Zarja Izhaja vsak dan razen nedelje in praznikov ob polu enajstih dopoldne. — Naročnina z dostavljanjem na dom ali po pošti K 1-50. Posamezna številka 6 v. Letna naročnina K 18’—. polletntt K 9-—. četrtletna K 4-50. — Za inozemstvo K 30-—. — Naslov; UpravniStvo »Zarje" v Ljubljani. Šelenburgova ulica št. 6, 11. nadstr. Uradne ure za stranke od 11.—12. dopoldan in ::	od	6.—7. zvečer.	::
Štev. 15.
Posamezna številka 6 vinarjev.
V Ljubljani, v četrtek dne 22. junija 1911.
Uredništvo v Ljubljani sprejema vse uredniške rokopise, ki jih ne vrača. — UpravniStvo sprejema naročnino in inserate. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo. — Cena inseratom; Enostopna petitvrstica 20 vin., pogojeni prostor 25 vin., poslana in razglasi 30 vin. — Naslov: Uredništvo »Zarje* v Ljubljani, Šelenburgova ul. 6, II., uradne ure za stranke od 9.—12. dop. in od V26.—‘/27. zv. — Reklamacije poštnine proste.
Pa Slovenci?
Velik dan je bil v torek in vsi imamo pravico, da se veselimo krasnih uspehov, ki jih je porodil. Zakaj ljuti poraz klerikalizma na Dunaju ne pomeuja le preobrata v prestolnici, temveč je dogodek, ki izpreminja vso politiko v državi in odpira za Avstrijo popolnoma nove horizonte. Tudi na politično življenje Slovencev, prebivajočih v tej državi, ne more polom krščansko socialne stranke ostati brez vpliva in zato imamo pravico, da se veselimo dunajskih uspehov.
Toda popolnoma jasno vendar ne more biti naše veselje, zakaj slika na Slovenskem se nikakor ne vjema z izprt menjenim položajem v državi. V parlamentu bo slovenski narod zopet zastopan kot najklerikalnejši narod v državi, kot Darod, ki je skoraj popolnoma klerikalen. Po krivici tako nazivana Slovenska Ljudska Stranka bo v novem parlamentu še malo močnejša kakor v starem. Liberalizma skoraj ne bo opaziti, zakaj kot svobodomiseln poslanec gre edini dr. Ravnihar iz Ljubljane na Dunaj. Na Štajerskem so vsi liberalci propadli, dr Rjbaf v tržaški okolici in dr. Gregorin na Krasu sta pa v svoji agitaciji neprenehoma poudarjala, da nista liberalca, iu če sta dodajala, da tudi nista klerikalca, je to brez pomena, ker je nevtralen politik v vprašanjih, tičočjh se klerikalizma ravno tako škodljiv kakor izrecen klerikalec.
Socialnodemokratičnega Slovenca tudi v novem državnem zboru ne bo. Kakor moramo to obžalovati s stališča svoje stranke in v interesu slovenskega delavstva, tako bi moral to obžalovati ves slovenski narod v svojem narodnem interesu. Kajti za slovenski narod ne more biti vseeno, če nima zastopnika v tisti stranki, ki združuje pod svojo streho predstavnika vseh drugih narodov. Ne bi mu smelo biti vseeno, da socialua demokracija, ta močna in pogostoma odločujoča stranka ne bo mogla biti neposredno poučena o slovenskih narodnih vprašanjih in narodnih potrebah kakor bi mogla biti le tedaj, če bi med svojimi člani v parlamentu imela tudi Slovence.
Toda la kaplja pelina, ki pada v kupo našega veselja, nas ne sme delati malodušne. Svojih bojev ne vodimo za današuji dan ampak za bodočnost in česar nismo doslej, moramo doseči pozneje. S tam pa ni rečeno, da imamo biti fatalisti in čakati na Čudež, ki iz-preobrne položaj med Slovenci. Tudi 'v naših žilah teče kri in ta tekočina je gorka. Cim bolj so se v torek zvečer drug radovali in čim večje je bilo veselje na Dunaju, na Moravskem itd., da so se otresli krutega klerikalnega jarma, ubijajočega duše in ovirajočega ves napredek, tembolj nas je pekla sramota, da smo se Slovenci izkazali kot najbolj nazadnjaški
MAKSIM GORKIJ:
Mati.
Socialen roman v dveh delih.
Malorus je težko premikal svoje noge po tleh, in zopet je zatrepetalo po izbi njegovo tiho žižganje. Potem pa je vprašal:
— Pa če ji povem.
— Kaj? -
—• Da . . . — je tiho začel Malorus . . .
— čemu? — ga je prekinil Pavel.
Mati je slišala, da se je Malorus ustavil,
in je slišala njegov bridki nasmeh.
— Glej, če ljubiš dekleta, ji moraš povedati, če ne, stvar nima smisla!
Pavel je glasno zaloputnil knjigo. Začulo se je njegovo vprašanje:
— Kaj pa hočeš?
Oba sta dolgo časa molčala.
No? — je vprašal Malorus.
"7 vAmJrej’ ** 8‘. moraš biti na jasnem, kaj da hočeš ... je počasi začel Pavel. — Recimo, da te ona ljubi . . . jaz tega ne mislim, ampak recimo, daje tako! In vidva
—	poročita! Rode se vama otroci . ... in delati boš moral sam ... in — mnogo. Vajino življenje postane navaden boj za košček kruha; za otroke, za stanovanje ... za našo stvar — sta izgubljena. Obadva.
Postalo je tiho. Potem je Pavel nadaljeval nekaj mečje.
— Pusti vse to, Andrej ... In molči, ne moti je . . .
narod in da nas bo svet zopet gledal kakor čredo mračnjakov, stoječih na potu napredku in razvoju.
Te sramote ne moremo prenašati kakor Turek, ki mirno čaka, kaj mu dodeli alah, ampak otresti se je moramo, ker boli in peče in nas ponižuje. Noben socialni demokrat ne more ostati miren v svoji duši, če se spomui, da kažejo s prstom na njegov narod, češ vsi smo prišli v dvajseto stoletje, to pleme pa tiči še v srednjem veku in tišči še boljinbolj nazaj. Noben socialni demokrat si ne more ohraniti hladne krvi, če se zave, da nas povsod po navidezni pravici smatrajo za duševne reveže, zs klaverne sužnje tuje življenju in napredku sovražne sile, za oviro razvoja, Za pro-tikulturni element
Ne 1 Slovenci nočemo ostati čreda glupih ovac, tolpa tepcev, neumna garda nazadnjaštva. Nočemo ostati v tami, ker hiti vse k solncu. Nočemo biti drugim narodom v zasmeh. Nočemo, da bi nas imeli pravico sovražiti kot coklja na vozu človeštva. Nočemo, ker nismo taki. Ker imamo tudi mi v glavah možgane, ker znamo tudi mi razlikovati svobido od hlapčevstva, ker je tudi nam svetloba ljubša od mraku, ker ljubimo protest, ker stremimo naprej in navzgor.
Ali otresti se moramo hudobne sile, ki zapeljuje naš narod, kakor je izkušala zapeljevati vse. Rešiti se moramo duševnega nasil-stva, ki izhaja iz brutalnega klerikalizma. Rešiti se moramo volkodlaka, ki nam sesa kri in moč iz žil.
Ali rešiti se moremo le s svojim delom. In ne smemo se varati! Lahko ne bo to deloi zakaj klerikalizem bo branil vse svoje pozicije z zobmi in nohtovi, sikal bo strup, napadal bo Zahrbtno in strahoval bo brutalno. Toda to nas ne sme zastrašiti. Tak je bil klerikalizem ovsod, a vendar pada povsod. Bolj strupen, olj brutalen, bolj hudoben tudi pri nas ne more biti nego je bil na Dunaju. In če so ga strmoglavili tam, mora biti mogoče, da ga strmoglavimo tudi pri nas. Treba je le poguma iu delavnosti.
Čas je, da sklenejo socialni demokratje svoje vrste vsi od prvega do zadnjega in da junaško izvrše delo, ki jim ga je predpisala zgodovina.
Nobene volitve na Slovenskem se ne smejo več izvršiti tako, kakor so se končale zadnje. Delo se mora pričeti takoj iu povsod in ko pridejo nove volitve, mora že roditi uspeha. V volilni agitaciji smo na mnogih krajih videli, kaj zmorejo prepričani, navdušeni, delavni so-drugi. Delo, ki se je pri volitvah pričelo, se mora nemudoma nadaljevati, tako da bomo vsak trenutek pripravljeni na boj. [Kdorkoli je z nami, ga vabimo na delo. Kdorkoli je pripravljen, naj se oglasi. Kdor že dela, naj pri-
— Ali se spominjaš, da je Nikolaj Ivanovič govoril o dolžnosti človekovi, da živi polno življenje ... z vsemi silami duše in telesa ... ali se spominjaš?
— To ni za nas! — je dejal Pavel. — Kako dosežeš to polnoto? Zate je ni. Oe ljubiš bodočnost —. se odpovej vsej, vsej sedanjosti . . . brat moj!
— To je težko človeku! — je zašepetal Malorus.
— Kako pa je drugače mogoče — kar pomisli!
Tihota. Ravnodušno je tiktakalo nihalo na uri in odsekavalo sekunde življenje.
Majorus je dejal:
— Polovica srca — ljubi, polovica srca sovraži, kakšno srce je to . . , a?
— Vprašam te — kako naj bi bilo drugače?
Listi knjige so zopet zašuraeli, Pavel je začel zopet čitati. Mati je ležala s sklenjenimi očmi in se ni ganila. Do solz ji je bilo žal Malorusa, in še mnogo bolj sina. Premišljevala je o njem.
— Mili moj . . . Izgubljeni moj . . .
V	tem je vprašal Malorus:
— Torej — molčati?
— Poštenejše je, Andrej ... — je tiho odgovoril Pavel.
