POŠTNINA PLAČANA V GOT OVINI Leto V. — Siev. 25 CENA 10 DIN Ureja u redni $ * dbot — Glavni urednik Štrukelj Karel - Naslov -iredništve 10 uprave »Posavski tednik«. Videm-Krike 1 — Čekovni račun pri Nb FLRJ Krške štev 615-T-145 - Tiska Mariborska tiskarna - Celoletna naročnina 400. polletna 200. četrtletna 100 dinarjev ~ »Posavski tednik« azbais enkrat tedenske KRŠKO, dne 26. junija 1954 ;;' - ■ ' ■ :' v,: po s a vil >* » * t GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI OKRAJA KRŠKO VlSi Se pred nedavnim smo z velikim zanimanjem spremljali dogodke na »vročih tleh« srednjega Vzhoda. Za velikimi spremembami v Perziji so sledile še večje in še globlje v Egiptu. Severna Afrika (Tunis in Maroko je postala pristanišče težkih koniliktov, ki se čutijo v nezmanjšanem obsegu še danes. Te dni pa sta svetovni tisk in radio posvetila največ prostora onemu delu zemeljske krogle, kjer so revolucije-enodnevnice prešle že kar v navado. Gre za Srednjo Ameriko, za ono področje sveta, kjer se je na razmeroma majhnem prostoru zgnetla kopica manjših držav. Dogodki, ki se te dni odigravajo v GVATEMALI, pa nimajo z dosedanjimi »revolucijami« tega ali onega generala prav nobene zveze. Ce se namreč poglobimo vanje, kaj hitro ugotovimo, da so tu vmešane predvsem tuje sile in da so tako imenovane »uporniške« enote, ki so vdrle v Guatemalo iz sosedne države Honduras in deloma tudi z morske strani, dejansko najete enote, plačanci, kot jih je guatemaiska vlada upravičeno imenovala v svojem prvem in pozneje tudi drugem poročilu Varnostnemu svetu. »Uporniki« imajo v nasprotju s slabo oboroženimi silami redne guatemaiske armade na razpolago tudi letala, ki bombardirajo nezaščitena mesta in obstreljujejo prebivalce z očitnim namenom prisiliti jih, da bi se postavili po robu■ predsedniku Ar-benzu in njegovim sodelavcem. Položaj na kopnenih bojiščih še ni povsem jasen, kaže pa, da napadalci niso kdo ve kako napredovali. Kratka razčlemba vzrokov, ki so privedli do posredovanja od zunaj, nam tudi pokaže, čemu so se načrti napadalcev oziroma še bolje ljudi, ki stoje za njimi, izjalovili. Režim predsednika Ar-benza je znan po svojh naprednih težnjah. In prav nanje se je zrušila vsa jeza ameriških finančnih mogotcev, ki se je prenesla tudi na ameriško vlado. Ameriški zunanji minister Dul-ies je na letošnji vseameriški konferenci skušaj prikazati Guatemalo kot »eksponenta Moskve* in celo pridobiti te države za neke vrste »malo križarsko vojno*. Vendar se mu je posrečilo le toliko, da je večina sprejela resolucijo proti »širje nju komunizma« v Ameriki. Pozneje so prišle na dan vesti, da guatemaiska vlada sprejema orožje iz vzhodnoevropskih držav in da se torej pripravlja na »agresijo*. ZDA so tedaj skušale pridobiti zahodni svet, po sebno zahodne pomorske države, naj bi v njih imenu smele preiskovati ladje na odprtem morju če bi zasumile, da vozijo orožje za Guatemalo. To naj bi bila neke vrste pomorska blokada. Večina evropskih držav je ameriške načrte zavrnila. in prav v času, ko se je prisoele oeš ameriška diplomacija najbolj vročično spustila v protiguate-malsko kampanjo, so »uporniki« vdrli v Guatemalo. A kako je s »komunističnim« režimom predsednika Arbenza! Izvedel je agrarno reformo ter med dotedanje kmete-delavce porazdelil tudi velike površine nasadov južnega sadja, ki jih je imel v rokah amemriški turst »United Fruits«. Monopol skupine ameriških finančnih mogotcev se je s tem občutno zamajal, četudi je vlada pričela redno odplačevati vrednost za nacionalizirano zemljo. V deželi se je razmahnilo sindika’no gibanje, vlada pa je pripravila še celo vrsto reform, ki bodo vidno dvignile živi jeni ko raven prebivalstva Ni čudno, če se režima trdno oklepajo posebno kmetje Ko so ljudje okrog •>United Fruits« organizirali zaroto in si poiskali nrimeme guatemaiske begunce, pa so na ugled se-danie guatemaiske vlade med domačim prebivalstvom povsem pozabili. Pozabili so. da se lahko stTn;ena enotna volja Hudstva odločno upre še tako oboroženemu sovražniku.. VS je no zahtevo Guatemnle na svoji prvi seji povabil obe boreči se stranki, pa 'udi z cikli- j (Nadaljevanje na 2 strani) | OMslc Na desni strani je potok Sevnična, na levi je gozd, vmes pa cesta ožarjena od popoldanskega sonca. Se pred nedavnim tako lepa cesta od Sevnice do Planine, a danes so na njej sledovi neukročene vode. Kako je le to storila Sevnična, ki danes tako mirno teče v svoji strugi? Vozim se Po cesti Sevnica— Planina in štejem udrtine: ena. dve, pet... so že zasute. Ob nedavnem neurju je voda na mnogih mestih pretrgala cesto. Namenjena sem med mladince predvojaške vzgoje, ki popravljajo cesto. Pri Pipanu pod Zabukovjem zagledam kuhinjo tabornikov, na hribčku pa šotor vodij tabora: tovarišev kapetana Opa-čiča in Boža. Od tu imata lep razgled na gradbišče in sosednji kozolec, kjer spijo mladinci. Od daleč slišim krik in smeh, vmes udarce lopat. Tovariša kapetan in Božo me vodita po gradbišču, kjer je kakor v čebelnjaku. Tu so mlade sile — mladinci, ki kljubujejo vsem težavam, ki jih imajo pri napornem delu. Pred nrmi je udrt most. odrezana cesta kar hočejo v nekaj dneh popraviti da bo cesta čimnrei prometna. Vsi kraji do Planine so odrezani od središča Delo jim ere hitro in dobro od rok in vodje tabora so z njimi zadovoljni. Vajeni so trdega dela. V razgovoru z mladine’ sem zvedel, da so se težko privadili na ta-v0 to*-i0 določeni dnevni red. Starš1 bodo veseli svojih sinov m presenečeni nad spremembo. Ves dan je izpolnjen z delom in novim' zadolžitvami. To so skromni, a marljivi delavci. Želijo si, da bi jih obiskale mladinske skupine in da bj skupaj zapeli in kaj lepega slišali. Veseli bi bili mladincev iz svojih krajev Na to bi morali misliti mi že prej, še preden odhajajo mladinci na podobne akcije. Mnogo je smeha in pesmi, pa šalo imajo pripravljeno za vsakega in na račun marsikoga kar tresejo jih iz rokava. Zadnje dni pripovedujejo o mladincu. ki si je zaželel doeodovščin” v zadnjih dneh pomladnega raz-noloženja. Vedo sicer.. da 3e nrecejšnja moč lune zajela nekatere v njihovem taboru in jih notegnila ponoči proti domu Vodja tabora je pač močnejš' kot moč lune in mladinec je ostal v taboru, a na vse je ostal ’e spomin. Mrak lega na gradbišče, utrujeni se vračajo mladinci z dela Kuharica ie nriprsvila izdatno večerjo, tov. kaoetan poskrbi za kadilce, a delovodja ogleduj" orodje, kj mora biti pripravljeno za naslednji dan. S pricrčn’m no-dravom in željo na skorajšnje svidon4 smo se poslovili. Zvoki slovenske nermi iz sedemdesetih gr* «o se oddaljevali, a sama sem imela občutek, da se-v del tabora, čeprav sem nrež'vela k nekaj ur med ve^eMmi jn delovnimi mladine’*, ki sn se me'* prvimi odzvali klinu t""ko prizadetih krajev, sni: »Kd-v hitre daje. dvakrat daje« G Z Dokončno ie ugotovljei v industriji in na cestah, M znaša preko 279 milfenov dinar lev Velik zbor kozjanskega odreda na Veterniku pri Kozjem Na pobudo organizacije Zveze borcev iz Kozjega so se že pričele priprave za organizacijo velikega zbora kozjanskih borcev in aktivistov, ki bo 8. avgusta na Veterniku pri Kozjem. Pred dnevi je bila razširjena seja občinskega odbora Zveze borcev Senovo, na kateri je bil sprejet sklep, da se te proslave množično udeleži ter zanjo zainteresira tudi vse članstvo Zveze borcev Senovo. Skupaj s predstavniki ZB Kozje so sklenili, da bodo k sodelovanju pritegnili tudi najširše delovne množice, tako da bo ta proslava kozjanskih borcev resnično prava manifestacija partizanstva, kjer naj bi spet oživili spomin na dni narodnoosvobodilnega boja na Kozjan- Tei-en. kjer bo proslava, ni daleč od Kozjega, dosegljiv je pešcu v pičle pol ure Dostopen pa je tudi ostalim bližnjim občinskim organizacijam Zveze borcev, ki bodo lahko ali s prevoznim sredstvi. Senovčani pa _ bodo imeli lahko obenem tudi len izlet saj gre njihova not preko V Kamna in pohorskega hri hovja, in bodo v ta namen verzno organizirali prevoz z avtobusom. Da. bi ta zbor čimbolj usod ie že sedaj naloga vseh občin- skih zvez. da vrše potrebno agitacijo, tako da se proslave udeleži čim več bivših borcev in aktivistov, mladine pa tudi ostalega prebivalstva, predvsem pa še želi, da se tokrat spe. zbere Kozjanski odred. Organizator občinska zveza ZB Kozje bo na to proslavo povabil-, tudi vse ostale bivše funkcionarje in borce Kozjanskega odreda, k: žive v raznih krajili tudi izven naše republike, kolikor bo imela njihove naslove Senovška organizacija Zvez. borcev upa, da bo na to proslavo odšlo čim večje število borcev, aktivistov in ostalih Se-novčanev in je v ta namen že pričela s potrebno agitacijo. Verjetno se bodo povabilu Zveze borcev Senovo odzvale tudi ostale krajevne organizacije, predvsem »Svoboda« z udeležbo svoje godbe na pihala in pevskega okteta, dalj,e TD »Partizan«, medtem ko bodo ostale organizacije preko svojih odborov in članstva pomagale, da se kozjanski zbor pretvori v veliko manifestacije zavednega ljudstva Kozjanskega, obenem pa da ‘-e s to proslavo prične tudi množična agitacija za udeležbo na Ostrožnem kjer bo ves slovenski narod proslavljal praznik »Štajerske v borbi«. Neurje, ki je divjalo v noči od 4. na 5. t. m., je poškodovalo tudi nekatera podjetja v našem okraju. V Tovarni Jugotanin Sevnica, ki ležj med železniško progo in Savo, je imela voda posebno lahek dostop Opustošiia .V skladišče lesa in drugega materiala. poškodovala tračnice in tračne vozičke, sode in slično Odnesla je tudj taninski les, sode s taninom, poškodovala notranjost tovarne, in sicer peči. elektromotorje, notranje transportne naprave itd. Škoda v tei tovarni znaša nad 7 milijonov dinarjev. V kopitarni v Sevnici v obratu samem ni škode, pač pa je porušen jez z dovodnim koritom, in sicer pr; zapornici, ki dovaja Kopitarni potrebno vodo. Pokvarjen je tudi cevovod za pitno vodo v dolžini 