Učiteljska zborovanja v Ljubljani. n. Občni zbor ..Slovenskega učiteljskega društva". V dan 18. okt. t. 1. ob 9. uri dopoludne v družbeni sobi ,,Slovenskega učiteljskega društva" (v grof Blagajevi hiši na Šent - Jakobskem trgu). (Dalje.) Zatorej predlagam: 1. .Odbor slovenskega učiteljskega društva" naj po primernem potu na to deluje, da se učni načrt in učni navodi kranjske dežele z ozirom iia omenjeno postavo in dotične ministerijalne naredbe ter z ozirora na potrebe v naši deželi prenarede. 2. Odbor .Slovenskega učiteljskega društva" naj po primernem potu razjasni korist meščanskih š o 1, zlasti koristi obrtnijske meščanske šole v Ljubljani in v Idriji. Gospod Gabršek: -Slavni zborl Stališče, na katerem stojimo danes glede šolske novele, je jako težavno, kajti izreči nam je svoje mnenje o noveli, ki je postala uže" zakon, a se vender še ni toliko ukoreninila, da bi mogli uže iz izkušnje govoriti o njeni slabi ali dobri strani. Treba bode še dokaj časa, predno se bode pokazalo, koliko bode uplivala na razvoj ljudskcga šolstva. V nekaterih deželah bode upliv večji, v drugih zopet manjši, čim bolj ali manj je namreč šolstvo v dotičnih deželah razvito. Glede šolske dolžnosti ima g. predgovornik nekako prav, ko pravi, da na Kranjsko nova šolska postava ne bode mnogo uplivala, kajti znano je, da je bila na Kranjskem na deželi uže" do zdaj 6letna dolžnost hoje v šolo; a v tem bi se vender le znal g. poročevalec motiti, ko misli, da tudi v mestih in v trgih ne bode upliv Bog vedi kakov. Kar se Štajerske tiče, morara g. poročevalcu ugovarjati in reči, da bode novela marsikaj nekako na slabeje izpremenila, če ravno g. ravnatelj misli, da tudi tu upliv ne bode tako velik. Tudi za to deželo zde se g. predgovorniku šolske olajšave jako primerne, ker zdaj bode po njegovih mislih vsakej občini mogoče one olajšave vpcljati in izvesti, katere jej najbolj ugajajo. S tem pa se bode ravno ona vez raztrgala, katera je do zdaj vezala celo Ijudsko šolstvo, namreč vez jednakomernega pouka in s tem jednolike izomike, kajti različno šolanje vsake občine ali vsacega kraja škoduje občnosti in vzgojuje posebnosti. Pa tudi prikrajšan pouk sam se ne more popolnem strinjati z namenom ljudske šole. Res, da pouk sam še ne zadostuje za poznejše življenje, kajti omika ni jedino sredstvo človeške blaginje; omika le posrednje pribavljanje druzih potrebnih sredstev za koristno življenje. V tem pomenu je torej pouk nenadomestljiv. A držeč se pedagogičnega pravila, da je za otroke bolje malo pa dobro, nego mnogo pa slabo, bi oni skoro prav imeli, ki liočejo šolski pouk, vzlasti kakeršen se je začel tu pa tam otrokom, v časih celo v neprebavljivej obliki, podajati, nekoliko skrčen imeti. Le da se pri tein tako rado pozabi na ono, kar bi jedino moral vsak pedagog pred očmi imeti, namreč poučevanje za praktično življenje. Kako se more tudi s skrajšanim poukom na podlogi praktičnosti in umne razporedbe ter s pomočjo odraslih mnogo koristnega doseči, podajete nam prelep vzgled Saksonsko in Norveško. Na Saksonskem je večinoma le poludnevni pouk, a Ijudstvo je splošno omikano in jako imovito. To pride od todi, ker se v šoli ne gleda le na formalni, marveč tudi na praktični pouk. Še lepši vzgled, kaj premore dober pouk, nam kaže Norveško. Ondu je na doželi jako nialo šol, in še v teh se poučuje le v nekaterih dneh v tednu; a vendcr zna vsak Norveščan, star ali mlad, raožki ali ženska, čitati in pisati; in sploh bi nam inogla biti Norvegija v mar- sičem v vzgled. A kako je mogoče to doseči? Tako imenovani potovalni učitelji obiskujejo raztresena sela le zaporedoma, tu poučujejo otroke vpričo odraslih; ko pa odidejo, nadaljujejo stariši ali drugi odrasli to, kar jim je učitelj pokazal. S tera ostanejo otroci v vednej