— Torej pojdimo po tej poti! — je dejal Malorus. In čez nekaj sekund je nadaljeval otožno in tiho:
— Težko ti bo, Paša, kedar boš sam na tem . . .
dobi še druge za delo. Združimo svoje moči, organizirajmo jih kakor bojevito armado, nabrusimo svoje orožje, razšiiimo in okrepčajmo zlasti svoj tisk, pa mora priti tudi ura naše zmage. In tedaj bomo ponosno in veselo slavili krasno slavje, kak-jr ga je v torek slavil osvobojeni Dunaj.
Ubijanje liberalizma.
Klerikalci so se navadili smatrati dr. Šušteršiča za ženialnega političarja. To je le dokaz, da je postala ženialnost v klerikalnih vrstah jako redka. Pregovor pravi, da je med slepci človek z enim očesom kralj; ali sedež na^prestolu ne dokazuje tistih visokih duševnih sposobnosti, katerim pravimo ženialnost. Dr. Šušteršiču se ne more odrekati neka spretnost v političnem strankarstvu, toda svoje absolutistične vloge ne bi mogel igrati nikjer drugod kakor med našimi klerikalci, ki se z marsičem lahko bahajo, le ne s preobilno inteligenco.
Oe padajo naši Ijudskostraukarji pred svojim voditeljem v prah in občudujejo vsako njegovo besedo, kakor najnovejše božje razodetje, ue more dr. Šušteršič takega malikovanja pričakovati od socialnih demokratov in in kadar prihaja s polnimi koši dobrih naukov za socialno demokracijo, se mora otresti predsodka, da ga smatrajo rdečkarja za profesorja in avtoriteto Že dolgo raznaša vodja slovenskih klerikalcev po vseh svojih shodih nekoliko fraz in se silno jezi, da se njegovi dobri sveti ne upoštevajo. Šočialne demokrate uči, da bi morali v Ljubljani na vsak način pomagati klerikalcem do zmage, češ, tedaj bodo socialisti imeli le enega nasprotnika, liberalcem pa svetuje, da naj se razidejo, pa naj tisti, ki so si ohranili še vero, vstopijo v klerikalno stranko, drugi pa naj postanejo socialisti.
Ljudem s tako površnimi mislimi, kakor jih imajo naši klerikalci, se zdi ta filozofija morda zelo globoka in ker se od nikogai ne more zahtevati, da bi govoril drugače kakor razume, se tudi klerikalcem ne sme zameriti plitkost njihovega govorjenja. Ali tudi od socialnih demokratov se ne sme zahtevati, da bi bili tako krvavo naivni, kakor si žele slovenske filialke Rima.
Socialna demokracija je politična organizacija delavskega ljudstva. Njen namen je boj za pridobitev politične moči, ker je tudi država sredstvo gospodujočih razredov in ker ne more delavstvo doseči in zagotoviti si svojih pravic, svojega razvoja in svoje svobode, če ne izvije svojim nasprotnikom vsega orožja iz rok, s katerim zasužnjujejo delavsko ljudstvo. Umevno je torej, da je boj socialno demokratične stranke naperjen proti vsem strankam,
I ' ~~ 'T ~----------- 1	m
— Težko mi je že . . .
— Kaj praviš ?
Po zidu je šaral veter. Nihalo na uri je natanko merilo bežeči čas.
— S to rečjo se ni šaliti! — je počasi izpregovoril Malorus.
Drugo jutro se je Andrej zdel materi manjši in nekam milejši. Sin pa je bil, kakor zmerom, suh, raveu in molčeč. Prej je mati Malorusa klicala za Andreja Osipoviča, a sedaj mu je nehote, ne da bi opazila, dejala:
— Andrjuša, vaše čevlje bo treba dati v popravilo ... še v noge se prehladite!
— Ko dobim plačilo, si kupim nove! — je odgovoril, se zasmejal in položivši ji svojo dolgo roko na pleča, jo je vprašal:
— Kaj, nemara ste pa le moja rodna mati? In samo pred ljudmi se skrivate, ker nisem najzaljših eden, ne?
Molče ga je potrkala po roki. Rada bi mu bila izrekla mnogo ljubeznivih besed, ali srce je bilo tožno, in besede niso hotele z jezika.
IX.
V	predmestju so mnogo govorili o socialistih, ki so vse povsod raztresi z modro tinto pisane listke. Na teh listih so ostro iu dobro pisali o fabriškem redu, o delavskih stavkah v Peterburgu iu v južni Rusiji, pozivali so delavce na organizacijo in na boj za svoje interese.
Starejši ljudje, ki so imeli dober zaslužek v tovarni, so zabavljali ko so brali:
— Hujskači! Po gobcu bi jih!
ki varujejo sedanji družabni *red“. Pri nas se moramo torej bojevati proti liberalni in proti klerikalni strauki, kolikor prihaja v poštev nemško nacionalna strančica, seveda tudi proti tej, kakor v izveukranjskih deželah tudi proti meščanskim strankam drugih narodnosti. Cilj političnega boja je premaganje nasprotnika ; to je popolnoma naravno. Torej se razume samo po sebi, da hočemo premagati tudi liberalno strauko. O tem smo si popolnoma na jasnem in noben zavedni socialui demokrat ne dvomi o tem. Ker pa je klerikalizem na Slovenskem močnejši sovražnik, je popolnoma logično, da skuša socialua demokracija kolikor mogoče koncentrirati vse moči zoper tega sovražnika pod svojo zastavo.
Politična misel, da se strnejo nazadnjaški (ne versko misleči, kakor pravi Šušteršič) elementi v klerikalni, napredni pa v socialno demokratični stranki, je upravičena. Ali z receptom, ki ga priporoča dr. Šušteršič, je druga reč. Za klerikalno stranko ima vaba, ki jo nastavlja »versko mislečim" liberalcem, morda zmisel, za socialno demokracijo je brez pomena. Klerikalna stranka hoče pridobiti tako število volilcev, da z njimi lahko iztrga mandate iz rok nasprotnikov. Kakšni so njeni vo-lilci, ji je vseeno. Iz kakšnih namenov vstopajo v njihovo stranko, jih ne briga. Mandati so vsa njihova skrb in če bi se dali mandati pridobiti s čredo ovac, bi jim bila enako ljuba khkor včerajšnji liberalci.
S tako metodo se pa ne morejo sprijazniti socialni demokratje. Naravno je, da hočejo svojo armado povečati iz vrst nasprotnikov, saj si ne morejo naročiti Devkaliona, ki bi jim ustvaril poseben rod za socialistično stranko. Toda socialna demokracija hoče pridobiti socialiste, uepa ljudi, ki gredo iz liberalne stranke enostavno zato, ker jim tam ni več všeč. Prav lahko se zgodi, da se razpade liberalna stranka Saj stoji že leta in leta pred razsulom, neprenehoma ima svoje notranje boje, neprenehoma se krha in si mora že izposojevati izven stranke stoječe kandidate, tedaj ne more biti njena notranja moč posebno velika. Toda če se razsuje danes, vendar ne bodo njeni pristaši jutri socialisti. Morda jih nekoliko sto stotinj odkoraka v klerikalni tabor in dr. Šušteršič bi jih bil vesel, ker gleda le na število. Socialni demokratje bi bili pridošlecev le tedaj veseli, če bi jih bila zbujena socialistična zavest ali pa vsaj močan socialističen občutek odgnal iz liberalne stranke.
Kakor na število brez duše, tako polaga dr. Šušteršič tudi na mandate preveliko važnost. Mandati imajo le svojo vrednost, ki se ne sme podcenjevati, ali kdor misli, da je vsa moč političnih strank odvisna le od mandatov, se moti. če bi se liberalni stranki n pr. vzel
In listke so nosili v pisarno. Miadina je z zadovoljstvom brala oklice in je razburjeno govorila:
— Tak je prav!
Od dela izmozgana in za vse ravnodušna večina pa je leno mislila:
— Saj ni vse skupaj nič . . .
Ampak listki so le vznemirjali ljudi, in če so enkrat izostali, so ljudje govorili drug k drugemu.
— Danes jih pa ni. Opustili so jih, kakor je videti . . .
A v ponedeljek so se listki zopet pojavili in zopet je zamolklo šumelo med delavci.
V	gostilni in v tovarni so se pokazali novi, nikomur znani ljudje. Po vsem so povpraševali, vse so ogledovali, vohali naokoli in vsem so se zdeli čudni — enim vsled sumljive previdnosti, drugim — vsled prehude vsiljivosti	V
Mati je vedela, da je ves hrup delo njenega sina. Opazila je, kako so se zbirali ljudje okoli njega — ni bil sam in zato ni bilo nevarno. Bojazen za Pavla se je zlivala v njej s ponosom: njegovo tajno delo se zliva kot svež dotok v tesno strugo kalnega živjjenskoga potoka ...
Nekega večera je potrkala Marija Korsu-nova s ceste na okno, in ko je mati odprla, ji je glasno zašepetala:
— Glej, Pelageja, fantiči so Zaigrali! Nocoj bo preiskava pri vas in pri Mazinu in pri Vjescvščikovem . . .
 __________ (Dalje.)
ljubljanski mandat, bi bila njena i7guba velika ; ali Če ima v razmerah pogoje za svoj obstanek iu v sebi kaj življenske moči, ne bi mogla poginiti zaradi tega. Socialno demokratična strauka na Slovenskem nima nobenega dižavnozborskega, nobenega deželnozborskega mandata; kdo bi se upal trditi zaradi tega, da ni socialne demokracije na Slovenskem in da nima moči? Brez mandatov napreduje socialno demokrati'na strauka na Sloveuskem od dne do dne. Torej je pot, ki smo si jo sami izbrali prava in mirno labko odklanjamo »dobre svete" dr. Šušteršiča.
Sodrugi! Agitirajte za socialno demokratično časopisje! Vsak so-drug bodi naročnik našega lista, vsaka družina naj čita „Zarjo“.
NOVICE.
* Krvave TOlitve t Drohobjezu.