50 m, ki ga bo treba deloma prestaviti Škoda je ocenjena na 2 milijona Pri rudniku Senovo so močne poškodbe na cesti, ki vodi v Srebotno in po kateri se odvaža premog obrata Srebotno. Iz tega obrata je odnesla voda jamski les. Poškodovane so bile tudi stanovanjske hiše, od koder se je moralo nekaj družin izseliti. Tudi v rudniku je preko 7 milijonov dinarjev škode. V elektrarni Brestanca V-plaz delno zasul premog, na več mestih je voda preplavila okolico in zalila črpališče, da je bilo delovanje črpalk onemogočeno. Prav tako je voda vdrla v stanovanjsko kolonijo na Gorici in povzročila občutno škodo. V tem podjetju cenijo preko 1 milijon dinarjev škode. §|fp4 II m Delavci pri čiščenju občinske poti ŠKODO V KMETIJSTVU PONOVNO POPISUJEJO Da bi se ugotovila točna škoda v kmetijstvu, je okrajni štab za pomoč poplavljencem organizira] ponoven popis škode v kmetijstvu, ki bo zajela posamezne kmetije in ugotovil, kakšna je dejanska škoda najsi bo v gospodarstvu, premičninah in kulturah. Pri tem popisu bodo tudi ugotovili, ali so bile po-j samezne kulture uničene le za I letošnje leto ali za dalj časa. I Ta popis bo končan do 1. julija j in s tem bo šele ugotovljena i dejanska škoda, ki je nastala ob I neurju. DELOVNE AKCIJE V NEDELJO SO DOBRO USPELE V nedeljo je SZDL pod vodstvom občinskih štabov organizirala v vseh prizadetih krajih delovne akcije. Tako je delalo niki predvojaške vzgoje. Ta cesta je zasilno že prehodna. V Brežicah je delalo ta teden vsak dan po 15 članov SZ na cesti, da so odstranili naplavine. Okrog 70 ljudi je delalo v nedeljo na cesti Gora, na Trški gori pa jih je delalo 60. Najšte-vilneje je bil zastopan kolektiv Potrošnje Krško Občinski ljudski odbor se jim za njihovo j požrtvovalnost iskreno zahva-I Uuje. i V nedeljo so vaščani Starega ! gradu in Dolenje vasi organizi-! rali množično akcijo za odstranjevanje naplavljenega peska in kamenja. Težave so bile le v tem. da kmetje iz Starega gradu niso nudili prevoznih sredstev, tako da so naplavine odvažali samo z. enim traktorjem. Pri tej akrili so se posebno izkazali mladinci iz Vrbine, ki so že od nekdaj zelo aktivni. Vt si z mladinskega festivala v Kopra Festival v Kopru je za nami. Kako težko smo pričakovali dan, ko poj demo tja in manifestiramo bratstvo in enotnost jugoslovanskih narodov Kljub elementarni nesreči se je tega festivala iz našega okraja udeležilo okrog 300 mladih ljudi. S področja občine Videm-Krško jih je pa bilo'okoli 30. Za možnost obiska se moramo predvsem zahval1 ti OLO Krško in podjetjem našega okraja ZTP Posavje, rudniku Senovo, GG Brežice, rudniku Krmelj In drugim, ki sc prispevali ali v denarju ali pa v gorivu za avtomobile. _........................ - e- Vedrih in nasmejanih lic so delavci pričeli odstranjevati na. plavine Opekarna Brežice v notranjo- | na cesti Senovo 25 ljudi od 7. sti ni utrpela škode, pač pa je i do 14. ure. Delovni kolektivi pa razpadlo 80.000 zidakov v suro- ; so delali v četrtek. vem stanju, zaradi nedostopnega glinišča pa je izgubljenih 27 delovnih dni. Skupno škodo cenijo preko 2 milijona dinarjev. Zaradi izpada mednarodnih telefonskih pogovorov, ker je uničen kabel pri Vidmu, je prizadelo tudi PTT. Po oceni strokovne komisije znaša škoda preko 1 milijon dinarjev. V Šmarju pri Selnici so delali šolski otroci v soboto in nedeljo. Pionirji in pionirke šole Podgorje so prejšnji petek očistili njivo in travnik tov. Vrtačnika in Ocvirka, za kar sta jih omenjena posestnika pogostila. Na Libni, Sremiču in Bučerci je delalo okrog 70 članov delovnega kolektiva Tovarne celulo- Na železnici v našem okraju zTln “ papVriT kV so " odstranili s-tTSJSK a.i.r V trgovinah v Sevnici, deloma eins^e potj tako da je sedaj n< pa tudi v Brežicah in na Seno- te]l potetj vzpostavljen zasilni vzgor, zavil v Mirnsko dolino, preko Trebnja, premagal viš-njegorski klanec in kmalu smo bili v Ljubljani, kjer se nismo ustavili, temveč nadaljevali Ppt dalje preko Postojne in Divače v Koper. Med potjo oas je pozdravljalo nešteto slavolokov, zastave so visele raz hiš. vse je bilo praznično, veselo. Nepozaben nam bo ostal prvi pogled na Trst — naš Trst. Bil je ves v soncu in naša srca so ga pozdravljala, kraška burja mu je ponesla naše pozdrave. Formalnost na bloku je bila takoj končana in bili smo že v coni B STO. Po gladki asfaltirani cesti — edina pozitivna dediščina — smo bili takoj v Kopru. Zelo vljudni pripadniki Tudi jutri, v nedeljo, bodo organizirale organizacije SZ prostovoljne delovne akcije za odstranjevanje naplavin in popravilo cest. Udeležimo se polnoštevilno teh akcij! Forncsž BR fsoplmrli©st@@m Neurje, ki je 4. junija letos divjalo v nekaterih predelih krškega okraja, je mnogim prebivalcem teh predelov u n i c.. o ali poškodovalo domove, živila, oblačila in drugo. Okrajni odbor Rdečega kriza pomaga prizadetim in pomoči potrebnim s tem. da jim ’zda-ja nakazila za brezni a čn0 dobavo živil v trgovini, dodeljuje pa tudi margarino, mleko v prahu in rabljena oblačila iz pošiljk Glavnega odbora Rdečega križa Slovenije. Do sedaj je izdanih nakazil za živila v vrednosti 75.290 din, margarine 300 kg. mleka v prahu 700 kg in raznih oblačil 747 kosov Okrajni odbor Rdečega križa bo v sodelovanju z osnovnimi organi- cijami Rdečega križa pomoči potrebnim še nadalje pomagal v okviru svojin možnosti. Te možnosti so odvisne predvsem od števila članstva Rdečega križa Cim večje je število članstva tem močnejša je organizacija in tem laže izpolnjuje svoje naloge Zato naj bi ne bilo nobenega našega prebivalca, ki ne b: bi! član Rdečega križa' jutro. Avto je vozil ob Savi na-i (Nadaljevanje na 2. strani) 1UU‘ v ~ T teh po vem je uničila voda precejšnje promet količine prehrambenih artiklov. Na cest; Sevnica — Zabukovje Škodo cenijo na 1,849.000 di- (jelaj0 že štirinajst dni pripad-narjev. V glavnem pa je krita ta škoda z zavarovalnino. .V4K>/ 4 O cestah, kje in kaj je bilo „ jt poškodovano, smo že pisali. .sSžlSŠ lUP5 Naj omenim le to da je na re-| publiških cestah škode za 1 13,565.000 din. na okrajnih cestah 164,123.000 din, na gozdnih cestah 11,000.000 din, na občinskih cestah 56,532.000 din. Skupno znaša torej škoda na cestah 245,532.000 dinarjev. V kmetijstvu znaša škoda samo na uničenih kulturah 102 milijona dinarjev Vendar se bo ta številka še dvignila, ker v tem niso zajeta stanovanjska in _______________ prlmlnmel drlgTkkr so^ |va8fcmi. »a« SZ, p« del« •- ^ajevaju naptu.m v napeli kmetje. rcm sradu Miši so samo nase le na svoje podjetje, pozabljali pa so na interese socialistične skupnosti Na sindikalnem sestanku DBS na Vidmu so razpravljali o nepravilnostih, ki so jih zakrivili direktor in ostali Napačno bi bilo misliti, da komuno ne zanima razvoi vsakega posameznega podjetja. »Nismo se odrekli družbenim in političnim vplivom, pomoči, nasvetom, kritiki in pohvalam, predlogom in sugestijam, ki jih naj organom delavskega upravljanja nudijo predvsem komuna in njeni organi, od zborov volivcev do raznih sestankov in komisij ...« (Miha Marinko na XII. kongresu ZKS v Ljubljani.) Nad delom podjetja pa bedijo tudi povprečni državljani (kakršen sem jaz), ki jim ni vse eno, kako se upravlja družbeno imetje Da je temu tako, pričajo 'številne pritožbe, kj so prihajale na okraj Posameznik: elek trifikacijsk* in ljudski odbori so se pritoževali nad nepravilnostmi. kj so se dogajale na terenu. Številne pritožbe so dale ljudem na okraju slutiti, da v podjetju DES na Vidmu ni vse v redu. Rezultat vsega je bila revizija, ki je odkrila večje nepravilnosti, o katerih (samp o nekaterih) bo govor v tem članku. Takšne revizije pa so se vršile in se »e vršijo v nekate rih drugih podjetjih našega okraja. Sploh nas primer DES Videm opozarja, da smo budni in zelo tenkočutni, kadar poslušamo pritožbe državljanov, ki imajo največkrat svojo osnovo. Mi vsi — vsak po svojih močeh — doprinašamo deleže k izgradnji socializma v naši državi in če nam kdo na ta ali oni način ruši temelje, nam ni vseeno. S tega vidika tudi gledam na nepravilnosti, ki so se dogajale v podjetju DES in o nekaterih je nedavno razpravljala sindikalna podružnica podjetja. Še ena »črna blagajna« je i mala v revizorjevo malho., Brez »črne blagajne« tudi v podjetju DES ni šlo ... Resda, z njo je upravljala sindikalna podružnica ali, bolje rečeno, tov. Barbič in od nje so imeli koristi člani sindikata, ki so dobivali iz nje večja ali manjša posojila. Res je pa tudi, da je bilo v njej skoraj pol milijona dinarjev in dobršen del tega bi morala dobit; skupnost, ki ima velike in nedvomno upravičene potrebe. Manjši del tega denarja pa bi se tudi razdelil med člane delovnega kolektiva, kar bi bilo še vedno bolje od posojila, ki ga je treba slej ko prej vrniti. »Črna blagajna« je imela tudi svoj vir dohodkov. Za to je poskrbel tov Barbič, ki je v Zagrebu kupoval stikala po 160 dinarjev m jih prodajal svojemu podjetju (na sestanku si je upal nekdo pripomniti: »To je delal z našo vednostjo!«) po 250 dinarjev. Razlika v ceni je šla v »črno blagajno«, ki je'na ta način dobila neusahljiv vir dohodkov . Toda ka; bodo rekli na to tisti, ki so stikala kupovali? Prav gotovo ne to, kar je rekel (sicer ne glasno, ker za to ni imel poguma) »zaveden« sin dikalist: »Čemu sem pa član sindikata, če mi nič ne more nuditi?