukrepov in pa redno obveščati našo javnost o pozitivnih in negativnih rezultatih posameznih potnembnejših ukrepov. To je edini način, po katerem bo naš zavedni državljan mogel oceniti upravičenost ali neupravičenost takih ukrepov. In končno, tieba je povečati sistematično skrb in načrtno delo na dviganju strokovnih kadrov, da bodo sposobni z načelnih marksističnih idejnih pozicij upirati se negativnim tendencam in po-javom oziroma, da bodo s tako idejno borbo vplivali na formiranje zavesti širokih množic.
Prispevek k tako postavljeni nalogi pomeni tudi sklep Predsedstva Socialistične zveze delov-nega ljudstva Jugoslavije, da začne izdajati »Našo skupnost«. S tem sklepom Predsedstvo SZDLJ ni imelo namena povečati število naše gospodarske strokovne literature še z enitn časo-pisotn. Nasprotno, »Naša skupnost« ni name-njena v prvi vrsti gospodarskim strokovnjakorn, temveč vsem tistim našim številnim državlja-nom, ki zavzemajo odgovorne funkcije in naloge v organih dmžbenega samoupravljanja in ki s pozornostjo spremljajo delo teh organov: članom delavskih svetov in vsem delavcem, članotn in funkcionarjem kmetijskih zadrug in družbeno aktivnim delovnim kmetotn, odbornikom ljad-skih odborov in članom njihovih svetov, aktiv-nim udeležencem zborov volivcev itd., a zlasti vsem tistim aktivnim članom Socialistične zveze delovnega ljudstva Jugoslavije, ki aktivno sode-lujejo v našem socialističnem družbenem življe-nju. Vscna tem socialističnim borcem in aktivnim državljanom naše domovine naj bi »Naia skup-nost« v čim bolj preprosti obliki in jeziku dajala tiste neobhodne informacije in konkretna po-jasnila o materialnem stanju in posameznih po-javih in odnosih v naši deželi, brez katerih no-ben državljan ne bi mogel zavestno in smotrno odločati v organih samoupravljanja. Taka »Naša skupnost« naj bi pomagala tudi pri delu organi-zacij Socialistične zveze delovnega ljudstva Ju-goslavije in sindikatov, a vsekakor bo koristila tudi našemu dncvnemu tisku. S takim svojim delom bo ona nedvomno pripomogla k enotnej-šemu gledanju na posamezne aktualne probleme našc socialistične izgradnje, kakor tudi k enot-nejšemu formiranju naše sociaiistične in druž-bene zavesti sploh.
Seveda, da bi list lahko ta svoj smoter do-segel, mora iti čim širše med delovne ljudi in mora biti brezpogojno pisan tako, da ga bodo naši delavci in kmetjc razumeli. On mora postati njihov vsakodnevni priročnik in najvažnejši vir njihovega gospodarskega in družbenega izobra-ževanja. Zato mora biti aktualen in konkreten, živ spremljevalec vseh pojavov in dogodkov v naši socialistični izgradnji, posebno tistih, ki zadevajo vodilne samoupravne organe.
Predsedstvo SZDL Jugoslavije je zategadelj prepričano, da bodo vse naše politične in sindi-kalne organizacijc in vsi zavedni socialistični državljant ne samo pozdravili pojav »Naše skup-nosti«, temveč se bodo tudi aktivno potrudili, da bo ta list našel pot čim širše med delovne ljudi. Predsedstvo SZDLJ prav tako pričakuje, da se bo med Iistotn in njegovimi bralci vzpostavil živ kontakt, ki bo omogočil, da bo »Naša skupnost« zares zmogla redno in hitro odgovarjati na aktualna vprašanja, ki se vsakodnevno postav-Ijajo prcd naše državljane in pred njihove druž-bene organe. V tem smislu bo list nedvomno tudi pripomogel k neposrednejšemu povezovanju zveznih družbenih, političnih, pa tudi državnih organov, z našimi osnovnimi samoupravnimi družbenimi organi in političnimi organizacijami.