Med vsemi avstrijskimi deželami najbednejša je Galicija. Gališko ljudstvo je izročeno poljskim šlahčičem, ki so skrbno gledali, da ne zaide med ljudi noben žarek kulture. Vsled tega je ogromna večina prebivalstva negra-motna, t. j. ne zna ne brati, ne pisati. Vsled teh razmer je Galicija dežela največjih nasilnosti. Znani so stari boji rusinskega ljudstva proti nadvladi poljskih žlahčičev, znano je katoliško zatiranje židovskega proletarijata. Odgovorne za vse te sramotne razmere so Avstrijske vlade, ki so v Galiciji zmerom delale z izjemnimi zakoni. Gališke volitve so že od nekdaj s krvjo oškropljene, zlasti še v dobah kurialnega parlamenta. Vsem eo še v živem spominu krvave volitve pod Badenijevo vlado 1. 1897. Ko se je za vso Avstrijo proglasila splošna in enaka volilna pravica, je bil izdelan od sile kompliciran in zamotan volilni red, ki naj bi pomagal poljski žlahti v boju proti rusinskemu ljudstvu. Temu namenu služijo okraji z dvema poslancema, ta smoter zasleduje tudi sistem namestnikov. Volitve se ne vrše na en dan po vsej Galiciji — da vlada in njene stranke morejo izdatnejše vplivati na volilni izid. Volišča niso v vsaki občini temveč le v velikih okoliših. Mesto Dro-hobjcz, kraj sedanjih okrvavljenih volitev, leži nedaleč od borislavskih petrolejskih vrelcev; v njem se zbirajo mase revnega ljudstva iz vseh vetrov sveta. Že sama ta okolnost izpričuje, da so tla tam močno razbeljena. Vzrok žalostnih dogodkov so bile velikanske volilne goljufije, ki jih je uganjala vladna stranka, in katerim se je ljudstvo uprlo. Nato je vojaštvo z nasajenimi bajoneti šlo nad ljudstvo in po najmanjšem odporu ustrelilo nanje; takoj se je zgrudilo osemnajst mrtvih, mnogo ranjenih pa se je na cesti valjalo v lastni krvi. — Vlada je odgovorna za to barbarsko dejanje proti ljudstvu, ki je opravičeno bilo razburjeno. Naloga parlamenta bo, da pokliče Bienerthcvo vlado na odgovor.
* Junaštvo sedemnajstletnega delavca. V stanovanju voznika Unfrieda na Dunaju je nastal ogenj, ki je spravi tri otroke v največjo nevarnost. Neki stražnik je udrl vrata. Sprevodnik mestne železnice je rešil enajstletno hčerko Ano, sedemnajsletni strojni ključar P a 1 m pa je otel enoletnega Franca in osemletnega Antona. Razbiti je moral okno in v višini tretjega nadstropja preko ozkega predzidka. Ko je utrl okno, si je ranil sredinec na levi roki. Ko je rešil dva otroka, se je podal še tretjič po nevarni poti, misleč, da tretji otrok še ni otet.
* Med vožnjo Izgubil glavo. Na progi Kronberg — Frankobrod je mladi arhitekt F i n c k na strašen način ponesrečil. Napravil je 8 svojo nevesto izlet. Ko sta se po železnici vračala, se je Finck med vožnjo nagnil iz voza. Tisti hip je prišel na sosednem tiru nasprotni vlak; vrata enega voza so bila odprta in so zagrabila Fincka tako nesrečno, da so mu odtrgala glavo.
* Nesreča ▼ araku. Aviatik Lendron, ki se je udeležil evropske letalne tekme, je 10 kilometrov od mesta (Mteau Thierry (Šato Tjeri) ponesrečil. Eksplodiral mu je motor, letalni stroj se je užgal in Lendron je zgorel ter seveda padel na zemljo. — Letalec G a -c h e t (Gaše) je v Mohunu poletel, pa je padel iz višave 80 metrov na zemljo ter tfe poškodoval na nogi.
* Nore poskuse z nevidno lučjo je »vršil profesor Woods z baltimorskega vseučilišča. Nevidno luč imenuje ta prirodoslovec tisto vrsto solčnih žarkov, ki nič ne vplivajo na človeško oko. Profesor Woods je napravil fatografske posnetke s pomočjo kremenjakove leče, prevlečene s tenko plastjo srebra, ki je sicer neprodirna za pravo luč, ki pa prevaja ultravioletne žarke. Hkrati pa je napravil tudi slike z nevidno lučjo. Ob prehodu skozi lečo iz kremena so se beli žarki žarki izpremenili v črne: steklena okna so bila črna kakor da bi bila iz železa. Na solncu stoječ mož ni delal nobene sence, kar dokazuje, da uevidni,
ultravioletui žarki ne izvirajo neposredno iz solnca, temveč iz nebeškega oboka. Zlasti čudne so bile fotografije meseca, povzete s pomočjo daljnogleda, v katerem je bila vstavljena leča iz kremena. Znano razsvetljeno brezno Aristaza na mesecu so obdajali čudni masivni skladi, ki so pri navadni luči nevidui. Električno iskro obdaja na teh fotografijah čuden sijaj; z drugimi poskusi so dognali, da električna iskra izžareva nevidne žarke, ki povzročajo svetlikanje bližnjega zraka. Dalje pa je pnfesor Wood priredil mnogo fotografij s pomočjo nasprotnih, infra rdečih žarkov. Za nadaljevanje teh velezanimivih poskusov sta z berlinskim profesorjem Rubensom izdelala posebno pripravo, ki omogočuje izločevanje nevidnih žarkov od navadne spektralne luči.
* Zanimivo okamenlno so odkrili v premogovnikih amerikanske države Jlinois. Pradobni močerad je z drobovjem vred ohranjen v premogovih plasteh Če pomislimo, koliko stotisoč let je že poteklo, odkar obstoje premogovi skladi, potem se je le čuditi, da se je sploh kak notranji organ nežne živali v kamenju ohranil.
* Žarki solnčnega venca t. zv. korone. Slavna Lickova zvezdama ima celo zbirko fotografskih slik solučne korone, t j. tistega finega venca žarkov, ki obdaja solčno kroglo in ki je prostemu očesu viden le ob popolnem solčnem mrku. Profesor Miller je te dragocene slike natančno preiskal, da dožene, kako si je razlagati postanek pravih žarkov, prodro skozi ta svetlobni venec. Doslej je bilo splošno razširjeno domnevanje, da obstoje žarki iz drobcev, ki odletavajo vsled solčnega vrtenja okrog osi v neznanske daljave Profesor Miller pa je tekom svojih študij prišel do naziranja, da ima le del žarkov iz solčne korone tako obliko, katera dopušča omenjeno razlago. Pač pa je Miller tega mnenja, da nastaja izpremi-njanje oblike vsled tega, ker so drobci na skrajnem koncu žarkov mnogo finejši in sve-tlobuemu tlaku, izhajajočemu iz solnca, mnogo bolj izpostavljeni.
* Nastop poletja. Včeraj ob 3. uri popoldne je stopilo aoluce iz koledarskega zna menja dvojčkov v znamenje raka in s tem se začenja koledarsko poletje. Včeraj je doseglo soince za vse pokrajine severno od ekvatorja najvišjo točko in dan je bil od solnčnega vzhoda do solnčnega zahoda približno 16 ur dolg.
* Enajst glav svetega Martina. Vsa
francoska se smeje nekemu bruseljskemu tr-goveu s starinami, ki je kupil od sudeljske cerkve »glavo svetega Martina14, zlatarsko delo iz 11. veka, za 41.000 frankov. Trgovec je nameraval prodati glavo svetega Martina nekemu angleškemu nabiralcu starin za dobrih 200.000 frankov; ko pa jo je predložil, Angležu, se je ta zasmejal in dejal, da je stvar le posnetek in da se „originalnau glava svetega Martina nahaja v Londonu. Začeli so brskati v Londonu, Parizu in Bruslju, pa je prišlo na dan, da sveti Martin ni imel ene same — zlate — glave; dalje ko so iskali, več glav svetega Martina je bilo. Že leta 1907 je jdal državni tajnik Dujardin-Baumetz su-deljsko glavo zapreti v železno skrinjo. Glaso-viti poznavalec starin Romeuf poroča, da mu je 1. 1907 ponujal neki trgovec glavo svetega Matina — št. 1. Nekaj dni pozneje mu je hotel prodati neki pariški starinar glavo svetega Martina — št. 2: potem je prišel še drug pa i iški starinar z glavo svetega Martina
— št. 3. Nekaj pozneje je izvedel, da se izvirna glava svetega Martina nahaja v Monako vem,	ogledal	si	jo je in je spozaal, da je	le
potvara	—	št.	4.	Kmalu potem je došla	iz
Londona vest, da se glava svetega Martina nahaja tam — št. 5. Bruseljski starinar ima potvaro	—-	št.	6.	Tri potvorjene glave hrauijo
v Italiji	—	št.	7., 8. in 9. Samo po sebi	se
ume, da tudi znana Pierpont - Morganova zbirka ne sme pogrešati glave svetega Martina
— št. 10. Kakor je iz navedenega razvidno, je sveti Martin hujši od vsake — hidre, tako hitro mu rastejo glave.
DOMAČE VESTI.
Ljubljana in Kranjsko.