zvezi s poukom, stariši sami pa, ker so pri pouku navzočni, vtisnejo si uže" zdavna preučeno tvarino na novo v spomin ter se vedno še kaj novega uče". Takov pouk vpliva torej na ves narod, in srain bi bilo Norveščana, ki ne bi bil omikan. Ko bi bile tudi pri nas take razmere, ne bi se bilo tudi poludnevnega pouka nič bati. Ker pa temu ni še tako, a novela vender le zahteva skrajšanje tvarine v nekaterih predmetih, zato se vesten in za blagor Ijudstva vnet učitelj ne bode motil nad izrazom atiajdoumnejše in najimenitnejše, kar je vredno vedeti", teraveč bode poučeval vse ono in v takej obliki (se ve, z ozirom na učni črtež), kar bode otrokom v njihovem poznejšem življenji najbolje koristilo. Bodisi po prejšnjej ali po novej postavi, vselej in povsod je ves pouk pri učitelju samem; on je tisti prevodnik, kateri snov v otroški razum prevaja in misli v otrocih vzbuja; pri njem je vse; oživljajoči duh je le on sain. Le tisti, ki pozna, notranjost otrok, njih darovitost in vse ugodne ali neugodne okolnosti, more izprevideti, kaj je za vsacega posebej in za vse skupaj najprimernejše in najdoumnejše. Zato menim, da vestnega učitelja, kakor do zdaj, tudi za naprej ne bodo preveč ovirali novi predpisi iz rečnih predmetov, kajti dokler bode zajemal tvarino iz predpisanih učnih načrtov, mogel se bode v podeljevanje te hrane vedno prosto gibati. Izkušen učitelj oziral se bode vedno na poznejše življenje otrok, on bode skrbel, da se jim prestop iz šolskega v dejanjsko življenje kolikor moči olajša, da jim napravi nekak most, čez katerega idoč mogli bodo otroci tudi neposrednje rabljivo tvarino s soboj v življenje jemati. Res je, da je otroški razura v 7. ali 8. šolskem letu najbolj vzpremenljiv za takov praktičen pouk, a popolnem razvit tudi v tej dobi še ni. Ko pa nastopi doba otroške zrelosti, takrat je otrok šolske klopf uže zdavna zapustil in na šolski pouk uže pozabil, kajti po izstopu iz šole na nadaljnjo izobražbo niti ne misli. Temu nedostatku moralo bi se bilo uže zdavna v okom priti, kajti ta hiba uničuje ves učiteljev trud. A prejšnja šolska postava se ni na to zadosta ozirala. Na Kranjskem osnovali so res tako imenovano ponavljalno šolo, a ta, kakor je sploh znano, nikakor ne izpolnuje tii iinenovane svrhe. Ker pa je neogibljivo potrebno, da se prehod iz šolskega v dejanjsko življenje omogoči, zato je popolnem prav, da se je v §. 10. šolske novele določilo, da se morejo za nadaljšnjo splošno izomiko mladine šoli odrasle osnovati posebni tečaji. Take nadaljevalne (a ne ponavljalne) šole morale bi se povsod ustanoviti. Potem se bode na jednej strani lažje spregledala skrajšana dolžnost šolskega obiskovanja, na drugej strani pa bode ravno na ta način mogoče, da mladina ne postane takoj po izstopu iz šole indiferentna za nadaljno izobražbo. Ako pa se bode skrbelo še za ljudske krajne knjižnice, bode odraščena mladina tem raje po njih posegla, in trud učiteljev ne bode brezuspešen. Le tako širila se bode veda mej narod; ta pa bode ohranil vedno zdrav razum za šolo in njeno korist. Nasvetu g. poročevalca, da bi se pri prihodnjej dež. učit. konferenci predelali učni načrti, moram v nekoliko oporekati. Kakor znano, zaukazal je g. minister za uk in bogočastje v dan 8. jun. t. 1., naj deželne šolske oblasti učne črteže takoj v pretres vzamejo. Nekaj so dež. šolski sveti glede izpeljave šolsko novele uže odredili, glede" učnih črtežev pa čakajo še natančnejše informacije. Najbrž vprašali bodo okrajne ali dež. učit. konference za svet, mnogo določeb v tej zadevi pa bodo morda sami ukrenili. Ker pa je neobhodno potrebno, da učitelji kot veščaki to reč pretresavajo, a se ne ve, kdaj bode prihodnja dež. učit. konferenca in še sploh ne bode dež. šolski svet uže preje pregledoval učnib načrtov, zato