POLEMIKA
Potrebujemo nadzor nad upravljanjem z gozdovi
V  grosupeljski podružnici Slovenske kmečke zveze smo razpravljali o proble-matiki gozdov in s tem v zvezi tudi o pro-blematiki    gozdnih    gospodarstev    in kmetov.
Naše stališče je, da mora v gozdarstvu priti do radikalnih, korenitih sprememb; gre predvsem za spremembe v pomenski smeri: lastnik gozda - gospodar gozda.
•  Gospod Miklavčič je že takoj na za-četku svojega prispevka uporabLL poda-tek, da je delež, ki se odvaja iz zasebnih gozdov za financiranje gozdarske službe in za vzdrževanje gozdov enaintrideset do petintrideset odstotkov. Sprašujemo, za kaj konkretno se je do zdaj ta denar pora-bil, oziroma kakšen delež je bil namergen obnavljanju gozda (pogozdovanju, grad-nji gozdnih cest...).
Zanimivo bi bilo tudi vedeti, kakšen delež so za to dejavnost odvajali iz zaseb-nih oziroma družbenih gozdov.
•  Gospod Miklavčič želi, da bi se seda-nje GG Ljubljana preoblikovalo v podjet-je »Gozd«, ki bo zaposlilo sedanji kader.
V GG Ljubljana je bilo pred kratkim še zaposlenih 700 delavcev, kar znaša en de-lavec na 200 ha gozda. Trenutno je tam zaposlenih 450 delavcev, se pravi en dela-vec na 300 ha gozdov. V Zahodni Evropi pa imajo na 10.000 ha zaposlenega enega delavca; njegovo delo je samo nadzorova-
nje upravljanja z gozdovi, ne pa tudi upravljanje z njimi.
•  Že nekaj let se pripravlja nov zakon o gozdovih, od katerega oboji, gozdarji in kmetje, veliko pričakujemo. Vendar je treba poudariti, da se naša pričakovanja povsem razhajajo: Lastniki gozdov ne po-trebujemo službe, ki bo načrtovala in od-kazovala les v gozdovih, ampak samo gozdnega inšpektorja oziroma revirnega delavca, ki bo le nadzoroval gospodarje-nje z gozdovi; vse drugo naj bi bilo pre-puščeno   konkurenci   in   svobodnemu trgu.
•  Gozdna gospodarstva imajo velika premoženja, ki si ga sedaj  med seboj ugodno razprodajajo (avtomobili, traktor-ji, počitniške hišice...). Opozorila kme-tov, da je bilo to pridobljeno tudi na račun kmetovih gozdov in da imamo svoj delež pri tem tudi kmetje, ne zaležejo.
•  Podpiramo moratorij sečnje v razlaš-čenih gozdovih. Sodimo, da je odvzete oziroma razlaščene gozdove treba vrniti in da v teh gozdovih nima nihče pravice sekati, ne glede na to, ali je dobro ali slabo gospodaril.
•  Zaradi boljšega gospodaijenja v goz-dovih občine Grosuplje navajamo še na-slednji podatek: gozdni etat je izkoriščen oziroma dosežen že do leta 1995.
JANEZ DOLINŠEK predsednik SKZ Grosuplje