—	Čudne fantazije ima tudi »Slovenski Narod", kateremu radi verjamemo, da ga je naš shod v pondeljek poparil Zato si modrijan izmišlja nekakšno revolucijo v socialno demokratični stranki, ki je sicer izdala parolo, da da se glasuje v Ljubljani proti klerikalizmu, ni pa našla povoda, da bi kadila tisti liberalni stranki, od katere ni pričakovati niti zanesljivega boja proti klerikalizmu, kaj pa še kaj socialnega dela. Če bi »Slovenski Narod" kaj poznal razpoloženje med delavstvom, tedaj bi vedel, da ni bilo delavstvo prav nič navdušeno za liberalno kandidaturo in če bi bila socialna demokracija izdala parolo, da se oddajo prazne glasovnice ali pa da se nanje zapiše kakšno ime, ki ni bilo v ožji volitvi, bi se bili socialno demokratični volilci tudi tedaj vzorno držali discipline. Naravnost smešno je natolcevanje »Slovenskega Naroda", da je bila v vodstvu socialno demokratična stranke kakšna struja
za dr. Gregoriča. Verjetno je pač, da bi bilo klerikalcem všeč, ali želje klerikalcev in liberalcev nimajo nič opraviti s „strujami“ v socialni demokraciji. Toda »Narodovo' natolcevanje prav dobro razumema. Tudi v njem tiči tista stara nepoštena taktika, katern se poslužuje liberalna stranka že od nekdaj. Namesto da bi resno vodila boj proti klerikalizmu, skuša zanašati nezaupljivost v vrste tiste socialuo demokratične stranke, brez katere se nikdar ne strmoglavi klerikalizem na Slovenskem. Pisanje »Slovenskega Naroda" nam je le dokaz, da je Vsako upanje na kakršnokoli sodelovanje z liberalno stranko utopistično in nemogoče.
— Presmešno Je, če „Slovenski Narod" našteva, kakšne postojanke imajo še klerikalci „v svojih rokah“, dočim bi jih morali imeti socialni demokratje. Liberalno glasilo nuj rajši prešteje tiste postojanke, ki so jih liberalci že imeli, pa so jih izgubili. Socialni demokratje so iztrgali klt-rikalcem že več kakor tistih par tovarn, ki jih našteva »Narod". A tudi tam, kjer liberalni list misli, da so klerikalci vse, so se socialni demokratje že ugnezdili. Liberalci pa so bili gospodarji v dežel nem zboru in neštetih občinah, pa so jim šle po vrsti rakom žvižgat Zato bi bilo pač bolje, če bi se liberalci zanimali za svoje skrbi. Kar imamo mi opraviti, bo že naša briga.
— KutolISko zlagani „8Iovenec“ postaja zopet impertinenten, V včerajšnji številki ima sledečo barabsko notico, ki ima pri vsej konfuznosti prozoren obrekovalen namen. Škofova cunja gobezda sledeče:
„Pred tremi leti, ko je kandidiral dr. Ravnihar proti liberalni stranki, so socialni demokratje čakali do zadnjega, kam bi se odločili. Po intenzivni konferenci dr. Trillerja z Etbiuom Kristanom je padla kocka. Socialni demokratje so se soglasno odločili proti dr. Ravniharju za liberalno stranko. Da je moral biti za to kak drug pogoj, kakor pa liberalno stranko pridobiti za socialno misel, je pač vsakemu jasno, ker je v tem oziru liberalna stranka do danes ostala skrajno nazadnjaška Letos so se pa socialni demokratje na povelje Kristanov »ogreli" za tistega Ravuiharja, proti kateremu so šli pred tremi leti, ko je samostojno proti liberalni stranki kandidiral, »načeloma" v boj. Pogoji so pa gotovo eni in isti ostali."
Ta lumpovska notica karakterizira vso pro-palost falotovskega »Slovenca", kateremu je bilo obrekovanje vedno prvo in glavno načelo. Ne le da je v tej tolovajski notici toliko laži kolikor vrstic, je tudi v vsaki besedi laž popolnoma očitna iu najbolj se mora človek čuditi, za kakšne osle ima svetohlinski list svoje uboge „bravce", da se jim upa pre-zentirati take očitne klukcovščiue. Takrat, ko je dr. Ravnihar z Gregoričem skupaj kandidiral za deželni zbor, niso šli socialni demokratje za nobe..o liberalno stranko v boj. temveč so imeli sami svoja kandidata in sicer Etbina Kristana in Petriča. Do ožje volitve — to je bilo v priviligirani mestni kuriji! — sploh ni prišlo in socialnim demokratom ni bilo treba niti trenotek razmišljati, komu naj oddajo svoje glasove. Zato tudi ni bilo treba nobene, ne površne ne intenzivne konference z dr. Trillerjem iu je tudi ni bilo. In ravno tako ni bilo treba stavljati nobenih pogojev, ni bilo nobene prilike za take pogoje in logično ni bilo nobenih pogojev. Kakor je očitno vse zlagano, kar gobezda »Slovenec* o tisti volitvi, pri kateri je podpiral Ravniharja, tako je zlagano njegovo natolcevanje o letošnji volitvi. Ze iz položaja za ožjo volitev je to jasno vsakomur, kdor zna šteti do treh. Jasno je tudi »Slovencu", ki čisto dobro ve, da se laže, pa se laže po svojem starem jezuitičnem pravilu : Le obrekuj, nekaj bo že obviselo 1
— Različni klerikalni barabe obrekujejo socialno demokratično stranko, da je ona ali pa da so posamezni njeni sodrugi dobili od liberalcev težke tisočake, za to da so pri ožji v jlitvi glasovali za Ravniharja. Lastnike vseh takih umazanih jezikov opozarjamo, da bo vsak tik obrekovalec brez usmiljenja gnan pred sodišče, zakaj napram falotom, ki sistematično obrekujejo!, je prizanašanje neumno. Doslej je bilo pri nas pač preveč prizanesljivosti napram takim lumpom, odslej je ne bo več. Po tem naj se ravnajo obrekovalci.
— Veselo Je videti, kako se po komaj končanih volitvah zaganjajo liberalci in klerikalci, kakor da so se zmenili, seveda vsak s svojega stališča, v socialno demokracijo. Pred volitvami se brzdali svoje strasti, zakaj tista socialna demokracija, ki jo smatrajo za tako malenkostno, kakor da je sploh ne bi bilo, bi vendar lahko napravila kakšno zgago. Zdaj so volitve za enkrat končane, do prihodnjih je še daleč, pa ni več treba zatajevati svojih čuv-stev. Torej sem z loparji in golidami, sem z blatom in gnojnico, pa od obeh strani po socialnih demokratih 1 Nas pa to veseli, ker to naskakovanje najbolje kaže, da je naša stranka tam, kjer mora biti, to se pravi, da je neodvisna od liberalcev in od klerikalcev in da gre svojo pot. Zavedne sodruge pa bodo ti napadi le spodbudili, da bodo z večjo vnemo sodelovali v stranki in pomagali, da pridemo s svojimi organizacijami in s svojim tiskom tja, kjer nas nasprotniki najmanj žele. Rohnenje
sovražnikov je najboljše sredstvo za spodbujanje naših sodrugov.
— Na konferenci zaupnikov iz Ljubljano in okolice, ki se vrši v soboto 24. t m., se bodo obravnavala zelo važna vprašanja, vsled česar se> vabijo vsi sodrugi, ki bodo prejeli vabila, da se gotovo odzovejo. Vabljeni so vsi odborniki in zaupniki strokovnih, gospodarskih in političnih organizacij v Ljubljani in okolici. Voditelje organizacij prosimo, da store tudi s svoje strani vse, da bo konferenca polnoštevilno obiskana. — Mlinar, K r i s t a n A., Kristan E., Kocmur, dr. Tomšič, Bartl, Petrič.
— Svoje krščansko socialne bratce
na Dunaju tolaži »Slovenec" zaradi grozovitega poloma, ki so ga doživeli pri ožji volitvi, ali pravzaprav hoče s tem tolažiti le samega sebs in 6vojo stranko, ker morda veudar sluti, da kaže krščansko socialni polom le pot, po kateri pojde tudi naša ponosna S. L. S. Strahovitemu propadu pravi dobrodušni katoliški list evfemistično »udarec". Nazadnje se tudi ta beseda lahko rabi, ampak med navadno klofuto in takim »udarcem", kakršnega so dobili krščanski v torek, je le precejšnja razlika. Ker pri Gessmanitih ne more več najti dokazov za večnost klerikalnih strank, pa obrača patriotičui »Slovenec" oči v Nemčijo in išče utehe pri ondotnem centrumu, o katerem misli, da ga nikdar ne more zadeti podobna nesreča. Nočemo delati Jconkurence prorokom, ali počakajmo, kaj prineso prihodnje volitve na Nemškem. Saj ni več daleč do njih. Za sedaj vemo, da je dunajski krščanski »socializem" vržen ob tla in če »Slovenec", sklicevaje se na Tagespošto, meni, da so Dunajčani le odstranili neljube jiifl osrbe, da pa poraz Bielohlavvka, Gessmanna, Wei6kirchnerja, Lieh-tensteina, Pattaia, Schueiderja, Steinerja, Pro-chazke, Sturma itd. ne pomeni padca kršč. soc. stranke, tedaj govore številke precej drugačen jezik. Zakaj volilna statistika ožjih volitev pokazuje, da so nekateri krščausko socialni kandidatje pri ožjih volitvah dobili še manj glasov kakor pri glavnih, da torej volilci krščansko socialni stranki obračajo hrbet. Seveda s tem še ni izginil zadnji krščanski socialec s sveta; tudi krščansko socialni poslanci z dežele pridejo še v parlament. Ali kaj pomeni to? Na Francoskem sede monarhistični hujskači v parlamentu, Francija je pa vendar republika. Ali pokazalo se je, da gre s krščansko socialno stranko navzdol in na Dunaju je izgubila svoje pozicije. Kot najmočnejša dunajska stranka je sedela v zadnjem parlamentu, zdaj pa pride trojici njenih najbolj brezpomembnih mož v državni zbor. Ce to ni padec stranke, tedaj besede v slovenskem jeziku ne pomenijo več tega, kar so pomenile včeraj. In če mora »Slovenec" že v takih besednih igrarijah iskati tolažbe, tedaj njegove slutnje gotovo niso prevesele.
— V vevSkl papirnici se je v torek zvečer zgodila velika nesreča. Na »holandskem" stroju se je podrla skladalnica in je zasulo delavko Marijano Strgar, staro 40 let, vdovo in mater štirih nedoraslih otrok. Ko so odstranili blago, ki se je sesulo nanjo, je bila mrtva. Prepeljali bo mrtvo truplo v mrtvašnico pri D. M. v Polju. Kako se je nesreča zgodila, še ni dognano. Ali da v vevški papirnici ni vse tako, kakor bi moralo biti, je že stara stvar. Pa je tudi razumljivo, da vodstvo tovarne ne trpi socialno demokratične organizacije, dočim ji je krščansko socialna prav všeč.