« Ali pa je ta »član sindikata« pomislil, da bi sindikalna podružnica podjetja DES na Vidmu odigrala zelo hvaležno vlogo, če bi že takoj v začetku obsodila nepravilnosti, ki So se dogajale v podjetju? Ali bi še kaj ostalo od podjetja, če bi vsak član kolektiva koristil popuste, kakršne so koristili direktor in ostali? Menda že velja pravilo, da pojdi v službo k podjetju DES, če hočeš graditi hišo... Seve, v podjetju DES imajo člani delovnega kolektiva (ne vsi) razne ugodnosti, ki jih pri drugih podjetjih ni: popust pri ceni instalacijskega materiala, parketnih ploščicah, vožnjah z avtomobili, popust pri ceni školjk za stranišča itd. O teh in podobnih, popustih je celo sklepa: upravni odbor, ki je najprej Ugodil prošnji direktorja, potem pa še nekaterim drugim Postavlja se vprašanje, kdo je odgovoren za to nepravilnost: direktor ali upravni odbor? Člani upravnega odbora se izgovarjajo, da niso bili seznanjeni s predpisi, direkto- pa na sklep upravnega odbora .. Po mojem je za to odgovoren direktor. ki bi moral opozoriti člane upravnega odbora, kadar le-ti sprejemalo sklepe, ki niso v skladu 7 vel lavnimi predpisi. Tega pa d'rektor ni storil, kar je povsem razumljivo . . Skrivnostna izginitev 80 tisočakov Računovodja tov. Piltaver je pri Narodni banki dvignil 80.000 več v blagajni in ker je bil prepričan, da je vzel denar direktor, je obremenil njegov osebni konto. (Ali se lahko v podjetju kar tako jemlje denar iz blagajne?) Ko je direktor to opazil, je opozoril računovodjo, da tega denarja ni dvignil in da ga mora razbremeniti. Potem se s to skrivnostno izginitvijo 80 tisočakov niso več bavili do prihoda revizorja, ki pa tudi ni mogel razvozlati te uganke. Šele po reviziji se je naenkrat znašel obrtnik, ki je »pošteno« priznal, da je 80 tisočakov pri njem. Vprašanje tisočakov je torej rešeno, ni pa še razvozlana skrivnost. kak0 so prišli tisočaki iz blagajne k obrtniku. . Epilog k vsemu temu ... Že več epilogov je bilo napisanih in vedno v želji, da jih ne bi bilo treba več ponavljati. Ker pa vsi doslej napisani epilogi niso naučili vodstva podjetja, da je zločin prikrivati sredstva, kj bi jih morala dobiti družba, se moram tudi jaz posl užiti epiloga. S člankom ne želim biti senzacionalen in tendenciozen kar mi bodo verjetno očitali prizadeti, ampak samo razumljiv za povprečnega bralca in pa za tiste člane sindikalne podružnice DES Videm, ki na zadnjem sestanku verjetno niso razumeli nerazumljivih zagovorov prizadetih. Žal. moram tudi to povedati, da se je na sestanku dvignilo veliko tovarišev, ki so zagovarjali nepravilnosti, nihče pa se ni dvignil, da bi obsodil gospodarski kriminal, ki ie vse d' nedavnega bujno cvetel v pod jetju. Celo tistim zamerim, ki so sicer rekli, da naj bodo prizadeti kaznovani po finančnih predpisih, hkrati pa so poveličevali zasluge in uspehe direktorja, ki je glavni krivec za nepravilnosti v podjetju Ali je sploh mogoče to dvoje vzporejati? Prikriti nekaj, kar bi morala dobiti družba (v podjetju DES so na razne načine prikrili skoraj tri milijone), je tatvina, ki je vse obsodbe vredna. Če nekdo ukrade svojemu tovarišu 100 din, ga bomo imeli za tatu in se ga bomo izogibali, nekateri člani sindikalne podružnice DES pa so storili prav obratno: priznali so, da je direktor kriv, hkrati pa so hvalili njegovo delo in zasluge... Pri tem so šli tako daleč, da so podcenjevali celoten delovni kolektiv, ko so trdili, da je samo direktorjeva zasluga, da je podjetje prišlo na zeleno vejo. Upam, da me ni nihče razumel napačno. S člankom ne mislim obsojati delovnega kolektiva kot celote, ker verjamem, da so med člani delovnega kolektiva DES tudi zdrave težnje. Še več, s člankom hočem opozoriti, da je bilo premalo dela s člani delovnega kolektiva, da bi jih usposobili za delavsko samoupravljanje. Kajti 'boriti se moramo za to, da se bodo delavci razumeli ne samo na delo ki ga sami dnevno opravljajo, ampak tudi na vse zamotano poslovanje (finančno in komercialno) v podjetju. Šele ko bodo to razumeli, bodo v stanju odkrivati in odpravljati nepravilnosti, kakršne so se dogajale v mdjetju DES na Vidmu. Š. F. Pismo Tita mladincem in voditeljem predco]aške vzgoie ĆJosip j3roi Jilo Beograd, 31 na ja 1954 Komandirima i obveznicima predvojničke obuke Sevnica-4 logor Kotar Krško, m Slovenija Zahval ju juči srdačno na častito! l pozdrav ima koje sta mi uputlll povodom rodjendana Želim Vam mnogo us p jaha u Vašem radu. Smrt fašizmu - Sloboda narodul KULTURNI PREGLED intervju s predsednikom „Svobode" Videm-Krško tov. Stupar, em Obisk pri maršalu Titu Dne 21. t. m. so otroci padlih borcev iz krškega okraja obiskali maršala Tita na Brionih. Ker so vroče želeli, da ga obiščejo, jim je tovariš Tito to željo ugodil. Bili so prva skupina otrok, ki jih je sprejel na Brionih. Iz Banjol, kjer so bili v kolonij, skupno z Mariborčani, so se odpeljali s kamionom v Fažane, kjer jih je čakal motorni čoln. Vkrcali so se v čoln in se vsi dobre volje odpeljali k maršalu Titu. V pristanišču jih je pričakoval njegov tajnik in jih odvedel k njemu. Prišli so v sprejemnico, kjer so odložili prtljago in tovariš tajnik jih je popeljal k tovarišu Maršalu, ki jih je že pričakoval. Najprej ga je pozdravila tovarišica profesor Marija Krivec in nato še dijakinja brežiške višje gimnazije Vida Korber. Potem jih je odpeljal na teraso, kjer so bili njegovi gostje- Na balkonu so jih čakale bogato obložene mize, kjer so se gostili in pogovarjal; z maršalom Titom. Med njimi je bilo mnogo Bizeljča-nov, ki jih. je imenoval svoje sosede. Nato je šel z njimi, da jim razkaže otok. Vsem je bilo všeč. Med gostim zelenjem se vijejo ozke stezice in po njih so hodili. Prišli so do stare rimske ruševine, kjer pa so še vidna znamenja Rimljanov. Šel je z njimi še naprej in jim razka-dinarjev. ki lih je zaradi bolezni zoval drevesa in jim govoril blagajničarke shranil v blagaj- o živalih, ki jih je dobil iz jim spremljevalcem prot) domu. Oni pa so se napotili z drugim spremljevalcem v hotel, kamor je že telefoniral tovariš Maršal, da so bili pogoščeni. Kmalu pa je prišel čas, ko so se morali posloviti od lepih Brionov, kjer prebiva naš ljubljeni tovariš Tito. Nato so se odpeljali s čolnom do Fažane, od tam pa s pesmijo na ustih na kamionu nazaj v Banjole. Kerin Ivanka Naš sodelavec je obiskal predsednika »Svobode« Videm-Krško tov. Dušana Stuparja in ga zaprosil, naj mu odgovori na vprašanja o dejavnosti »Svobode«. Tov. Stupar se je rade volje odzval njegovi prošnji in odgovoril na postavljena vprašanja takole: Kako je bilo z ustanavljanjem Svobode in na kak odmev ste naleteli pri KUD in SKUD? Želja kolektiva Celuloze kakor tudi drugih kolektivov za ustanovitev »Svobode« se je izražala že lansko leto. V ta namen je bil izvoljen iniciativni odbori ki pa v začetku ni imel uspeha. Zato so na iniciativo nekaterih članov tega odbora izvolili nov odbor, ki je kmalu uspel in izvedel občni zbor. Večina članov KUD in SKUD je pozdravila ta ukrep in se takoj včlanila v »Svobodo«. Vključili so se tudi ljudje, ki se do tedaj niso udejstvovali na kulturno-prosvetnem področju. Novoustanovljeno delavsko prosvetno društvo »Svoboda« se je številčno močno okrepilo v primeri s prejšnjimi kulturnimi društvi, saj j'e bilo že ob ustanovitvi nad 200 članov. Kljub temu da je vsakomur jasen pomen »Svobode«, so se pojavili nekateri iz Vidma in Krškega, ki so hoteli zavirati dejo predvsem zato, ker so se preveč navezali na ozkost dela. Kako ste pričeli z delom, kakšne so ovire in kakšne perspektive posameznih sekcij? Že na samem občnem zboru se je pokazala nujnost za ustanovitev dramske, glasbene, pevske in šahovske sekcije. Kaže, da bomo v kratkem ustanovili tudi folklorno sekcijo. Dramska in šahovska sekcija sta že imeli prve sestanke, izvolil; sta svoje zastopnike ze dopolnitev odbora ter pričeli z delom. Trenutno imamo težkoče z glasbeno sekcijo, ki je bila Že sklicana, vendar zaradi slabega odziva ni izvedla svoje naloge. Naše delo precej zavira dejstvo, da še do danes nista izvedla občnih zborov niti KUD niti SKUD Zanimivo je da je večina članov omenjenih društev že vključenih v »Svobodo«, po drugi s.vanj pa še čutijo nekake dolžne st; do prejšnjih društev, kar ovira predvsem posameznike kakor tudi celotno organizacijo. Največ volje do dela ima dramska sekcija. Lahk0 trdim, da ima tud; največji uspeh. Pod vodstvom tov. Stauta so že uprizorili v Krškem, Sevnici in Brestanici komedijo »Scam-polo«. To je pa šele začetek. Za novo sezono pripravljajo program, ki bo pester, saj bodo uprizorili »Deželo smehljaja«, »Pri belem konjičku« in še nekatera druga dela. Z godbeno sekcijo nisem zadovoljen. Njihovo delo bomo morali preusmeriti, da se bo pravilno razvijale. »Celulozarji« in člani SKUD se bodo morali združiti, da bodo skupno in uspešno delali. Šahisti po malem vadimo. Igrali smo že proti Leskovcu, JLA in članom sindikata socialnega zavarovanja iz Ljubljane. Izvesti pa nameravamo simultanko z velemojstrom Pircem na 50 deskah, takoj ko se bo vrnil iz tujine. Po vsej verjetnosti bom0 izvedli tudi turnir za kategorizacijo, s čimer bomo močno poživili šah. Pevska sekcija, ki šteje 64 članov, se bo morala čimprej sestati, sprejeti program in pričeti z delom. Kako je z »Domom Svobode«? Kdaj bo dograjen? O tem se je že precej pisalo. Mesto, kjer bo dom stal, je že določeno. V delu so načrti, ki bodo izdelani v določenem roku. Takoj po prejemu načrtov bomo pričeli z gradnjo. Upamo da bo do letošnje jeseni dom pod streho. Po dograditvi tega bomo imeli mnogo večje možnosti za nadaljnji razvoj kaiti zavedamo se, da brez primernih prostorov ni mogoče uspešno delo. Prepričan sem. da se vsi člani zavedajo, kakšne važnosti bo ta dom. Zato je zaželeno, da bi vsa podietja in organizacije predvidele določena sredstva za pomoč pri gradnji. Zavedati se moramo, da se bo potem laže dvigala kulturna raven človeka, kar bo znatno vplivalo pri siu-rilnosti in delu v podjetjih oziroma v organizacijah. Na območju nase občine j' približno 1480 delivcev Ali ni v »Svobodi« premalo delavcev? Tega ne morem zanikati. Morda smo se premalo zavzeli za dvig članstva pri Pionirju. Maralo bi biti več izpodbude od članov, ki so pri Pionirju Iz statistike je razvidno, da je vključenih od delavstva podjetja Pionir le nekaj članov kolektiva, medtem ko ima Celuloza ki je številčno šibkejša kar osemkrat več članov. Treba jim bo pravilno prikazati pomen »Svobode«, pa bomo tudi to prebredli. Končno naj povem še tole: Želim še večjega sode'ovonj i in aktivnosti kolektivov in č' - -nov, da bomo laže in č’mpr~; dosegli naš smoter. Temu n'i pripomoreta tudi SKTJD !