bi bilo na pravem mestu, da se naše društvo samo pobrine za ugodno in narodnemu šolstvu koristno rešitev tako važne zadeve. Predlagam torej: slavni zbor naj sklene: Odboru .Slovenskega učiteljskega društva" se nalaga, da sestavi nekako spomenico (raeraorandum) na deželni šolski svet, v katerej se izrečejo želje slovenskega učiteljstva glede izpremene učnih črtežev." Debate o tem govoru udeleži se tudi g. Matej Močnik, kateri se z g. Gabršek o v i m i mislimi popolno ujema. Vsled tega se predlogi g. Lapajneta in g. Gabršeka odboru izročujejo, naj se dalje preudarjajo in po primerni, postavni poti izvršujejo. Za tem pridejo na vrsto posamczni nasveti; vzprejeli so se pa sledeči: Gospod Rantov predlog: -Slovensko učiteljsko društvo" naj bi se zopet obrnilo na kranjski dež. odbor s prošnjo za dovoljenje ponaprcdščin Ijudskim učiteljp.m. Gospod Dimnikov predlog: -Slovensko učiteljsko društvo" naj kranjskemu deželnemu odboru ponavlja prošnjo, naj bi se učiteljem na enorazrednicah dovolila opravilna doklada. Gospod Dimnik in gospod Lapajne predlagata dalje: nSlovenKko učitdjsko društvo" naj kranjski deželni odbor prosi, da bi se učiteljem na Kranjskem prenaredile in uredile petletne doklade. Imenovana prošnja naj bi se glasila tako: .Slavni deželni zbor! Spoštljivo podpisani odbor »Slovenskega učiteljskega društva« si dovoljuje uljudno prositi, da bi se kranjskim učiteljem petletne starostne doklade računile po dotifnih plačah, katere uživajo na podlogi deželne postave v dan 9. marcija 1879. 1., tako, da bi 31 # kranjskih uCiteljev dobivali 40 gld., 31^ — 45 gld., 31^ — 50 gld. in 1% pa 60 gld. na kvinkvenijah. To ponižno prošnjo opirajo kranjski učitelji po uljudao podpisanem odboru s sledečimi razlogi: 1. Računijo se petletne starostne dokiade učitcljem po vseh dežclab, kjer so enake ali slične postavne določbe, tako, da znašajo 10^ dotične plače, n. pr. na Štajerskem, kjer so učitelji dotirani s 550, 600, 700, 800 in 900 gld., so kvinkveuije po 55, 60, 70, 80 in 90 gld. 2. Po postavi z 29. aprila 1873. leta, §. 22., je bila res najnižja plača kranjskih učiteljev brez izjeme le 400 gld., in nobeden kranjskih učiteljev (razen Ljubljanskih) ni imel postavne pravice, večjih dohodkov zahtevati. Ta paragraf je pa s postavo z 9. marcija 1879. 1. bistveno izpreminjen, tako, da ima po §§. 38. in 39. tega zakona %\% kranjskih učiteljev pravico do najnižje plače 450 gld., za drugih Z\% je najnižja plača 500 gld., in za 1% je zopet najnižja plača 600 gld. 3. Tem učiteljera naj bi se torej računile tudi kvinkvenije po njihovih plačah, ne pa, kakor je do zdaj običajno, da se dajejo vsem kranjskim učiteljem kvinkvenije po 40 gld. Ako bi se te doklade kranjskemu učiteljstvu, ki je itak le slabo dotirano, v navedenem smislu zvišale, ravnalo bi se v smislu postave z 9. marcija 1879. 1., pa bi se deželnemu šolskemu fondu ne naložilo skoro nikakoršnega bremena novega, kajti za vse učiteljstvo bi trebalo pri priliki samo svote od 1500 gld. na leto v proračun postaviti. Kranjsko učiteljstvo pa bi hvaležno pripoznalo slavnerau deželneinu zboru skazano, v postavi naznačeno naklonjenost in se vedno z večjo marljivostjo poprijemalo svojih lepih stanovskih dolžnosti." Odbor nSlovenskcga učiteljskega društva". Gospod Lapajne predlaga dalje: Učiteljera rnanjka pomočnih knjig pri poučevanji, torej naj bi -Slov. učit. društvo" vse slovenske šolske pisatelje povabilo, naj bi po podanetn načrtu spisovali sestavke takim knjigam, ter jih pošiljali odboru, kateri naj bi jih potcm uredil in časotna dajal na svetlo. Vzprojmet.a se ta predloga. Gospod Gabršek nasvetuje, naj bi se po vzgledu učiteljskih društev na Štajerskem tudi na Kranjskem osnovale tako imenovane poddružnice -Slovenskemu učiteljskemu društvu" v