— Gerent v Kamniku. V Kamniku je imenovan za gerenta okrajni komisar gosp. dr. Leopold Žužek. Za prisednike so imenovani gostilničar Kenda, dekan Lavrenčič, notar Orožen in Košir.
— Cigani med seboj. Dne 4. t. m. je počivalo v šotorih pri Beršlinu več ciganov, ki bi bili šli radi v gostilno pit, pa ni bilo denarja. Biba je terjala Nandeta, naj ji vrne posojeno mu krono. Nandetova družica Katra je pa rekla, naj ji sil‘ Nace vrne prsj 2 K in nekaj vinarjev. Nato se je začel kreg, cigani in ciganke so očitali drug drugemu vse na-vskriž tatvino, radi česar je nastal splošen tepež in polom. Podrli in raztrgali bo šotore, metali sekire in suvali z noži. Nekateri cigani so šli k orožnikom po pomoč, drugi pa prihodnje dni k sodišču iskat — časti.
-r V apnenico Je padla Bletna kajžar-jeva hčerka Angela Dolenc iz Prapreč v radovljiškem okraju. Otroka so potegnili takoj iz apnenice, vend&r pa so ostali vsi poskusi oživ-ljenja brezuspešui. V to apnenico je padel že lansko leto neki enajstletni dečko, ki pa se je sam rešil.
— Nevarna igrača. Na Prulah so trije ključavničarski vajenci zažigali vojaške patrone, ki so z vso močjo eksplodirali. Na lice mesta došli stražnik je nevarni igrači napravil konec, poredneže pa ovadil.
— Huda peskarica. Včeraj sta se sešli v izkuhu Pred Škofijo neka tukaj znana peskarica iz Sadinje vasi in neka vdova iz Loga. Ker je peskarica vdovi plačala čaj, je mislila, da ima sedaj nad njo vse pravice. Pričeli sta se prepirati ter si naposled skočili v lase. Pri
tepežu jih je vdova tako dobila po nosu, da se ji je kri pocedila iz nosa Ko sta potem odšli na ulico, jo je peskarica še enkrat napadla, a je prišel na lice mesta stražnik in obe odvedel t svrho legitimacije k uradu.
— Konje so hoteli vtihotapiti. Karlovec in bližnji kraji so okuženi s konjsko nalezljivo boleznijo, zato je prepovedano uvažati 'konje k nam iz teb krajev. Dne 20. maja so pa zalotili kostanjeviški orožniki Janeza Bregarja, Matijo Jakša, Jožeta Ponikvarja in Franceta Bodiča iz Tomažjevasi oziroma iz Dobrave in Hudenja, ko so ravno gnali skozi Malence štiri iz Hrvaškega vtihotapljene konje, katere so jim orožniki seveda odvzeli, lastnike pa sodišču priporočili.
— Zaradi prepovedanega povratka
je bil v Kolodvorski ulici aretovan 221etni p< -kovski pomočnik Fran Marinšek iz kamniškega okraja. Oddali so ga okrajnemu sodišču, po prestani kazni se vrne pa z neprostovoljnim spremstvom v svojo domovino.
— Neprijeten gost. Pozimi je prenočeval v treh tukajšnjih hotelih nek potnik, ki se je zglasil pod tujim imenom v hotelih pa zapustil 7, 25 in 40 kron goljufivega dolga. Ko je policija za njim poizvedovala, je tudi izvedela, da je svoji stanodajalki poneveril 50 K, katere bi imel oddati na pošti, nadalje je ukradel nekemu svojemu tovarišu za 15 K pred-pasnikov-vzorcev in jih prodal v Kolodvorski ulici neki natakarici za 5 K. Tudi svojega šefa je spravil ob 80 K s tem, da mu je kot potnik poslal fingirane uaročilne listke raznih tvrdk in ko je ta potem blago odposlal, mu je prišlo vse nazaj in je imel pri tem 80 K stroškov. Nadalje je opeharil neko dunajsko tvrdko, pri kateri bi imel mesečno 140 K in potnino, je poslano mu potniuo do 8 vinarjev pognal. Tako je mladi mož v kratkem zapravil 1469 K in ker je bil sedaj brez vseh sredstev in so mu bila tla že prevroča, se je sam prijavil policiji, katera ga je izročila deželnemu sodišču.
— Ponesrečen namen. Včeraj se je bil skril v zgradbi nove hiše na Frau Josipa cesti prisiljenec Anton Hohenfasser s Koroškega, z namenom, da bi jo bil ponoči popihal. Zvečer so ga našli delavci v kleti v samih hlačah in čepici ter ga izročili stražniku, ki ga je zopet odvedel nazaj v hišo pokore.
— Kratek dopust si je bil sam vzel prisiljenec Rudolf N&hrfarth, ko je dud 6. t. m. od dela pobegnil, a ga je že dne 14. t. m, orožništvo izsledilo in oddalo nazaj v hišo pokore.
— Hud gospodar. Včeraj je nek tukajšnji gospodar svo;ega hlapca, kateremu je bil potekel odpovedni rok in je zahteval po-selsko knjižico, tako po obrazu in očeh nastri-gel, da si je ta moral iskati zdravniške pomoči. Zadeva se dokonča pred sodiščem.
Trst.
— Narodnjakarske umazanosti pri rolltvi v gornji okolici. O X. sekciji seje že pisalo, se piše in se bo še pisalo. Ko bo končano, se bo šele čutil ves narodnjakarski smrad, ki so ga izpuščali v zadnjem volilnem gibanju. Za danes sledeče: Gospod Anton Čok
Antona, po domače „ovca“ iz Lonjerja, je Pr' . na volišče z očetovo legitimacijo. Predsednik volilne komisije je bil iz Lonjerja; kljub
temu, da je Loka poznal, se mu je zdela stvar popolnoma v redu. Ko je Čok to videl, je pred celo komisijo rekel: .Potr-) i t e , č e z e n o uro se povrne m.“ .n res je prišel in se je izkazal 8 svojo legitimacijo. Zdaj je bila stvar še bolj v redu. Mogočen gospod je gospod Urbančič, velik rodoljub je gospod Urbančič. In ker je mogočen gospod, in ker je velik rodoljub, je lahko počenjal, kar se mu je sploh zljubilo. Kot zaupnik narodnjakarske stranke, je neštetokrat zapustil volišče in se je pomešal med volitce zunaj šolskega poslopja. Volilci so mu morali nolens volens pokazati glasovnice. Kdo bi se upal zameriti tako mogočnemu gospodu, tako velikemu rodoljubu?!? Iu še nekaj! Ko so volilci oddali glasovnice in preden je volilna komisija razglasila rezultat, so nabrali nekoliko gumiranih listkov z imenom dr. Ry-bara, ter jih prilepljali ne le na prazne, am-tudi na izpoljnjene glavnice. Bekli so., da so bili ti hstki slabo gumirani, ter da so se odlepili od glasovnic. Ampak „ merodajni faktorji" se še danes lahko prepričajo da ni bilo tako! Naj revidirajo glasovnice in 'videli bodo na obeh straneh listka z dr. Bybni1evim imenom tudi začetnice, oziroma končnice drugih
iX Di 86 >« "i ?«•
dan« to T'0"'"««* fcpt* ' °Mk°- Z* to — nadaljevanje prihodnjič.
Istra.
*	. 7 °^* T.°Ht*T T PnlJ° Ko je bila tukaj končana glavna volitev dne 13 iuniia e
takoj začelo vse po Pulju vpraševati,' kaj store socialni demokratje Kajpada bi bila ena in druga stranka rada dobila socialistično pomoč zakaj s socialistično pomočjo priti do mandata’ se ne zdi ne italijanskim ne hrvaškim narodnjakom nečastno, čeprav sramote v agitaciji eni in drugi socialne demokrate kakor nqhujši izmeček človeštva. Toda socialni demokratje
E
niso marali poslušati sirenskih glasov in so sklenili, da se ožje volitve ne udeleže. Da je prišel ta sklep prav iz duše socialno demokratičnega delavstva, se je pokazalo na shodu, ki ga je stranka v pondeljek zvečer sklicala v „De lavski dom1*, da obrazloži svoje stališče. Udeležba je bila velikanska. V veliki dvorani seje zbralo nad 3000 ljudi. Prišla je tudi četica mazziniancev, naravno z nepoštenimi nameni. Junaki so se na vse načine prizadevali, da bi motili shod, toda delavstvo se ni dalo begati od njih in ko se je naveličalo, jim je tako odločno pokazalo zobe, da bi se bilo hujskačem slabo godilo, če je ne bi bili v naj večji naglici odkurili. Na shodu so govorili sodrugi L i -r u s s i, V a c i r c a iu J e 1 č i č. Vsi so priporočali, da ostanejo socialno demokratični volilci pri ožji volitvi doma iu sicer iz sledečih razlogov. Oba kandidata sta se v državnem zboru vedla kakor vladna podrepnika in če bi socialisti glasovali za Laginjo ali za Bizzija, bi hote ali nehote glasovali za vlado. Oba sta nastopala kakor klerikalca: boja proti klerikalizmu ni pričakovati od Bizzija, še mauj pa od La-ginje. Bizzi si je nakopal poseben greh, ker je bil pred štirimi leti izvoljen s pomočjo delavskih glasov, pa ni ves čas ganil z mezincem, da bi količkaj storil za puljsko delavstvo. La-ginja pa je pri vsaki priliki podpiral militarizem iu njegove najdrznejše zahteve. Pri prvi volitvi sta obe stranki izkušali oslepariti socialno demokracijo za delavske glasove in sami sebe bi zaničevali, če bi zdaj metali svoje glasove za njimi. V teh razmerah je abstineuea edino, kar more stranka v Pulju storiii. — Ta predlog je shod sprejel z navdušenim odobravanjem in se je takoj sklenilo, da oddajo socialno demokratični volilci svoje legitimacije v „ Delavskem domu“. Sploh se je vse ukrenilo, da se zagotovi izvršitev sklepa in da se nasprotnikom lahko zamaše usta, če bodo po volitvah obrekovali socialiste. Zakaj to je bilo takoj gotovo, da bo tista stranka, ki propada, hotela krivdo odvaliti na socialne demokrate.