*> 7 mer, amoak je naša že itak majhna dvorana ob takih in podobnih priložnostih večkrat prazna, ne smemo iti molče preko tega. To ni prav in nrav vsi se moramo potruditi. da v bodoče ne bo več tako sicer spravljamo naš detavski in kultumoprosvetnemv i okrajni center v kaj čudim luč. »Svoboda« želimo v I M. Z 7 dni po smetil Vtisi z mladinskega festivala v Kopru Tržiča (Nadaljevanje s 1. strani) redili smo dežurstvo in odšli na ogled mesta in nato na kopanje, ki pa ni bilo kaj prijetno zaradi precej močne bur-je. Problem prenočevanja smo rešili s šotori, k; smo jih postavili v bližini avtomobila. V nedeljo zjutraj smo se odpeljali v Portorož, si privoščili jutranjo kopel v morju in se vrnili v Koper, kjer so se ob devetih pričele slavnosti. Na lepem starem trgu sredi mesta se je po govorih razvijal kulturni spored. Pod oboki stare stavbe, kjer je vzidan relief bc-nečanskega leva. je odmevala pesem iz 800 mladih grl. Folklorne skupine v slikovitih na- do neosvobojenega Trsta. Ponovno topla hvala vsem, ki so v kakršni koli obliki prispevali za slovensko-hrvatski mladinski festival v Kopru. -i- Predsednica Generalne skupščine OZN g. Pandit v Jugoslaviji Predsednica Gen. skupščine OZN g. Vidjaja Lakšmi Panait, sestra indijskega premiera, je obiskala našo domovino. V Beogradu je obiskala več naših vo-1 nistrom Ču En lajem, kjer sta sv (Nadaljevanje s 1. strani) llsne posredovalce, naj takoj ustavijo prelivanje krvi. »Uporniki se za to niso zmenili. Danes bo nova seja, na kateri bo skušal po posredovanju Brazilije in Kolumbije najti primernejšo rešitev. Sicer se tudi tu čutijo spletke ameriške vlade, vendar dogodki kažejo, da se je že večji del južnoameriških parlamentov zavzel za mirno rešitev spora in s tem podprl zakonito guatemalsko vlado. Zato tudi lahko pričakujemo, da bo vlada predsednika Arbenza v obrambi svoje dežele v celoti uspela ne samo na bojnem, temveč tudi političnem področju, na-padci in pa krogi, ki jim stoje za hrbotom, pa bodo morali, četudi molče, priznati svoj poraz. Ženevska konferenca o Indokini zaseda sedaj brez zunanjih ministrov. Politični opazovalci v Ženevi menijo, da bodo posebne vojaške mešane komisije pripravile potrebne načrte in priporočila za ustavitev sovražnosti v Vietnamu, Laosu in Kambodži, tajne seje delegacij pa bodo skušale rešiti na podlagi načel, ki so jih zunanji ministri sprejeli pred svojim odhodom domov, še ostala nerešena vprašanja. V tem času bosta britanski premier Churchill in zunanji minister Eden obiskala Washing-ton in se s predsednikom Eisen-howerjem pomenila o vseh tekočih mednarodnih vprašanjih, pa tudi o dosedanjih nasprotujočih s/ glediščih obeh vlad do nekaterih mednarodnih problemov. Mnogo prahu je dvignil tudi sestanek v Bernu novega Irancoskega predsednika vlade Mendes-Francea, ki se je svojim »mirovnim programom v Indokini« dodobra usidral med parlamentarci, s kitajskim zunanjim mi- diteljev, ogledala pa si je tudi razne zanimivosti našega glav blagajničark^ shranil v blagajni. Na tisočake se je spomni’ pozneje, ko le-teh že ni bilo Afrike. Nato se je tovariš Tito poslovil od njih in odšel s svo- rednih nošah so bile tako vskla- 1 nega mesta. Na grob Nežnane-dene z okoljem, da so tvorile i ga junaka na Avali je položila nerazdružljivo celoto. Eno se je ‘ šopek rož. prelivalo v drugo. j Po programu bo g. Pandit V Kopru je zopet tiho. živ- obiskala v več jugoslovanskih ijenje teče dalje neslišno, va- mest, sprejel pa • jo bo tudi lovi slovenskega morja ga bo- maršal Tito, ki se sedaj mudi žajo in prinašajo pozdrave tja I na Brionih. menila predvsem o Indokini. Nekateri ameriški krogi že očitajo Francozom »novi Monakovo«. Sam Mendes pa je po razgovorih izjavil, da sla se s kitajskim državnikom predvsem domenila o praktični rešitvi indokitajskega vprašanja, t. j. o ustavitvi ognja, medtem ko naj bi politična vprašanja reševali kdaj pozneje. Ču En La j je pozneje odpotoval v Indijo, kjer se bo sestal s predsednikom Nehrujem. Njegove izjave ob prihodu kažejo, da je sestanek v Bernu rodi/ kolikor toliko dobre sadove in da bodo morda v treh prihodnjih tednih pogajanja v Ženevi, podprta z omenjenimi sestanki, lahko zabeležila pomembno zmago — prekinitev sedemletnega prelivanja krvi v Indokini. V ljudski skupščini LRS Včeraj je bila seja zakonodaj, odbora Republiškega zbora. Na dnevnem redu je bilo: sprejetje odborovega poslovnika in predlogi zakonov o socialnih zavodih, o babiškt službi in porodniški pomoči izven zdravstvenih zavodov, o ustanovitvi višjih zdravstvenih šol, o lovu. o sladkovodnem ribištvu, o omejitvi predelave lesa iglavcev in o orožju. Za danes je sklicana sela za-konod. odbora Zbora proizvajalcev V ponedeljek se bosta sestala tudi odbor za organizacijo oblasti in uprave Republ. zbora in odbor za proračun. Senator Knovvland o „drugem Monakovu" NVashington, 25. jun. 'Reuter). Republikanski senator Know-land je sinoči izjavil, da sta Ču En La j in Mendčs-France v Bcr-u »pripravila teren za Mana ko v o na daljnem Vzhodu«. Sodi. da bo Kitajska zahtevala za Ho Si Mmha vso tonkinško delto, kar bi predstavljalo »ogromno zmago za komvnizem v Aziji« Prvi sestanek v-ja: k ih izvedencev za Laos Ženeva 25. jun. (AFP> Prvi sestanek vojaške komisije za Laos se je končal včeraj ob 19. Ker je bila seja tajne narave, vojaški predstavniki niso doli nikakih obvestil Tajni sestanek 0 Indokini ki bi mora] biti včerai so preložili nQ danes, ker načeinika francoske delegacije ni bilo v Ženevi. Štev 25 it H ETI ] S KI RAZSIEDI Ms Seta <*ič, $< jnipemd m »epe N \ovice in do; bi si iz našit ti J krajev „Si vis pacem, para bellum“ Ta stari latinski pregovor velja tudi za borbo s koloradskim hroščem. Pripraviti pa se moramo zavestno in načrtno, na vsak način pa bolje, kot smo se doslej, ker kot je videti, ni bilo dosb veselja in navdušenja za to borbo, nasprotno, opaziti je bilo razne špekulacije, ki so bile v prid razmnoževanju hroščev. Nasplošno poznamo tri naran* ne zatiranja škodljivcev in to. 1 Biološki način zatiranja. Pri tem načinu izkoriščamo določene živali in žuželke, ki nam pomagajo uničevati škodljivca. V tem primeru so te večje zi- da zaprašil ec dobro zaprašuje ter da temeljito zaprašiš celotno površino. Prednosti zapraše-vanja so v tem, ker delo hitreje izvršiš kot škropljenje, ker je delo lažje in cenejše. Primerno je zapraševanje v krajih, kjer primanjkuje vode, ki jo rabimo pri škropljenju ter tam, kjer ne moreš uporabljati roč-noprevoznih škropilnic. Katero od omenjenih prašiv je boljše, je težko reči, ker so vsa dobra in učinkovita. Kmet sam se bo najbolj prepričal o učinkovitosti, ko bo enkrat zapraševal. Za en hektar površine potrebuje. ljali v letošnjem letu tekoči lindan, tekoči pantakan ter svinčev arzenat, medtem ko bomo fosferno raje uporabljali pri poletnem škropljenju proti ameriškemu kaparju. Tekoči pantakan uporabljamo v koncentraciji 1 odst. (t0 je en liter na sto litrov vode). Je nestrupen in dobro deluje. Svinčev arzenat bomo uporabljali v 0,7 odst koncentraciji (to je 70 dkg do 1 kg na sto litrov vode). Arzenat je hud strup in moramo ravnati z njim kar se da previdno. Zelo moramo paziti, da\ ne zaidejo na poškropljeno krompirišče Mi - — r"v:' naši zavezniki. Za zdaj pa tako , učinkovitega zaveznika proti koloradskemu hrošču še nismo našli, čeprav nekateri na vso moč hvalijo prepelice, celo pure in kokoši. Verjetno je, da se ptice ne branijo hroščev, toda o uspehu tega načina zatiranja še ni bilo slišati. 2. Mehanično zatiranje. Ta način zatiranja je bil do danes v krškem okraju najbolj znan in to zato, ker so kmetijske zadruge zelo revtne s škropilnicami razen nekaterih (KZ Boštanj, Sevnica, Bistrica, Leskovec) in pa, ker takšno zatiranje ni vezano s stroški. Prav ti stroški so važen argument, ki govori v prid mehaničnemu zatiranju. To velja le do neke meje. Ko pa je hroščev oziroma ličink preveč, da bi jih lahko obirali, tedaj pride v poštev le še škropljenje oziroma praženje. Mehanično škropljenje pride do izraza pri slabem vremenu, ki nam ne dopušča koristnega škropljenja ter ob množičnih in individualnih pregledih krompirišč. Odkupovanja hroščev in ličink ne priporočam, kakor so to vršile nekatere kmetijske zadruge v okolici Ljubljane, ker so se kmalu začele špekulacije in lahko bi rekli umfetno gojenje hroščev z enim samim namenom, da bi dobili čimveč potomcev in tako čimveč dinarjev. 