Ljubljani, da bi se potem po teh še le začenjalo pravo in uspešno društveno delovanje. Gospod Lapajne meni, da, ako bi se hotle napravljati poddružnice, raorale bi se popred prenarediti društvena pravila, kar pa zdaj ne kaže. Gospod Žvagen ugovarja g. Lapajnetu, ter priporoča predlog g. Gabršeka. Gospod Kante podpira predlog gosp. Gabršeka glede osnove poddružnic in je za predrugačenje pravil. Gospod Anžlovar pravi, .narodna šola" naj nam je glavni princip; za to je on za osnovo poddružnic, ker po njih se da ona najuspešneje gojiti. On meni, vse osnovane poddružnice naj pristopijo k glavnemu ,,Slovenskemu učiteljskernu društvu" s primernimi doneski. Na ta način bi se potera lehko ustanovil v Ljubljani posebni slovenski učiteljski list. Za eno samo glavno učiteljsko društvo so pa ravno tako tudi vsi Primorski učitelji. Gospod Lapajne meni, da le literarno naj delujemo, kakor delujejo učitelji na Hrvatskem, ne pa z osnovanjem poddružnic. Gospod Anžlovar govori še enkrat za predlog g. Gabršeka. Gospod Tomšič pravi, da glede osnove poddružnic se menda dobro ne razumemo; vsaj smo imeli uže taka društva, a kakšen je bil njih konec? Glede šolskega lista pa bode tiskar gotovo takoj vsem postregel, da le začnejo bolj pridno vanj dopisovati in si ga naročevati, kakor dozdaj. Gospod Kante pravi: Učitelji imajo sploh pičle plače in zato se občnih učiteljskih zborov v obilnem številu udeleževati ne morejo. Ako se pa osnujejo poddrnžnice, bi se pri takih lehko udeleževali zborov in posvetovanj, ter bi potera k občnirn zborom pošiljali svoje zastopnike. Gospod Predika gorko podpira predlog g. Gabršeka, ter meni, da naj se vsa stvar izroči odboru, ter se mu naroči v tej zadevi, kar se mu primerno zdi izvesti. Gospod Zarnik pravi: Učitelji na Kranjskem nismo pol leta ne en dan prosti, ker imamo ob četrtkih ponavljalno šolo, in zato naj se nam, ako nimatno poddružnic, nikar ne očita, da smo zaspani. Drugače je to na Štajerskem. A kranjski učitelji smo navdušeni za svoj stan in narodno šolstvo, kar se je uže" ob mnogih prilikah pokazalo; poddružnice na Kranjskem pa se ne bodo obdržale in ne dosti koristile, ako se tudi osnujejo. Gospod Stegnar mej drugira omeni, da ko bi se odbor -Slovenskega učiteljskega društva" mogel pomnožiti se delavnimi močmi (kar pa skoraj ni mogoče), in bi ta potem stopil v zvezo z drugimi, in bi potem združeno delovanje se pričelo, bi se bilo česa nadejati. A poddružnice osnovati, zdi se mu jako nepraktično, vsaj se tako ne bodo mogle obdržati, vsaj imamo dokaze pri ,,Glasbeni Matici", pri .Slovenski Matici" i. dr. Navdušenost nas mora siliti k delavnosti, zato naj drugi učitelji stopijo v kontakt s -Slovenskim učiteljskim društvom", zbirajo naj se o priličnera času, posvetujejo se in to naznanijo društvu, katero bode uže skrbelo, da se vsaka dobra misel zadovoljno porabi. Gospod Gabršek pravi: Nasvet njegov je bil vsestransko dovolj pretresen, zato on smatra osnovo poddružnic za sredstvo, društvu pridobiti novih udov; zato on še enkrat predlaga, da naj odbor prične delovati v tem smislu. Gospod Stegnar pravi, odbori posameznih okrajnih društev naj stavijo ,,Slovenskemu učiteljskemu društvu" svoje mnenje o tem. Pri glasovanji bil je predlog izročen odboru v daljno pretresovanje. Na vrsto pride volitev 9 udov v odbor. Izvoljeni so vsi prejšnji g. g. odborniki, samo namesto umrlega Kuharja izvoljen je odboinikom g. ravnatelj Ivau Lapajne. Predsednik se k sklepu zahvaljuje vsem g. g. udeležnikom te skupščine, ter želf, da bi vsak posebej in vsi vkup v pravera, napredovalnem duhu kot dobri učitelji tudi zvesto delali za dobro šolo ter zdatneje koristili ožji in širneji domovini svoji. S trikratnim -živio" našemu presvetlemu vladarju sklene se skupščina. (Dalje prih.)