—	Maziuianec dr. Pesante se je trudil, da bi pridobil socialne demokrate za Bizzija in se je celo povzpel do trditve, da Bizzi ni bil vladni podrepnik. Ali sreča mu ni bila mila. Kar ni res, tega tudi on ni mogel dokazati.
—	Za dr. Laginjo so se pri ožjih volitvah najbolj pehali „\Vachter des Militar-und Staatsdienststandes“ (volilci vojaštva in državne službe). Velikonemški „PoaIer Tag-blatt“, ki je bil ustanovljen, da pospešuje germanizacijo v litri, je priduševal in rotil z najdebelejšimi črkami „vse gospode mornariške, vojaške in državne uradniue, vojaške vpoko-jence in druge dobro avstrijsko mislečo volilce iz Pulja“ naj oddajo pri ožji volitvi svoje glasove za kandidata „Dr. Matthiius Laginja Advokaten in Pola “ Vpričo te agitacije je pač predrzno trditi, da je Laginja opozicionalec in da ima njegova kandidatura kakšno ost proti vladnemu sistemu. Program istrskih Hrvatov časih ni bil tako „gut osterreichisch11, da bi se zanj ogrevali mornariški gospodje in vojaški penzionisti. Ali tisti program, ki je hrepenel po zedinjeni Hrvaški, je bil tudi le program na papirju. Zveza z germanizatorji je veliko bolj stvarna kakor vsi tisti programi. Gospodje, ki se tako očitno družijo z germanizatorsko družbo, pa nimajo nobene pravice očitati socialistom breznarodnosti.
Izid volitev na Dunaju.
Na Dunaju so bili pri ožjih volitvah izvoljeni sledeči socialni demokratje:
Schuhmayer, SiIberer,Wi-na r sky,BeifmfllIer,Leuthner W i n t e r, W i d h o 1 z, Porstner’ Volk e rt, Sigi, Domes, W u t -8 c h e 1.
Poleg njih so izvoljeni sledeči proti klerikalni kandidati :
K uran da, Ofner, Zen ker Denk, Neumann, Ganser, Hock W aber, Pollauf.	’	C*,
Izmed krščanskih socialcev sta izvoljena samo K u h n pa dr. H e i 1 i n g e r , ki pa ni bil kandidat stranke, temveč je nastopil proti oficielnemu krščansko socialnemu kandidatu.
I. okraj: Izvoljen Kamilo K n r a n d o
(svobodomislec) s 1200 glasovi. KrŠČ. soc. Wiemnger 620 glasov.
1	V. v o I. o k r a j: Izvoljen dr. Viljem Neumann (svobodomislec) 1027. Kršč soc Wittek 989.
V. vol. okraj: Izvoljen Julij Ofner (socialui politik) 5881. Kršč. soe Kien-b5ck 2865.
VI. vol. okraj: Izvoljen Franc Sc h u -m e i e r (socialni demokrat) 8615. Kršč. soc. Kienbock 7862.
V	11. v o I. o k r a j: Franc 8 i l b e r p r (socialni demokrat) 8846. Kršč. soc. Pro-chazka 2854.
VIII. vol. okraj: Izvoljen Winarsky (soc. dem.) 5532. Kršč. soc. Steiner 5046.
IX. vol. okraj: Izvoljen Ernest Z e n k e r (samostalen naprednjak) 2718. Kršč. soc. Schmid 2455.
XI. vol. okraj:	Izvoljen Franc Domes (soc. dem) 11.011. Kršč. soc. Sturm 7883.
XII. vol. okraj:	Izvoljen Franc Reifmitller (soe. dem.) 3120. Kršč. soc. Anderle 2761,
XIII. vol. okraj: Izvoljen Karl Leuthner (soc. dem.) 2718. Kršč. soc. dr. Pattai 2354.
X I V. v o 1. okraj: Izvoljen Avgust Denk (svobodomislec) 2747. Kršč. soc. Hier-hammer 2496.
XV. vol. okraj: Izvoljen Oto G a n-8 e r (svobodomislec) 3719. Kršč. soc. Pabst 3095.
XVI. vol. okraj: Izvoljen dr. Alojzij H e i 1 i n g e r (opozic. kršč. soc.) Dr. Ludvik Hartmann (soc. dem.) 3824.
XVII. vol. okraj: Izvoljen Pavel baron Hock (svobodom.) 4336. Kršč. soc. dr. WeiBkirchner 2881.
XVIII. vol. okraj: Izvoljen Maks Winter 4694. Kršč. soc. dr. WeiBkirchner 4454.
XXI. vol. okraj: Izvoljen Lovrenc WidhoIz (socialni dem.) 4956. Kršč. soc. Benda 4126.
XXII. vol. okraj: Izvoljen Ludvik IVutschel (soc. dem.) 11,396. Kršč. soc. Ldwenthal 8092.
XXIII. vol. okraj: Izvoljen Viljem. Siegl (soc. dem) 9950. Kršč. soc. Neu-mayer 9341.
XXV. vol. okraj: Izvoljen Avgust Forstner (soc. dem.) 4739. Kršč. soc. Schnei-der 3724.
XXVIII. vol. okraj: Izvoljen Karl Volkert (soc. dem.) 9637. Kršč. soc. Kun-schak 8227.
XXIX. vol. okraj: Izvoljen dr. Leopold W a b e r (nem. nac.) 3941. Kršč. soc. princ L;chtenstein 2893.
XXX. vol. okraj: Izvoljen dr. Vi-Ijpm Pollauf (svobodom.) 4349. Kršč. soc. Tomola 4230.
XXXI. vol. okraj: Izvolien Vencel K u h n (kršč. soc.) 4424. Soc. dem. Siegl 4210.
Na Nižjem Avstrijskem so nadalje izvoljeni socialni demokratje:
V mestnem okraju K r e m s - S t o -c k e r a u : Schlinger proti kršč. soc. dr. \Veidenhofferju.
V Št. P o 1 i t u : Polke proti kršč. soc. Schmidu.
V Lilienfeldu:	Bretsclineider proti kršč. soc. Lenzu.
Dunaj v novem parlamentu.
Dunaj šteje 33 volilnih okrajev za državni zbor, ima torej v parlamentu 33 poslancev. Doslej je imela krščansko socialna stranka med njimi absolutno večino. V starem parlamentu je štela dvajset dunajskih mandatov, socialni demokratje so jih imeli 10, svobodomisleci pa 3.
V novem parlamentu bo razmerje popolnoma izpremenjeno. Absolutno večino dunajskih mandatov imajo sedaj socialni demokratje, deset jih imajo svobodomisleci in nemški nacio-nalci, trije so ostali oficielnim krščanskim socialcem, enega ima opozicionalen krščanski socialec Heilinger, o katerem se ne ve, kam se dene v parlamentu,
Ta rezultat govori pač dosti jasno. Ob teh številkah ne more biti nobenega dvoma, da so krščanski socialci odigrali svojo vlogo na Dunaju. Kot mestna stranka ne pridejo več v poštev, kot „vsedržavna stranka" so opravili. Dunaj ima danes socialno demokratično večino in tega dejstva ne bo nikakor mogoče prezirati v stvarni politiki. K'erikalci lahko sučejo stvar kakor hočejo: Dunaj je izgubljen za klerikalizem in pridobljen za socialno demokracijo Moralne posledice tega dejstva tudi izven Dunaja ne bodo mogle izostati.
Stranke v novem parlamentu.
Po desedanjih rezultatih, ki pa še niso popolni, bo razmerje strank v novem državnem zboru sladeče:
Socialni demokratje 81 mandatov (44 nemških, 26 čeških, 6 poljskih, 3 italijanski,
2	romunska)
Nemško nacionalna as vtza 104 mandate. KrSčanski socialci 76 mandatov.
Vsenemel 4 mandate.
MladočehI 18 madatov.
ftaročehl 1 mandat.
efiki narodni socialci 11 mandatov. Češki agrarcl 85' mandatov.
Češki klerikalci 7 mandatov.
CeSki realisti 1 mandat.
GeSkl državnopravniki 4 mandate.
Italijanski liberalci 6 mandatov.
Italijanski klerikalci 10 mandatov.
Slovenski klerikalci 19 mandatov.
Slovenski liberalci 1 mandat.
Brezbarvni Slovenci 2 mandata.
Češki socialni demokratje
so pridobili pri ožjih volitvah sledeče mandate:
Na češkem.
Kmečki volilni okraj C h r u d i m : Izvoljen soc. dem. J i r a s e k proti agrarcu dr. Hnideku.
Kmečki volilni okraj C h o t e b o r: Izvoljen soc. dem. H n a t e k proti klerikalcu Adamku.
Na Moravskem.
Mestni volilni okraj B u č o v i c e : Izvoljen soc. dem. H y b e š proti Mladočehu Votrubi.
Mestni volilni okraj Jamnice: Izvoljen soc. dem. S t e j s k a 1 proti mladočehu Kalonšku.
Mestni volilni okraj P r e r o v : Izvoljen soc. dem. M a r e k proti bivšemu ministru staročehu Začku.
Mestni volilni okraj P r o s n i c e : Izvoljen soc. dem. B e h y n e proti mladočehu Pereku.
Kmečki volilni okraj Brno (okolica): Izvoljen soc. dem. Tušar proti klerikalcu Dolarskemu.
Kmečki volilni okraj Boskovice: Izvoljen soc. dem. V a n č k proti Češkemu klerikalcu Sevčiku,
Kmečki volilni okraj Blansko: Izvoljen soc. dem. F i 1 i p i n s k y proti klerikalcu Skoupi.