3. Kemično zatiranje. To je edin priporočljiv način zatiranja koloradskega hrošča, posebno v krajih, kjer je hroščev kar na kilograme. Za zatiranje hrošča uporabljamo škropiva in prašiva. Obojih je mnogo vrst in imena, kot so arzenat, gamadin, DDT, fosferno, pantakan. lindan, ga-mexan, pepein, dlliden itd. niso več tujke za kmetovalčeva ušesa. Le še eno jih moti. Kdaj in katero od zaščitnih sredstev uporabljamo? V kakšni koncentraciji uporabljamo sredstva? Katero sredstvo je bolj učinkovito? Katero je bolj ekonomično, to je cenejše? Poglejmo najprej prašiva. DDT pripravki kot n. pr. pantakan v prahu, pepein vsebujejo 5—10 odst DDT in človeku ter toplokrvnim živalim niso škodljivi. To so tudi prednosti DDT preparatov pred strupenimi izdelki. Škropiva Tudi teh imamo dosti vrst, a od vseh uporabljamo pri nas največ svinčev in kalcijev arzenat, tekoči pantakan, tekoči lindan in tudi fosferno 20. Pri uporabi škropiv pa moramo bolj paziti, ker sami odločamo o jakosti ali koncentraciji škropiva, zato se moramo držati navodil, ki jih na zahtevo dobite pri nakupu škropiv. Tudi so vsi arzenali strupi in so bile zaradi nepazljivosti že mnoge nevšečnosti in pogini, Še hujši strup je fosferno ali E 605, ki vsebujeta strupeni paration (ostre fosforne kisline). Pri nas bomo največ uporab- IZ BREŽIC Za izvedbo pomoči poplav- zorje. — Vodstvu osnovne šo-__ z _ co-l 1 cj 4n mol samim PP.stitcimO ljencem je občinski odbor sestavil poseben štab, ki je takoj pričel z delom. Člani so Nande Rožer, Mato Zorko, Štetan Bobnar in Anton Kostanjšek in za komunalno upravo Maks Toplišek. Škoda po neurju je ocenjena na območju naše ob- čine na okoli 18 milijonov nar jev. le in malčkom samim čestitamo na uspehih! Upamo, da bomo mogli čez leto dni poročati kaj takega tudi 0 naši gimnaziji, ki je na izrecno željo roditeljskih sestankov že nekajkrat pričela s tovrstnim delom, pa ga ni vsaj glede ženskih ročnih del nikoli di- | nadaljevala. mo 10 do 15 kg prahu, kar je j kokoši in živina. Tekoč; lindan , — z oznako Lindan — OM 15 pa uporabljamo le v 0,15 odst. koncentraciji, torej le 1 deciliter in pol na 100 litrov vode. Za zatiranje krompirjeve plesni pa uporabljamo bakrene pripravke. od vseh pa najbolj bakreno apno, ki ga uporabljamo v koncentraciji 1 odst. — ali 1 kg na 100 litrov vode. Prašek lindan in bakreno apno nadomesti bakreni lindan, s katerim prašimo istočasno proti krompirjevi plesni in proti hrošču. Če pa bodo imele kmetijske zadruge še kakšna neznana škropiva, zahtevajte vedno na. vodila. Kaj je boljše: škropljenje ali prašer.je — o tem je težko dati sodbo. Po mojem mnenju so za hrošče bolj učinkovita škropiva (arzenati, pantakan tekoči itd.), za ličinke pa prašiva; o tem se bo lahko vsakdo prepričal, ker bo letos hroščev več kot preveč. kov je bilo 16, 0d teh 10 deklet, prav dobrih 42, dobrih 27, zadostnega in nezadostnega pa nobenega. V splošnem je napredek deklet povsod boljši od uspeha dečkov. Končni izpit je napravilo 33 kandidatov, in sicer iz teoretičnega dela: 2 odlično, 12 prav dobro, 18 dobro In 1 s popravnim izpitom; iz praktičnega dela pa: 7 odlično, 20 prav dobro, 3 dobro in 2 zadostno. * Krompirišča nujno ponovno preglejte! Zalega koloradskega hrošča se je letos strahotno razširila po vsem območju naje letos že drugo leto -prtreuuj m je i.uui uam-u, ua je še občine. Izpolnjujte točno to- razstavo šolskih in izvenšolskih . vodarino nemudoma izterjati in ■ zadevne odredbe ljudskega od-izdelkov, ki so si jih ogledali; nerednim plačnikom zapreti j bora mestne občine! res mnogoštevilni obiskovalci,; vodo. j * saj kratkomalo nisi mogel pre- > * i zreti prijaznega poziva pionir- Sola za učence v trgovini, kij Prihodnji zbor volivcev bo v jev na šolski tabli, nai si očka jo imamo v Brežicah za mladi- j nedeljo, 11. julija, ob devetih in mamica ogledata, kaj so na- no s Primorske in Goriške in ki i dopoldne na grajskem dvorišču, pravili v teku šolskega leta.: ima tri razrede, je izredno ! Na dnevnem redu je poročilo o Razstava je napolnila dva šol- uspešni* zaključila letošnje šol- izvedbi sklepov zadnjega zbo- ska razreda V prvi učilnici smo sko leto. Obiskovalo jo je 49 ra volivcev. Vodovod bo podaljšan na no-Velika šolska tabla na ulici! vo naselje, dalje na območje je bila preteklo nedeljo izvirno i železniške postaje, Brežine, Cr-n in uspešno vabilo na obisk raz- j ca in Lenarta. Tako je skleni stave v osnovni šoli. Ta zavod i ljudski odbor mestne občine, je letos že drugo leto priredil j ki je tudi naročil, da je treba 3 šolskih in izvenšolskih . vodarino nemudoma izter.,------- izdelkov, ki so si jih ogledali; nerednim plačnikom zapreti ! bora mestne občine! videli pismene, risarske in ročne izdelke, napravljene v okviru učnih načrtov od prvega do četrtega razreda. Razstavljeni so bili v .glavnem izdelki vseh učencev od najboljših do najslabših. Povsod si lahko videl Izredni občni zbor prosvetnih delavcev Ker sta predsednik in tajnik kakor še nekateri drugi člani dali ostavko, se je na zahtevo ostalega odbora izvedel izredni občni zbor, ki se je vršil v začetku tega tedna. Glavna skrb društva je bila v tem, da se članstvo ideološko in strokovno izpopolni V ta namen so imeli sestanke in vzorne nastope za vse gimnazijske učitelje. Ti nastopi so bili izvedeni v brežiški gimnaziji, in sicer pri predmetih. Izvoljen je bil nov odbor, katerega sestavljajo v glavnem mladi prosvetni delavci polni poleta in volje do dela. Mnogo so razpravljali o družbenem uoravljanju in o reformi šolstva. Neocenjenih učencev in dijakov ja v krškem okraju 288. Ugotovljeno je, da se je v zadnjem letu odstotek tistih, ki po- siaosin. j-ovsou si . , ... , ' , ... mnogo truda in drobnega dela. osvobodilne borbe našega ljud-Med ročnimi izdelki so prvi po- stva prispevali znaten delež k skusi šivanja — tretje šolsko osvoboditvi bodisi z aktivnim leto — deklic, prav tako pa sodelovanjem ah pa pomaga-tudi dečkov, saj bodo oboji vse njem partizanskih borcev v na,-naučeno lahko v življenju s težjih dneh. _ pridom uporabljali v kolonijah, Tudi po osvoboditvi Kopnv-ob taborjenjih, pozneje kot di- ničani dokazujejo s svojim v s ak-jaki v internatih, kasneje pri danjim delom v množičnih or-vojakih. Navajanje k samo stoj- ganizacijah, predvsem v Socialnosti je prvo, kar naj se mlad listični zvezi in^ Zvezi borcev, človek nauči v življenju, da ne da ne zaostajajo za ostalimi bo vedno odvisen od svoje oko- kraji senovške občine. Sicer je lice. Že itak prezaposlenim ma- Koprivnica čisto kmečki kraj, teram pa tudi ne bo odveč, če katerega prebivalstvo je nave-si bo znal njihov miljenec sam zano izključno na kmetijstvo, vzdrževati obleko in obutev v vendar tudi v tem niso med To in ono iz šivljenia sr SC©prlwrsk Koprivnica s svojimi okoliškimi vasmi spada med tiste naše partizanske kraje, ki so v času a obisk zadnjega zbora volivcev, katergga sta se udeležila tudi predsednik krškega okraja tov. Tone Zupančič in predsednik ljudskega odbora Senovo tov. Karel Šterban. Volivci so razpravljali o mnogih važnih vprašanjih, ki se nanašajo na njihov kraj, po živahnosti zbora pa se je videlo, da jih zanimajo tudi ostala vprašanja, tako gospodarska kot politična. Zelo odločni so bili v tem, da jim še nadalje ostane pošta v Koprivnici. Morda jim je zameriti to, da jim slične odločnosti manjka pri nekaterih drugih vprašanjih, kot fogiejmo najprej prašiva. i ^ka ,ne. posfa-'°' letosu dvignil, rv-i+i ,™„+ :;u j J H .. Vzrok je v tem. ker obravnava Do.di vrst j.h imamo, na pr.- ± prekrške =cdnik za nrekrške mer Indian prah. bontox prah, creitrsKe scanik za nreitrsKe pantakan prah, gamexan, pepein. Za uporabo teh potrebuje, mo motorne ali ročne zaprašil-ce ali celo žveplalntke. Uporaba teh je enostavna. Tu se ni- koli ne boš zmotil v končen -trati ji. ker je aktivna snov že premešana z nosilcem. Važno je pri uporabi teh le to. da jih nrn-Hh’;,-ri 0 nravem vremenu. IIIIII!!!I!III!IIIII!II!I!!II!I|||I!I||||||||||||||||||||!I||!|I|||||||||||!||]|!||| DVOKOLO JE UKRADEL Konec marca tega leta je izginilo okoli osmih zvečer Martinu Rožmanu v gostilni Kuntarič v Kostanjevici 18.000 din vredno dvokolo. Ljudska milica v Ošt.rcu na Hrvaškem je čez tri tedne ugotovila tatu-v osebi Franca Černeta, poljedelca v Zamarijah, okraj jastrebarski. Oškodovanec je dobil kolo vrnjeno. Obdolženec se je pred sodiščem zagovarjal, da je kolo ukradel zato, da bi ga prepleskal in naprej prodal ter kupil za izkupiček žita. Obsojen je bil na šest mesecev zapora. te prekrške sodnik za prekrške ne pa občinski ljudski odbor. Občinski ljudski odbori so bili hitrejši pri reševanju in kaznovanju staršev teh otrok Zato so prosvetn; delavci zahtevali, da se prenese ta postopek kaznovanja zopet na občinski ljudski odbor. Poleg tega pa bodo takoj v začetku novega šolskega leta storili vse korake, da bo obisk normalen. Pogosto se dogaja da šolska mladina napravi škodo na naša- j: 4-nl 'i-Frvrt o iri n 9 — pa ne. Nujno bi bilo, da . vseh primerih starše občutno kaznovali in s tem prav gotovo preprečili nadaljnje opustošenje. Mnogo se je tudi razpravljalo o 15°/o odtegljajih pri honorarju. Mnenja so, da bi bilo bolje, da se ne bi honorar za uro dvignil, prav tako naj bi se ne odtegovali odstotki. Mnenja so, da morhjo učitelji pripravniki prav tako prejemati dodatne plače, kajti njihovo delo‘se oe razlikuje od dela ostalih prosvetnih delavcev. Prav tako je tudi z dodatkom na vasi. Dodatek je ukinjen, nov pravilnik za težje delo na vasi pa še ni izšel. Opaža se, da imajo prosvetni delavci krškega okraja premalo stikov in poznanstva Zato bodo ustanovili v jeseni svoje klube. Na njih se bodo strokovno m politično izobraževali ter v obliki diskusije in posvetovanj reševali razne težave. Za sedaj bodo ustanovljeni taki klubi v Sevnici, Krškem in Bre-£icah Izšel je pravilnik o kmetij-sko-gospodarskih šolah. Toda pri tem je pozabljeno glavno — kakšne bodo kazenske sankcije za tiste, ki pouka ne bodo pose-čali. Ker se bo še naprej dogajalo tako, da bodo izostajali tisti, ki so kmetijskega pouka najbolj potrebni. Ob koncu je tov. inšpektor Čopič podal pregled dela v te vzdrževati oblelto in ODUiev v • veiiuai luui « mm Kaierm luugm vpia.iaujm, jwi redu. Med razstavljenimi izdel- ! zadnjimi. Polnoštevilno so vklju- ; na primer pri ureditvi svojega ki četrtega razreda so se odli- čenj v Kmetijsko zadrugo, ki ima j pokopališča, ki ga bo skoraj prekovali po svoji čistoči in mič- : sicer svoj sedež na Vel. Kamnu, j rasja trava. Vendar je tudi v tem nosti zvezki in risbe iz oddelka Ta zadruga je bila v lanskem j pogledu že izdan potreben učiteljice Tončke Perčič. Tudi letu precej delovna, kar doka- j ukrep ljudskega odbora, toda mnogoštevilni predmeti, izdela- zuje zaključna bilanca za leto glavno leži na njih samih, da si ni v urah ročnega dela, ko se 1953. Mnogo je tudi pripomogla razred spremeni v mizarsko in k dvigu kmetijstva, sadjarstva kovaško delavnico, so imeli ves in živinoreje na svojem pod-dan polno gledalcev. Pozornost ročju. Precej prebivalstva tega je vzbujal celoten šah, delo kraja pa je vezano tudi na najboljšega učenca vse šole, bližnji rudnik Senovo ter se pre-Ivana Novaka z Brežine. Tudi življa z zaslužkom v podjetju, risbe in igračke Jožeta Havelke deloma pa tudi z lastno obdelavo iz istega razreda so bile všeč zemlje.. . zlasti mladim občudovalcem. V Koprivnica se zadnja deset-drugi učilnici, so bili na ogled letja ni dosti spremenila po pionirski izdelki, napravljeni v svojem licu in obsegu. Morda je awlv„. .... krožkih. Tu prednjači krožek zraslo nekaj hiš m gospodarskih , prireditve ali pa igrišče za ročnih del ki ga vodijo nadvse poslopij, toda v glavnem je i !etne nastope. Celotno prosvetno prizadevno učiteljice Jurišiče- ostala ista kot pred približno . in dej0 drugih organizacij se va Tonliškova in Habinčeva. nekaj desetletji. Po osvoboditvi ( vrši v šolskih prostorih, ki pa so Uporabni prtički, blazine, ščit- je zaradi razdejanja v času oku- j v te namene mnogo premajhni, niki za stene in drugi koristni pacije dobilo pomoč precej naj- i 2e samo dejstvo, da koprivniško kosi so izdelani večinoma v potrebnejših pogorelcev iz ko- Solo obiskuje preko 200 otrok, stebličnem vhodu. Goji se tudi privntškega okoliša, vendar sku-narodni pečki vez, škoda le, da ša ljudska oblast z množičnimi je ta precej zahteven v količini organizacijami da tudi v bo oce materiala, ki je drag. Tudi na- pomaga onim ljudem, ki jim je - - je ta pomoč potrebna, kolikor razpoložljivih pokopališče primemo urede. Tud prosvetno delo v Koprivnici ni čisto zamrlo, dasiravno sloni predvsem na tamošnjem učiteljstvu in šolskih otrocih ter se v glavnem odvija v okviru šolskih prireditev, iger in akademij. Velik problem k poživitvi prosvetnega, dramskega pa tudi fizkuiturnega dela v tem kraju je pomanjkanje primernih prostorov, naj si bo to dvorana za dih. električni, telefonski na- j kočem šolskem letu in želel nel j a vi in drugod Navadno j vsemu učiteljstvu prijetne po-krivce izsledimo, kaznujemo jih čitnice. rodni ornament, bi se gojil še bolj, če bi bilo na razpolago več tozadevnih vzorcev. V tern oddelku se odlikujejo po lepoti Izvedbe zlasti pleteni prtički učenke 4. razreda Jožice Hefler. Pa tudi drugi so prav pridni, zlasti nekateri predšolski cicibančki, ki obiskujejo ta krožek. Pohvaliti je treba Roziko Zorko, učenko prvega razreda, ki ni zamudila nobene ure. dasiravno je prihajala iz oddaljenih Sel ob vsakem vremenu. V nasprotnem kotu učilnice sta razstavila šahovski in filatelistični krožek, s katerim se požrtvovalno ukvarja tov. Toplišek. Marljivi šahlsti — 36 jih je — so na svojem turnirju že določili osnovnošolskega prvaka Ivana Lapuha Filatelisti si s bo pač za to sredstev, Dasiravno občinski ljudski odbor na Senovem pravilno razumeva mnoge koprivniške probleme ter jih rešuje po svojih močeh zadovoljivo, kolikor se pač to da glede na sorazmernost s potrebami ostalih krajev n'ihovo iniciativo pa bi potem stvari, ki bi jih prebivalstvo Koprivnice lahko samo reševalo, njihovo inclativo pa bi potem ljudski odbor še podprl. Že z letošnjim občinskim proračunom se predvideva v Koprivnici delo za 'izboljšanje in izgradnjo vodnjakov, kar je bila že res nujnost. Takšne in slične stvari so obravnavali na doslej dobro Obiskanih zborih volivcev, ki se pridnim zbiranjem tujih znamk. vršijo na koprivniški šoli. Zelo bogatijo znanje in razširjajo ob- živahen m zadovoljiv je bil K Pri opravljanju svoje službe se je smrtno ponesrečil šofer ?oŽ6 Kiik@wee iz Sevnice uslužbenec Gozdne uprave v Brežicah Nepozabnega moža. očeta, sina, brata, svaka, strica bomo gj ohranili v trajnem spominu. Pogreb je bil 24, t. m., na pokopališču Sevnica Žalujoči: žena Terzija s hčerko Danico, oče Ivan, mati Paula, brat Har» g zEk z družino, sestra Paula poročena Kliček z družino, svak Trsženiak z družino in ostalo sorodstvo o smo brali naše slovenske povesti in romane, smo vedno našli v njih vse mogoče predele naše domovine, le o Spodnjem Posavju ni bilo nič napisanega, ali pa prav malo, in še to v glavnem le bežno. Tako dejansko nimamo v našem ilovstvu večjega dela, v katerem bi bil opisan ta del Slovenije, kjer tudi živijo ljudje in kjer je ogromno literarno neobdelane snovi SOMM V prihodnji številki torno n a 4. strani pričeli z objavljanjem In-goličeve povesti „SONČNA REB ER", Njej je tudi posvečen članek tov. Dernača, nekak uvod k Ingoliče vi povesti, ki je prodrla za kulise izseljenskega življenja, da ga reji pozabe. Uredništvo. no reber«, posvečeno našemu Bizeljskemu, Izbral si je drobec bizeljskega življenja na kmetih, po razgovoru z ljudmi se je p< odločil za snov, kateri je dahne »Sončna reber«, prav taksna sončna reber je lahko le na Bizeljskem. Snov je zajel iz predvojnih let. prišla je doba okupacije in težka leta izseljenstva v Nemčijo. Ingolič zelo poljudno in na svojski način -....................'zseljen- vendar do sedaj od naših piša- izmed literatov ni nihče spom- opisuje življenje v teljev še ni bilo nikogar ki bi ml. da bi prišel med nas m nas skem taborišču. Prav TudT pri naVna Posavju ima- prišel med nas in nas opisal in spoznal Najte so vo Nemčije, k/ .no nekatere domače pisatelje, takšne, kakršni smo z vsemi Pričakovali, da bo med Bosav- pozo prevzel očetovih opisujejo slike iz narodno- našimi spodnjeposavskim: vrh- čani pekdo vstal,, kot je miško je star. - - ■ osvobodilne borbe ali pa posa- nami in napakami Kranjec za re mezne odlomke iz pestrega j_,ahko rečemo, da so do sedaj ipodnjeposavskega življenja. Da - vgi edeli Slovenije celo bi-pa nekdo iz vrst pisateljev pQ ve5kra,, zastopani v našem opisal v celi knjigi v obliki po siovsjvu deloma zato. ker so vesti ali romana nase življenje *. tam ragli in živeli p0sa- nase kraje, tega pa se msm j pesniki in pisatelji, de- zasledili v našem slovstvu. ,ato ker ie bilo Kranjec za Prekmurje, Preži- sko in materinsko skrb za mlnt. hov Voranc za Koroško itd. To bizeljski rod. da ga pripelje sinu se pa do sedaj ni zgodilo. na domačijo ki se je boril v Ob neki priložnosti smo se partizanih.^ da pripravi boljšo o teh problemih razgovarjali z in srečnejšo bodočnost mlaomi uglednim zastopnikom sloven- pokolenjem. skega ljudstva Antonom Ingo- Ingolič preprosto pripoveduje licem. Tudi on je priznal, da je kar ga samo zbližuje z bralcem _ . i ____i14 _ lr<-.4 K4 Zrf/izrru-il C 'amrnsaa „ v cn -i *„ loma pa tudi zato. ker je bilo spodnie Posavje v slovenski li- sicer pa kaj bi še govoril o , ,Na‘X „naše! med naši- v teh Predellh Slovenije več h- tePratu^ zelo šibko zastopano. Ingoličevem delu K0 boste pre- C ’ nekdo ki™i se po- terarne razgibanosti Zato se je prav rad odzval po- čitali knjigo, boste sami prav v n ihoio bistvo živtie- V našem slovstvu imamo vabilu, dr pride ob prvi pri- istega mnenja, kako zelo je da bi že vertdar enkrat mnogo del ki opisujejo kraje ložnosti med nas, da preživi, škoda, da se ne najde pisatelj V'niiso ki bi ’n liudstvo’ še^e navade in živ- nekaj časa med nami in nabere ki bi v večjem literarnem den Sf ri Sav£!S Takto KTSC „ g„dL » deK k, M z,:=lo! Km” o r ^ i in io rpniskem na Primorskem na predel. Anton Ingouc se je od- stvo iz do sedaj literarno -v 5en3da°nes igreša^o Čeprav 'je Koroškem, v Prekmurju itd. Na ločil za Bizeljsko. Tu sl je na- obdelanega Spodnjega. Pos^v.a bilo o tem žl mnogo govora, nas, Posavčane, pa se do sedaj bral snovi, da je napisal »Sonc- D' J' ki pa za svoje delo, razvedrilo in telesnovzgojne panoge nimajo primernega mesta, je dokaz, kako nujno bi bilo najti primerno dvorano, kjer bi se gojila kultumoprosvetna dejavnost, a v slabem vremenu tudi fizkultura. Do sedaj so si pomagali na razne načine, prirejali so prireditve pod kozolci, v skladišču trgovine na Vel. Kamnu in v drugih neprimernih prostorih. Sicer občinski ljudski odbor na Senovem nenehoma misli na to, kako pomagati Koprivniča-nom v tem pogledu, vendar za sedaj ima še nešteto težjih problemov ter ne more prispevati finančnih sredstev za izgraditev dvorane v Koprivnici. Mnogi Koprivnicam mislijo, da bi se to vprašanje zasilno rešilo s preureditvijo pritličnih šolskih prostorov, kjer je sedaj klet, ki je baje cerkvena last,. Verjetno bi se z nekaj dobre volje, kar pa seveda zavisi od domačinov 'samih, našla rešitev tudi za to preureditev. Prav tako bi se lahko preuredilo primerno dvorišče neposredno pri šoli al: pa se v bližini našlo mesto, kjer bi se lahko na prostem vršila razna telesnovzgojna tekmovanja ter tako zainteresirali kmečko mladino za športne panoge. Koprivniški otroci pa tudi mladina so že dokazali, da so sposobni za izvajanje svojih nastopov, tako v igrah kot v tekmovanjih, da navdušijo svoje gledalce. To vedo povedati domačini, pa tudi v Podsredi m drugod; potrebna, jim je le dati mbžnost m*.