Delavsko gibanje.
9iednarodno strokovno gibanje r 1.1900.
Bavnokar je izšlo izvestje mednarodnega tajništva strokovnih deželnih central, ki nam poroča o stanju strokovnega gibanja v dvajsetih deželah, zastopanih v mednarodnem tajništvu. Da se je izvestje malo zakasnelo, je krivo to, da so posamezne deželne centrale svoja poročila prav dolgo zavlačevala. Nekatera poročila so v svojih statističnih podatkih precej pomanjkljiva; v posameznih deželah (celo na A n -g 1 e š k e m) nimamo niti popolnih podatkov o številu članov. V splošnem so poslale poročila vse v tajništvu zastopane dežele. Prvokrat imamo tako poročilo tudi iz Bumunske. Med tem pa se v Busiji ni moglo debiti številnih podatkov, ker tam niti »legalnim* (zakonito dovoljenim društvom ni mogoče, da bi se združila v tesnejšo zvezo. Stik s Turčijo inArgentinijo se vzdržava potom korespondence, do tesnejšega stika se ni moglo še priti. Tudi Avstralija še ni pridružena mednarodnemu tajništvu, ker tam še zmi-rom manjka centralne inštance. Kakor pa izhaja iz poročila tajnika strokovnega kartela v O a r 11 o n u (Viktoria), so strokovne organizacije Avstralskih Zveznih držav v zadnjih letih zelo napredovale. Strokovnemu kartelu v Čarltonu n. pr. pripada 94 strokovnih organizacij, v katerih deluje 40 fiksno nastavljenih tajnikov.
Kar se tiče števila organiziranega delavstva, je Nemčija prekosila Angleško, ki je bila dosedaj na prvem mestu. Glede doli navedenih angleških številk treba vsekako pripomniti, da sh nanašajo na leto 1908. Ker se tam uradno štetje članov strokovnih organizacij vrši samo vsaki dve leti.
Splošno pokazuje izvestje o strokovnem gibanju za leto 1909. velik narastek mednarodno organiziranega proletariata.
Tako je bilo 1, 1909, Število strokovno organiziranih (števila l. 1908, prinašamo v oklepajih):
Nemčija	2,447.578	(2,882 401)
Angleška	2,406.746	(2,406.746)
Zjedinjene države 1,710.433 (1,588.000) Francija	977.350	(294.918)
Italija	783.538	(546.650)
Avstrija (centr. organizacija 455.410	(482.279)
Švedska	148.649	(219.000)
Nizozemska	145.000	(128.845)
Belgija	138.928	(147.058)
Danska	121.295	(120.850)
Švica	112.613	(113.800)
Ogrska	85.266	(102 054)
Norveška	44.233	(48.157)
»panska	40.984	(44.912)
Finska	24.928	(24.009)
Bolgarska	18.758	(12.933)
Bumunska	8515	— (?)
Bosna in Hercegovina	4470	(3097)
Srbija	4462	(3288)
Hrvatska	4361	(4520)
Za Francijo je bilo v prejšnjem letu navedeno samo število članov tistih strokovnih organizacij, ki so' bile priklopljene mednarodnemu tajništvu, dočim se je tokrat določilo na podlagi poročila statističnega urada število članov vseh strokovnih organizacij. Za Ogrsko, Srbijo, Bumunsko in Špansko se je moglo radi pomanjkanja; drugih podatkov konštatirati samo število članov tistih organizacij, ki so priklop-ljene mednarodnemu tajništvu. Skupno število vseh strokovno organiziranih je v teh deželah deloma znatno večje.
Za vse v mednarodnem tajništvu zastopane dežele izkazuje tabela skupno 9,588.193
(8,669.843) strokovno organiziranih Slanov; razen teh je še Avstralija, ki je štela leta 1908. (decembra) 239.293 (1907 : 213.321) strokovno organiziranih delavcev in Argentinija z 22.457 (1908 : 28.625) strokovno organiziranimi delavci, tako da je število strokovno organiziranih, ki je prejšnje leto znašalo 9,308.157, med katerimi pa nista bili všteti Eumunska in Argentinska, naraslo leta 1909. na 9,845.243.
Med tem so se pa v posameznih deželah strokovne organizacije zopet znatno pomnožile, tako da se nikakor ne bomo motili, a k o danes armado organiziranega delavstva v kulturnih državah cenimo na 10 railionov.
O dohodkih in izdatkih strokovnih organizacij je poročalo samo 15 dežel z vkupnim številom 6,692 288 (5,000.326) or-ganizirahcev; manjkajo pa podatki o Franciji, Belgiji, Rumunski, Španski in o Zjedinjenih državah.
V 15 (14) deželah, ki so vposlale tozadevna poročila, so imele strokovne organizacije dohodkov 132,253 228 mark (126,387 013 mark), i z d a t k o v 117,639.115 m. (109,991.690 mark), blagajniškega prem« ženja pa 182,986.115 mark (175,909.670) mark. Izmed izdatkov odpade ua podporo potujočim 1.414 136 mark (1,491.279), na podporo nezaposlenim 22,193.888 (21,438.471) mark, na bolniško podporo 20,844.473 (20,073.015) mark, na podporo invalidov 7,379.120 (7,464.619) mark, na pogrebnino 3,566,075 (3,327.875) mark, na druge podpore 2,312.130 (2,784.211) mark; za vse te podpore vsevkupno 57,707,822 (56,579.740) mark. Za stavke in izključitve so izdale v letu 1909. v 14 deželah 26,627.902 marki, J. 1908. v 11 deželah 15,727.870 mark, 1. 1907. ravnotako v 11 deželah 19,601.413 mark. Največji izdatek za stavke in izključitve izkazuje Nemčija z 8,616.866 (6,814.994) markami; potem sledi Švedska s 5,128.280 (3,208.085) markami, Angleška z 2,667.260 (2,667.260) markami in A v s t r i j a , ki je izdala v ta namen 1,873.938 (1,212.102) mark. Skoraj v nobeni deželi strokovno gibanje ni popolnoma edinstveno; večinoma obstojajo poleg deželne centrale, ki je pridružena mednarodnemu tajništvu, še strokovne organizacije drugih smeri. (V Nemčiji n. pr. štejejo tako-zvane krščanske strokovne organizacije 270.751 Član., naHirsch-Dunkerjeve jih odpade 108.028).
V splošnem priča to poročilo o mogočnem gibanju, o sili in eneržiji, o nepremagljivi volji delavskega razreda, da si izsili priznanje in uvaževauje svojih pravic.
= Hamburg. Med zv« zo lesnih delavcev in med zvezo podjetnikov te stroke se bije tukaj ljut boj. Mizarski pomočniki in delavci pri strojih v Hamburgu stavkajo. Delodajalci so pokazali kakšnih lopovščin so zmožni, kadar jim gre za to, da bi segnali delavce v kozji rog. Omenjena zveza delodajalcev se poslužuje naravnost satanskega sredstva; v vseh meščanskih časopisih, ki izhajajo v Hamburgu namreč razglaša, da dobi vsakdo 50 mark nagrade, kdor sporoči zvezi kake podatke, na podlagi katerih bi bilo mogoče enega ali drugega izmed stavkujočih spraviti v zapor. Te pijavke dobro vedo, da se bodo te ponudbe posluževali razni dvomljivi elementi in računajo, da bodo na ta način povzročili med stavkujočimi delavci veliko zbeganost. Kolikor poznamo lesne delavce v Nemčiji in njihovo izvrstno organizacijo, ne bo ta najnovejša lum-
?arija dosti pomagala ovaduškim kapitalističnim
reaturam.
= V Wlnterthuru (Švica) so vsi mi zarski mojstri izprli delavce.
Malo
reklame
Veliko
izbire
v** s >
v
ar
Nizke
cene
. Gibanje zidarjev v Gorici. Vsem z darjem se naznanja, da naj ne iščejo dela v Gorici, ker so goriški zidarji poslali svojim gospodarjem spomenico, v kateri zahtevajo zboljšanje plače in skrajšanje delovnega časa. V soboto 17. junija se je vršilo prvo posvetovanje med zastopniki delavcev in med mojstri, ki pa ni rodilo zaieljenega uspeha. Mojstri so izjavili da so pripravljeni povišati plačo. Zahtevali so, da naj jim damo tri tedne odloga, da izdelajo novo delavno pogodbo. Delavci so to zahtevo na svojem shodu odklonili ter so sklenili, da morajo mojstri do 30. junija podati točen odgovor. Delavcem pa priporočamo, da poskrbe v tem času, da se organizirajo še vsi tisti, ki še niso organizirani. Vseh zidarjev dolžnost je, da se strogo drže sklepov organizacije.
= Zveza katnnarskih delavcev opozarja krajevne skupine in vplačevalnice. da je lepiti dosedanje znamke le do 26. tedna, t. j. do 1. julija 1911. Najbolj priporočljivo je, da še isti dan s kontrolo obračunijo in da vpošljejo obračun in vse znamke (pristopne, odposlanske, solidaritetne, štrajkovne in 30-, 30-, 50 vinarske znamke) centrali. V to svrho dobe blagajniki pravočasno posebne seznamke, v katere je vpisati število preostalih znamk. Stare znamke je do zadnje vposlati centrali, da se stare znamke ne bodo mešale z novimi. Zastanki tedenskih prispevkov se po 1. juliju kvitiiajo z novimi znamkami. Oe vplača član po 1. juliju 8 za-stankov II. razreda, se mn nalepijo nove 40 vinarske znamke, od 27. tedna naprej pa je nalepiti nove 50 vinarske znamke II. razreda. Da prihranimo pisarije, naznanjamo, da prejmo nove znamke samo tisti kraji, ki pravočasno odračunajo preostale znamke. Pri vplačevanju v soboto 8.julija zahtevaj vsak član nove znamke! Kjer ni novih znamk, tam blagajnik še ni obračunal s centralo. Vse člane prosimo, da poravnajo vse zastanke za odposlanski, solidnritetni in štrajkovni fond vsaj do 1. julija; kdor ne uredi svoje članske knjižice ali karte poleti, temu bo pozimi še veliko trše predla. Članom ki vzlic temu pozivu ne bodo poravnali zastan-kov, ki jih dolgujejo delegacijskemu, solidari-tetnemu in štrajkovnemu fondu, bode centrala zapadle zneske utigala pri eventualnih podporah.