štora, kjer bi se še nadalje urili in vzgajali Dolžnost Koorivničenov bo. da jun sami najdejo primerno mesto. S pridobitvijo takšnih prostorov, kot je dvorana ali igrišče, pa bi odpravili tudi slabo navado, ki se potičk od že lepo udomačuje, to je, da bi mladina čedalje manj zahajala v gostilne. Četudi je na videz še mnogo problemov, ki bi jih morali reševati koprivniški volivci, vendar se z nekaj dobre volje da marsikaj ukreniti, tako da bo Koprivnica po zunanjosti pa tudi v gospodarskem, prosvetnem in ostalih pogledih lahko lepo napredovala in rt p zaostajala za ostalimi kraji krškega okraja -K. Tudi kmečki človek ima pravico do dobrih in cenenih knjig Danes so knjige precej drage, zato si jih marsikdo ne more več kupovati. Zaradi tega prihaja zdaj tudi manj knjig v roke širokih množic Kakor prej, ko so bile knjige precej cenejše. Pač ima vsakdo priložnost, da si naroči cenene množične ljudske zbirke knjig, ki jih izdaja založba Kmečka knjiga v Ljubljani (Miklošičeva 6). Tudi nova knjižna zbirka, ki obsega 4 knjige ali skupno okrog 1.000 strani zanimivega, poučnega, leposlovnega branja, bo stala samo 300 din. Te knjige so brez dvoma pravi knjižni dar, saj so tako rekoč zastonj in vsakomur dostopne. Zaradi tega je prav, če na te knjige opozorite tudi svoje prijatelje in znance, sestavine, potem gre mnogo drugih koristnih sestavin krme neizkoriščenih v nič. Sama krma, ki vsebuje pravilna razmerja med količinami beljakovin, rudninskih in drugih snovi ter vitaminov, lahko da na j učinkovitejše proizvodne uspehe. In kdo izmed naših naprednih živinorejcev ne želi, da bi njegova skrbno izbrana plemenska živina ne proizvajala čim več? Vsakomur bo ta knjiga prav koristni svetovalec v izboljšanju proizvodnosti njegove živine ob bolj skrbnem izkoriščanju pravilno sestavljene krme. Obstaja resna nevarnost, da bo ta knjiga takoj, ko pride na svetlo, razgrabljena, zato je prav, da se že takoj zdaj naročite na letno zbirko kajti tudi oni naj bi izkoristili : Kmečke knjige ter si tako za- izredno priložnost, ki se jim nudi. Katere knjige so v novi knjižni zbirki? Ali si lahko zamislite kmečko hišo brez zanimivega kmečkega koledarja? Naš kmet je že navajen, da ima na polici svoj koledar, ki gotovite te dragocene napotke za najučinkovitejše krmljenje vaše živine. Zgodovina slovenskega naroda izpod peresa univerzitetnega profesorja dr, B. Grafenauerja je prav nestrpno pričakovana knjiga, ki bo začetek serije knjig pod tem naslovom. V tem delu nam znani zgodovinar tol- ga skoz; vse leto opozarja na mači najstarejšo zgodovino vse pomembne dogodke in opra- naših prednikov, ko so se pre-vila, mu tudi v stiskah in te- selili iz svoje pradomovine v Reši jo partizan Silni. Ko pa po končani ofenzivi ponovno sreča partizana Meniha, ki jo je v začetku nagovarjal k predaji, zdaj pa je postal četni komandir, zapusti Silnega ter se poda v naročje Meniha. Vsekakor bo ta zanimiva zgodba blodenj, tavanja, duševnih in moralnih kriz, ob ljubezenskem motivu na robu propada prav zanimivo branje, saj bo v njem videl resnično življenje, resnične ljudi, z vsemi njihovimi slobostmi in vrlinami. Kot smo že uvodoma navedli bodo stale te 4 knjige samo 300 din. Ker pa bo zaradj zelo dragega papirja in tiska naklada omejena, je priporočljivo, da se takoj prijavite v kmetijski zadrugi, pr; poverjeniku Kmečke knjige ali pa pr; sami založbi v Ljubljani kot naročnik zbirke. Š. P. TELOVADNI NASTOP V BISTRICI Okrajni odbor Partizan je v nedeljo organiziral v Bistrici ob Sotl; obisk društev »Partizan« na podeželju, kjer je bil izveden telovadni nastop. Sodelovala so društva »Partizan« Krško, Brežice, Sevnica, Bo-štanj in domače društvo. Nastop je bil na travniku za gostilno Gabron. Skupno je bilo 270 nastopajočih, ki so izvajali zletne vaje pionirjev in pionirk, članov in članic, mladincev in mladink. Izvajane so bile tudi posebne točke, kot vaje s kiji (Krško) ter balet (Brežice). Izvajali so tud; vaje na orodju in partemo telovadbo. Sodelovala je pionirski godba iz Se. novega. S tem so telovadna društva »Partizan« zaključila letošnje telovadne nastope. Se‘mi V krškem okraju: dne 30. junija v Brestanici, v celjskem okraju: dne 1. julija v Podčetrtku in dne 4. julija v Lembergu in Vojniku. Na Gori nad Krškim bo zasvetila elektrika V soboto, dne 3- julija, bo na žavah svetuje ter ga tako skozi i naše sedanje kraje ter tukaj j Gori nad Krškim velika sveča- vse leto spremlja kot njegov prijatelj, pomočnik in svetovalec. Poleg tega mu pa nudi tudi mnogo zanimivega, lepega m zabavnega čtiva. Takšen je Koledar Kmečke knjige za leto 1955, Koledarski dej vsebuje vse, kar želi in hoče imeti kmet. K temu delu je pa dodan še drugi, obsežnejši del koledarja, v katerem je mnogo leposlovnega branja izpod peresa naših znanih pisateljev in pesnikov. Naslednji del vsebuje mnogo poučnih se- kljub tisočletnemu suženjstvu, tlačanstvu, izkoriščanju in raznarodovanju vzdržali vseskozi do svoje narodne osvoboditve. Če hočemo poznati in pravilno ceniti našo sedanjost, je nujno, da poznamo tudi preteklost našega naroda, je nujno, da se seznanimo s težavami, v katerih so živel] in s katerimi so se borili naši predniki. Vse to nam bo povedala ta serija zgodovinskih knjig, ki bodo opremljene s slikami in zemljevidi. Tudi ta knjiga bo prav hitro stavkov o raznih sodobnih vpra- razgrabljena, saj nam primanj-šanjih, ki ne smejo iti mimo kuje zgodovinskih knjig za naj- razgledanega kmetovalca. Tretji del koledarja obravnava razna pereča vprašanja kmetijske proizvodnje pri nas in po svetu. Tu se lahko vsakdo pouči o najvažnejših vprašanjih, ki danes vznemirjajo naprednega kmetovalca, kateri želj izboljšati način svoje proizvodnje ter dvigniti donosnost svojega dela in truda. Seveda v koledarju ne manjka kratkočasnih in zabavnih sestavkov. Takšna pestra in zanimiva širše množice. Zagotovite si s pravočasnim naročilom tudi to dragoceno zgodovinsko zbirko. Nevidna steza je najnovejše leposlovno delo pisatelja Ignaca Koprivca. V tej knjigi nam avtor na umljiv način prikazuje zanimivo ljubezensko zgodbo, ki jo je vloži] v okvir partizanskega življenja v času sovražnikove ofenzive na Kočevski Rog, ko so nekateri malodušni raztepeni slabiči bili pripravljeni se predati sovražniku. Tudi partizanka Vida, ki se je zgubila v vsebma koledarja bo nepo- nepreg,ednih kočevskih" gozdo- gresijiva vsakomur, ki hoče y.P ^ pripravlja na prti6dajo. veljati kot sodobno razgledan in poučen človek, in naš napredni kmet hoče veljati za takega. Zato bo tudi ta koledar njegov tovariš, ne samo v letu 1955, temveč tudi pozneje. Pogovori o krmljenju živine je težko pričakovana knjiga, ki so jo napis&li naši najboljši živinorejski strokovnjaki kot dr. Marjan Pavšič ter kmetijski inženirji Oto Muck, Erik Eiselt in Jožef Ferčej. Od pravilnega krmljenja je odvisno zdravje živine. Od tega je tudi odvisna večja ali manjša proizvodnost naše živine. Če hočemo več mleka, več mesa, več jajc itd., potem nam ni in ne more biti vseeno, kako, kdaj in s kakšnimi obrok] bomo hranili svojo živino, kajti če v hrani primanjkuje samo ene nujno potrebne nost, ko bo prvič zasvetila električna luč. Na področju Gora so namreč zgradili novo transformatorsko postajo, 2 km daljnovoda in približno 11 km nizkonapetostnega omrežja (po večini trofazni tok). Sredstva je prispeval okraj (3,5 milijone din), medtem ko so koristniki najeli večje posojilo (2,5 milijona din), POPRAVEK V 24. številki našega lista smo na 4. strani v rubriki »Iz Brežic« objavili, da je bil izredni občni zbor KZ Brežice, na katerem je bil sprejet sklep o povišanju deleža in jamstva. Zaradi boljšega razumevanja tega sporočila popravljamo to notico, toliko, da je zadruga povišala delež od 500 na 2000 din, jamstvo pa je še naprej ostalo dvajsetkratno. POPRAVEK V zadnji številki našega lista smo objavili razpis drž. trgovskega podjetja na veliko »Krka« — Brežice — za mesto direktorja in računovodja. V njem je bila pomotoma navedena firma »Krško« namesto »Krka«. Prosimo imenovano podjetje, da nam oprosti to neljubo napako. veliko pa so tudi sami prispevali, bodisi s prostovoljnim delom, denarjem ali drogovi Nekateri ljudje so stali — in celo še danes — stojijo ob strani, ker vse doslej niso verovali v »čudež«, al; pa so špekulirali, da bi dobi]] elektriko zastonj. Tem ljudem moramo žal povedati, da jim to pot ne bo zasvetila luč, brez lastnih žrtev pa prav gotovo nikoli. Na otvoritev, ki bo v soboto popoldne (3. julija), ste prav vs] vabljeni! KINO BREŽICE predvaja od 25. do 27. junija švedski zabavna film »DOBRI VOJAK BCM«, FN 18; od 29. junija do 1- julija angleški film »KAPETANOV RAJ«. Vvonne de Carlo, Aiec Guinnes. KINO KRŠKO predvaja od 26. do 27. junija italijansko filmsko komedijo »KAKO SEM ODKRIL AMERIKO«; od 30. junija do 1. julija angleški vohunski film »PET PRSTOV«. KINO KOSTANJEVICA predvaja 26. in 27. junija francoski psih. film »PASTORALNA SIMFONIJA«. KINO SEVNICA predvaja 26- in 27. junija angleški film »IZOBČENEC Z OTOKA«. »Agroservis« Brežice odigrava pomembno vlogo pri socialni preobrazbi kmetijstva RAZPIS Okrajni zavod za socialno za-! varovanje Krško razpisuje mesto administrativnega kontro-i lorja bolnikov. | Pogoj] za sprejem so nasled-! nji: j 1. Izpolnjevati mora vse po- I goje po Zakonu o državnih uslužbencih. | 2. Imeti mora vsaj štiri gim- nazije ali odgovarjajočo strokovno izobrazbo. 3. Veselje do terenskega dela. Plača in potni stroški po Uredbi feftžč pripoveduje... Dež, dež in dež. Solate letos ni treba zalivati. Zato se solatarji dežja vesele, vinogradniki se pa jeze, ker ne more grozdje ob sončnem vremenu odcveteti in ker se v takem vremenu silno širi peronospora. Je pač tako na svetu, da vsem ljudem n: mogoče ustreči. Stalno deževje je skalilo tud! naše vode, česar se naši ribiči zelo vesele, saj pravi pregovor, da v kalnem ribariti ni slabo, tega pregovora se je držal tov. Dobnik. iz Krškega ter se opremljen z vsemi ribiškimi pripravami odpravil ribarit v kalno Savo. Ribiči pravijo, da je imel »dober prijem«, saj se mu je obesil na trnek kapitalen som v teži 18 kg. Do tu je vse v redu. Ubogi ribič se je mučil poldrugo uro, preden ga je sprav’1 na suho, toda le s pomočjo tov. Čebularja. Tega vendar ne morem razumeti, kako je tov. Dobnik preoričal soma. da je tako dolgo časa vzdržal na vrvici, dokler ni tov. Čebular odšel v svojo delavnico, nanravil kavelj, se vrnil k Savi in potem s kavljem notegnil soma na suho. Je li bil mogoče som hipnotiziran ali imajo some pod mostom tako dresirane? Lastnik? 5esalnega salona »Holy« v Brežicah bi prosil, da v izložbenem oknu razobesi obvestilo. da se bodo stranke vedele ravnati, katera ima prednost pri izdelavi trajnih kodrov. Alj ne mislite, da bi bilo dobro in umestno, da bi se poslovodje ustanov, posebno mesnic, pozanimali, kakšni so njihovi pomočniki, ko sekajo meso ob sobotah? V nedeljo sem v Brežicah opazoval Zagrebčane, ki so kot izletniki prišli s Putnikovim avtobusom. Ustavili so se pri gostilni, kjer je prostor za parkiranje. Izletniki so se seveda v gručah odpravili v mesto in spotoma komentirali prve vtise o Brežicah. Tako je neka tovarišica rekla: »E, baš su lepe Brežice!« Takoj nato se oglasi neka mlada Zagrebčanka in jezno pravi: »Pa nisu baš tako lepe. zaglavila sam i to u de — gledaj kakve su mi cipele«. in se jezno našobila. ko je stala Sredi kupa konjskih odpadkov v mlaki. Ne vem. če obstaja v Brežicah olepševalno društvo ako pa obstaja, potem pa spi spanje pravičnega. Pri nas imamo še vedno vrsto nezadovoljnežev, nergačev in kritikov, ki vsako stvar in celo elementarne nezgode in nesreče pripisujejo nekim višjim silam. Tako se je v glavi takih pametnjakovičev porodila misel, v katero celo verjamejo ali iz omejenosti ali pa iz nevoščljivosti in sovraštva do naše stvarnosti, da pripisujejo elementarno nezgodo kot kazen in šibo božjo za brezboštvo. Radoveden sem kaj bodo ti pametnjakoviči sedaj rekli, ko je pri neki zadnji nevihti treščilo v Mohorjev zvonik v Sremiču Iz zvonika je strela švignila po cerkvi obiskala svetnike in jim osmodila slave ter brede Ali je to tudi kazen božja, ali so se svetniki tudi zamerili bogu? Plavalni bazen na Vidmu je sicer prvotno, kljub tema da ja moker, dvignil pri raznih nergačih obilo prahu, vendar samo pri nergačih in večnih nezadovoljnežih. Dejstvo pa je. da je plavalni bazen važna pridobi.ev, saj so pred nedavnim trenirali celo pripadniki državne reprezentance waterpola. Poleg tega bazen uporablja najširši krog prebivalstva, da se segreje v bazenski topli vodi pri današnjih mrzlih deževnih dneh. Nehote sem bil zadnjič priča, ko se je neka skupina vročekrvnežev skušala ohladiti v večerni uri v bazenu. Med njimi je bil tudi favorit v skakanju, ki je hotel dokazati svojo skakalno umetnost. Povzpel se je na skakalni stolp in stopil na odskočno desko ter v krasnem, elegmtno sproženem telesu odskočil namesto v bazen — v pesek Verjetno se je skakalcu zaradi kasneje ugotovljene bolezni mani-ganitis zmeša’, orientacijski čut, tako da ni več ločil, kaj je spredaj in kaj je zadaj. Da se ne bi upravi bazena naprtili še kaki nepotrebni tožbeni zahtevki zaradi nepravilnega skakanja in da bi se takim nesrečam izognili. priporočam, da postavijo skakalni stolp še sredi bazen«, tako da bo skakalcu na orosto dano. da skače od spredaj ali od zadal, na levo ali desno — da doseže vodo. Pozdrdv’ia v*« PeTv*e. VPISOVANJE V GLASBENO Solo v Brežicah za vse razrede, to je za stare in nove gojence, bo v soboto, 26. t. m., od 8. do 12. ure v prostorih Glasbene šole v Prosvetnem domu. Poučuje se klavir, violina.'kontrabas, čelo, pihala in trobila. Ob vpisovanju dobite tudi vsa ostala obvestila- D. V. RAZPIS ZA MESTO UPRAVNIKA Upravni odbor Kmetijske zadruge v Dobovi razpisuje mesto upravnika Kmetijske zadruge v Dobovi. Pogoji: kvalificiran v eko- nomsko-komercialni (trgovski) stroki z desetletno prakso. Plača po kolektivni pogodbi ali po dogovoru. Ponudbe pošljite najkasneje do 15- julija 1954. SUHE HRASTOVE DESKE IN RADIO APARAT prodam. — Jerele, Senovo. VDOVEC - UPOKOJENEC, miroljuben, abstinent, išče vso oskrbo pri starejši samostojni posestnici blizu prometnega kraja. Dopise pošlute na upravo lista pod »Nekadilec«. ftiilulti Itollčelt Ga$ isitio w novem veka (Nadaljevanje) B Novejša doba na Tirolskem v Schwazu, i ljeno ’ v malem mestecu približno iste velikosti kot Celje. Bilo je to leta 1831 v tamkajšnji tobačni tovarni, niso mi pa znane okol-nosti, ki so dovedle do te usta- Doba modernega gasilstva se začenja za vso srednjo Evropo nekako v sredini XIX stoletja. Številni ogromni požari, ki so do tega časa često opustošili cela mesta, nam nazorno kaže- j novitve. jo naravnost malenkosten uči-j Prvo prostovoljno gasilsko nek takratnih protipožarnih; društvo, že bolj v današnjem institucij in ukrepov. Žalosten | smislu besede, je bilo ustanov-sloves si je pridobil n. pr. ve- i ljeno v Nemčiji v mestu Meis-likanski požar, ki je divjal tri j sen na Saksonskem 7. junija dni (od 5. do 8. maja 1842) v j 1841. leta. Drugo po vrstnem Hamburgu; 50 ljudi je prišlo; redu pa je bilo ustanovljeno pri tem ob življenje 1749 hiš ; društvo v Durlachu. mestecu na je bilo upepeljenih. In vendar Badenskem, in sicer leta 1846. so takratni čas v Nemčiji vse- : Ustanovitelja sta bila Karl Metz splošno smatrali hamburške in Kristijan Hengst; zadnji je protipožarne naprave kot vzor- j poudarjal zlasti discipliniranost ne! Prvo gasilsko društvo cer kot inđustriisk« vojaško izvedb. Vaje niso obsegale sa-in si- | mo urjenja z brizgalno, temveč se je polagala velika pažnja organizirmo, je bilo ustanov- tudi na izurjenost plezalcev. V začetku februarja 1847 je bil Hengst z vežbanjem tako daleč, da je predlagal občinskemu odboru javno produkcijo svojega korpusa. In ta produkcija se je vršila, toda čisto drugače, kakor si jo je zamislil Hengst. V nedeljo, 28. februarja 1847. zvečer ob 5. uri je izbruhnil v dvornem gledališču v Karlsruhe požar, ki je v nekaj urah popolnoma uničil gledališče; 62 oseb je pri tem izgubilo življenje. Pri tem požaru, ki je grozil zajeti tudi vojvodov grad, so se izkazale vse gasilske naprave mesta Karlsruhe kot pomanjkljive. Novoustanovljena gasilska edinica v Durlachu pa, ki je kljub enourni oddaljenosti prispela peš z izvrstno brizgalno na požarišče, se je izborno obnesla. Z redom, disciplino in pripravljenostjo so se zelo dobro razlikovali od domačinov, ki so bili v zmešnjavi, brezglavi in brez moči. Energičnemu nastopu Durlachčaenov se je posrečilo zabraniti razširjenje požara na orožarno m državno blagajno Vse časopisje ie bilo polno hvale nad izbornim obnašanjem gasilcev iz Durlacha in se je tudi mejni grof Viljem Badenski nekaj dni kasneje v nekem pismu nadvse pohvalno izrazil o odličnem delovanju Hengstovo čete. onozarjajoč. da jo bodo v bodoče v vseh mestih skušali posnemati. In izkazalo se je da je imel prav Najprej so reorganizirali gasilstvo v Karl«- j ruhe. in sicer kot nrostovoljno • ’-’ntem se je zanimalo mesto Heidelberg za organizacijo, za tem pa še druga badenska mesta; pri vseh pa je bil princip prostovoljnosti merodajen. Tako je bilo gasilsko društvo v Durlachu neprostovoljno, a nekako meščansko-obvezno izhodišče vsega prostovoljnega gasilstva v Nemčiji in Avstriji. V nadaljnjih treh letih so bila ustanovljena slična društva v Leipzigu, Munchenu, Augsburgu, Nurnbergu, Ulmu itd. in imamo leta 1851 že 29 prostovoljnih gasilskih edinic. kar je z ozirom na takratno počasnost in kočljivo politično konstelacijo vsekakor zelo veliko. Prav to leto (1851) pa je imelo še dvoje važnih dogodkov: ustanovitev prvega prostovoljnega gasilskega društva v Av- striji (v Reichstadtu na Češkem) in pa ustanovitev prvega pravega poklicnega gasilstva v Berlinu Tudi v tem že takrat velikem mestu so bile gasilske razmere enake kakor v drugih mestih: na stotine moštva, množica orodja, kar 45 brizgaln, med temi celo ena parna; toda orodje je bilo zastarelo in okorno, moštvo neizurjeno, vodne razmere nezadostne, alarm skrajno pomanjkljiv. Vse te ne-prilike so na mah odpravili z ustanovitvijo vojaško disciplinirane in dobro organizirane poklicne gasilske formacije ki je bila dolgo za zgled sličnim ustanovam. (Dalje prihodnjič) i Delo v gasilskih vrstah Okrajna gasilska zveza Krško je v operativnem pogledu razdeljena na posamezne sektorje. Vsak sektor ima svojega sektorskega poveljnika, kateri usmerja delo in daje potrebna navodila društvom. Ce bi hoteli ocenjevati delo po posameznih gasilskih društvih, njihov napredek itd., bi bilo to zelo težko. Najmočnejši sektor je v Dobovi; ima 11 PGD z več kot 500 člani Tukaj bo v teh dneh proslavilo PGD Vel. Obrež svojo 50-letnico obstoja in požrtvovalnega delovanja. Zelo agilno je gasilsko društvo v Bukošku pri Brežicah Ker še nimajo svojega gasilskega doma in si na vse načine prizadevajo, da bi prišli do lastne strehe, so organizirali lepo uspelo in res dobro organizirano tombolo s praktičnimi dobitki, kateri so ostali v tamkajšnji bližini. Cisti dobiček so zbrali za postavitev gasilskega doma, kateri, upamo, bo z zbranimi prispevki in lastnim delom do jeseni pod streho. Na nasprotnem koncu našega teritorija imamo sektor Kostanjevica. Tudi tukaj imamo gasilsko društvo z dolgoletnim delovanjem in požrtvovalnim de- \ lom. Gasilsko društvo v Ko- : stanjevici bo proslavilo jubilej ! 50-letnega obstoja z lepo pro- | slavo, kakršno pač znajo organi- j zirati v Kostanjevici. V tem ' sektorju deluje tudi eno izmed naših najmlajših društev, in to v Malem Mraševem. V zelo kratkem času so zbrali potrebna finančna sredstva in si nabavili novo motorno brizgalno. Ta pridobitev bo dala spodbudo tamkajšnjim članom, kateri bodo dvignili gasilsko društvo na potrebno višino. Posebno poglavje pa je bila udeležba gasilcev ob zadnji elementarni nesreči, ki je zadera tudi naš okraj. Gasilska društva Sevnica, Boštanj, Jugotan.n, Krško, Videm, Dolenja vas, Brežice in Brežice-okolica so bila v stalni pripravljenosti, da priskočijo prizadetim na pomoč. Precej delovnih ur je bilo opravljenih in naši gasilci se disciplinirano izpolnili svojo dolžnost. Veliko je še, kar bi se dalo pisati o naših društvih. Eno na* 1-težjih vprašanj je finančno stanje gasilskih društev. Kako radi bi se ognili prirejanju prireditev, od katerih finančnega efekta je vsako društvo odvisno. Mnogo društev je še brez gasilskih domov, gasilske cev; je treba dokupiti in orodje izpopolniti. Ne gre vse naenkrat, zato sj naša društva prizadevajo, da marljivo zbirajo sredstva, s katerimi se vzdržujejo in nabavljajo najpotrebnejše pripomočke za gašenje. Gasilska misel, ki je trdno zakoreninjena posebno v na«'h vaseh in ima dolgoletno tradicijo, zasluži večie pozornosti in tudi večje podpore.