= Konec stavke bamnarskih delavcev pri tvrdki Toman. Kakor smo že poročali, so stopili dne 19. maja tega leta vsi delavci in delavke, njih 36 v stavko. Tudi je našim čitateljem znano, da je omenjena tvrdka povzročila to stavko pravzaprav sama, ker ni izpolnila delavcem poprej dane besede. V torek dne 13. t. m. se je končno dognal sporazum. Tvrdka Toman se je s pogodbo zavezala zboljšati pri njej vposlenim delavcem plačilne razmere tako, da je bilo mogoče prizadetim delavcem ponujene koncesije sprejeti. Navajamo tukaj glavne točke. Delavcem so se povišale plače od 80 do 50 vin. ua dan, pri uporabi delavca pri delu na granitu dobi dotični po 6 vin. na uro več. Pri izpihovanju črk s peskom dobi delavec 10 vin. več na uro. Ob so botah se konča delo ob 5. popoldne, ne da bi 6e znižala plača. To razmerje bo trajo do 12. junija 1914, tvrdka Toman pa poviša dne 7. junija 1912 plačo po 30% vsem delavcem in delavkam, ki bodo ta-čas pri njej vposleni. Ravno tako povišanje plače dobe delavci zopet dne 8. junija 1913. Delavci so se podali dne 16. t. m. zopet na delo.
Vabilo na naročbo.
Zarja izhaja vsak dan ob polu 11. dopoldne in stane naročnina
celoletna ..... K 18*
polletna......................... 9*—
Četrtletna....................... 4*50
mesečna.......................... 150
za Inozemstvo celoletno „ 30*—
in sicer s pošiljanjem na dom ali po pošti. Naročnino je pošiljati naprej.
Posamezna številka 0 vin. v administraciji in tobakarnah.
Prosimo vse prijatelje, da nam takoj pošljejo naročnino za „ Zarjo", ker bi jo moraii sicer ustaviti, vsem onim, ki bi je ne poslali pravočasno. Imamo velikanske stroške, ki jih moramo tudi poravnavati. — Naročnina se pošilja pod naslovom: Upravništvo „Zarje“ v Ljubljani.
ZADNJE VESTI.
Konferenca pri Btenerthu.
Dunaj, 21. junija. V dobro poučenih krogih trde, da se v kratkem vrše posvetovanja voditeljev vladne večine z ministrskim predsednikom Bienerthom. Smoter teh posvetovanj je razjasnitev stališča dosedanjih vladnih strank napram vladi v novi zbornici. Po tej verziji se odloči usoda Weii3kirchnerjevega odstopa šele prihodnje dni. Gotovo je, da bo
vsled novega položaja premeniti tudi sestavo kabineta.
Dunaj, 21. junija. Kakor poroča Slav. Korr. bodo drohobiškemu poslancu dr. Lij-vvensteinu z avtoritativue strani namignili, da z ozirom na krvave dogodke v njegovem volilnem okraju in ob njegovi izvolitvi odloži svoj — okrvavljeni — mandat.
IVelskirchnerJcT odstop.
Dunaj, 21. junija. Iz parlamentarnih krogov poročajo, da bo demisija Weiskirchnerja še danes ali jutri, vsakako pa v bližnjih dneh sprejeta. Začaseu naslednik mu bo bržčas dr. M a t a j a.
Amnestija v Turčiji.
Carigrad, 21. junija. Ob obisku sultana na Kosovem polju podeljeno pomiloščenje bo predloženo kot poseben Zakon parlamentu.
V tem zakonu se pomiloščajo vsi politični zločinci. ki so jih v miuolem letu obsodila vojna sodišča, dalje tudi tisti beguni, ki se tekom meseca vrnejo v domovino.
Predsednik portugalske republike.
Lizabona, 21. juuija. Ustavodajalna skupščina je izvolila Anzelma Braame-a u s p a za predsednika portugalske republike.
Neinško-naclolalna žalost zaradi poraza plemenitega Stranskega.
H e b , 21. junija. Pri včerajšnji kresni veselici je naglašalo več govornikov potrebo, da preskrbi nemško-nacionalna zveza propad- ; lemu Stranskemu kak drug mandat. — Vsled včerajšnjega volilnega izida je župan odstopil in vsi mestni svetovalci so odložili svoje mandate. —
Deželna naklada na Češkem.
Praga, 21. junija. V današnji seji je deželni odbor na podlagi poročila dr. Eppin-g e r j a sklenil pobiranje 65 odstotne doklade na vse direktne davke izvzemši osebno doho-darino in bo predložil ta svoj sklep cesarju v potrditev.
Sežigunjc mrličev na Pruskem dovoljeno.
Berlin, 21. junija. Gosposka zbornica je z 90 proti 84 glasovi sprejela postavni načrt o fakultativnem sežiganjem mrličev v obliki, ki jo je sklenila poslanska zbornica.
Nemiri v Drohobjczu.
Drohobjc z, 21. junija. Kakor plamen se je snoči v mestu razširila vest, da se v vaseh bližnje okolice pripravlja kmečka revolta in da gredo kmetje 8 cepci in kosami v Drohobycz. Pehotna stotnija je prignala iz Mihajlovic dvanajst kmetov, ki so se udeležili izgredov, Ker se je bati nadaljnih nemirov, zapušča prebivalstvo mesto. Župan in delavske organizacije poživljajo prebivalstvo, da se v"diže vseh izgredov. Vojaštvo je za-sodlo vse važnejše ulice.
Drohobycz, 21. junija. Od šestintrideset ranjencev, ki so jih prepeljali v bolnico, se jih šestnajst bori s smrtjo. Da-
nes je došla sodna k o m i s i j a iz Stryja in vojaška komisija iz Przemysla, da začneta z uradnimi poizvedbami. Zbral se je pomožni odbor, ki je prevzel nalogo, da pomaga žrtvam in njihovim rodbinam.
Drohobycz, 21. junija. Danes so trgovine zopet odprte, ampak ves promet še vedno počiva. Pri pogrebu ustreljenih žriev so se nudili pretresljivi prizori, vendar pa do izgredov ni došlo. Število padlih znaša štiriintrideset; ni upanja, da bi kateri izmed težko ranjenih okreval.
Odgovorni urednik Fran B a r 11.
Izdaja in zalaga založba Zarje.
Tiska Učiteljska tiskarna v Ljubljani.
Naznanilo.
Načelstvo Konsuinnega društva za Ljubljano in okolico, vpisane zadrnge z omejeno zavezo naznanja, da izplačuje branilue vloge edino osrednja blagajna v Ljubljani, Šelenbur-gova ulica 6 II, proti izkazilu hranilne knjižice. V prodajalnah se hranilne vloge ne izplačujejo in je vsem odgovornim prodajalcem oz. prodajalkam prepovedano izplačevati brez nakazila načelstva.
V Ljubljani, 15. junija 1911.
Štefan Dražil, s. r. Anton Kristan, s. r.
blagajnik.	ravnatelj.
Tobakarne ozir. prodajalne „Zarje“ v Trstu so:
Južni kolodvor.
Ficke, Kasel Silos pred vhodom v prosto luko.
Moze, ulica Miramar 1.
Magnolo, ulica Belvedere Kichel, ulica Montorsino.
Gostilna Internazional, ulica Giovanni Boccacio št. 25.
Lavrenčič, trg pred Kasarno (Piazza Caserma).
Pipan, ulica Ponte della Fabra. Gramaticopulo, Piazza Barriera. Bruna, ulica del Rivo.
Raitinger, Riva Grumola št. 20.
HoeitI, trafika na državnem kolodvoru.
3E
3E
3E
::	Kavarna	::
Unione v Trstu
ulica Caserma in Torre Bianca
:: se priporoča.
3E
3E
v Ljubljani po 6 vin.
v naslednjih
Južni kolodvor, na peronu. Pirnat, Kolodvorska cesta. Zupančič, Kolodvorska cesta.
Blaž, Dunajska cesta.
Sterkovič, Dunajska cesta.
Fuchs, Marije Terezije cesta, “"'ivoli, na žel. prel. pri Nar. domu. iubie, Miklošičeva cesta, ienk, Resljeva cesta.
Kanc, Sv. Petra cesta.
Treo,
Kušar,
Podboj,
Štravs, Škofja ulica.
Bizjak, Bahoričeva ulica. Remžgar, Zelena jama.
Svetek, Zaloška cesta.
Cešark, Šelenburgova ulica. Dolenec, Prešernova ulica.
tobakarnah:
Pichler, Kongresni trg. Ušeničnik, židovska ulica. Kleinstein, Jurčičev trg. Wisiak, Gospodska ulica. Stiene, Valvazorjev trg. Košir, Hilšerjeva ulica. Sušnik, Rimska cesta. Klanšek, Tržaška cesta. Elsner, Kopitarjeva ulica. Blaznik, Stari trg. Velkavrh, Sv. Jakoba trg. Sitar, Florijanska ulica. Kuštrin, Breg Sever, K,rakovski nasip. Tenente Gradaška ulica. Državni kolodvor. Križaj in Kotnik, Šiška. Likar, Glince.
Obrestuje hranilne vloge po Vh°l0. Sprejema vloge na tekoči račun. Posojuje na osebni kredit in (zastave) vredn. listine, hipoteke itd.
Uraduje se vsak četrtek od 2. do 3. ure in vsako soboto od 6. do 7. ure popoldne; nujna pojasnila se daje pa tudi ob vsakem drugem navadnem dnev-—— nem času. -----------------------—
vv