22. àtev. V \ovcm mestu 15. novembra. 1886. Izhajajo 1, in 15. veaeega ruoneea. Cena jim je za celo ieto 1 gld., Ztt pol leta 50 kr. — Naročnino in dopise pprejenia J. Kraiec v Kovom mostu. Kdor žeii kako oznanilo v,,Dolenjske Novice" natisniti dati, plača za vsako vrsto z uavadniini črkami 8 kr, za enkrat, dvakrat 12 kr., b-ikrat 15 kr. Ali se Dolenjci res branijo omike in napredka. 1. Bere se po ČasopigjJi in sliši se tu pa tam, da Dolenjci ne napredujejo prav, da se celo nekako Ttranijo večjega izobraževanja. Ker 8o „Dol. Nov." poklicane, da piSejo Je resnico o Dolenjcih, ker imajo namen, potegovati se za pravico Dolenjcev in pomagati jim do veije omike, do večjega blagostanja s tem, da jim dajejo po svojem prepričanji najboljše svete, in ker ima obSiiistvo po Dolenjskem v nas tuđi veliko zaupanja, ko se je mnogoštevilno našega lista poprijelo ; zato bodo gotovo naši 5. bralci pritrdili sledečim besedam : Brez prave omike tudi Dolenjci ne moremo napredovati. Svet okrog in okrog Dolenjske napreduje v večji izobraženosti, xato tudi mi ne smemo zaostati, da nas sosedje ne prekosijo. Napredek je na več strani mogoč. Podlaga pravi omiki je na vsaki način cerkev s svojimi naiiki, ki blažijo človeka in mu dajejo pravo vrednost. Ali cerkev daje samo podlago. Na tej podlagi moramo pa dalje zidati. Koliko se Dolenjci brigajo za to podlago, koliko marajo za cerkev in njene nauke, in koliko se ravnajo po njih, tega nočemo tu preiakavati ; o tem itak v cerkvi sliši vsak, kdor le hodi vanjo. Kazen cerkve so šole, ki skrbé za omiko ; potem so društva, knjige, časopisi, govori, ki se tu pa tam slišijo o kmetijskih ali političnih zadevah. Pogledati hočemo najprvo, kako skrbmi Dolenjci za šole, potem kako za društva in za berilo! Gledé šolstva je storjeti seveda v zadnjih letih velik korak tudi na Dolenjskem ; ali vendar zapjizujemo nekatere prikazni, ki čisto nič ne razveseli pravega domoljuba. Jedro dolenjske «trajii sta politična okraja: novomeški in krški. V teh okriljih je sicer veliko več šol in več učiteljev, kakor pred leti, a vendar jih ravno v teh okrajih od 100 otrok še najmanj 30 ne hodi v nikakošno Šolo; v tem obzirn sta ta dva okraja najslabija na Kranjskem, Zakaj nns to boli'? Ker vsako leto odraste toliko otrok, ne da bi se naučili brati in pisati ter drnzih potrebnih reČi, in ker si vendar dolenjski davkoplačevalci kaj malo priliranijo pri davkih, ko morajo pripomagati k šolskim prikladam, k učiteljskim plačam na Kranjskem, če tudi svojib otrok nikamor ne pošiljajo t šolo, Kedar šolske gosposke poskušajo, osnovati kje kako,šno potrebno šolo, navadno se temu upira ljudstvo. Ali naj seto kmetu zameri? Da se brani kmet veČih davkov, v tem ima prav ; vsiy se mu večkrat naloži breme, ne da bi bil on vprašan, Kedar ga pa gosposke vprašajo, pa odločno pove, da večjega bremena ne more nositi. Le način, kako se dolenjski kmet (morebiti tudi drugod) brani šol, se ne more pohvaliti. Kedar se našemu kmetu govori o šoli, o omiki, kedar se ž njim gospodski Človek o tem pogovarja, pokaže se velikokrat kmet dolenjski, da nima niČ zaupanja ne v šolo, ne v učitelja, da mu tudi postava sama ni dosti mar. Večkrat se čnje iz ust naših kmetov, da tudi brez šole lahko živé, da jim vsega tega sedanjega učenja treba ni, da Še branja in pisanja ne potrebiijejo; nekaterim porednežern je Se celó krščanski nauk odveč. Nekateri nečejo sprevideti, da bi jim v življenju večja izobraženost koristila; drugi pane morejo i)riti do te zavesti, da izobraženost dela Človeku veselje in kratek čas, pa da daje omika Človeku večjo vrednost,*) Na Dolenjskem je na dalje med prostim ljudstvom opazovati, da ima do gospoda kaj malo ali nič zaupanja. O tem pa gotovo nima prav. Moral hi pa ločiti domoljubiie gospode od onih, ki se za nas nič ne brigajo, nas celó sovražijo, katerim pravimo nemŠkntarji. Zsmeriti mu tega ne smemo, ker je ravno kmetvže tolikokrat skusil, da gaje gospoda zatirala. Da nima Dolenjec do gospode večjega zaupanja, ima torej pač svoje zgodovinske vzroke. Vsaj gospoda, nemška gospoda po gradovih in mestih, sama ni imela do novejših časov kaj Tehko ljubezni do kmeta. Od kod naj bi bil on vzel zaupanje do nje? Vsaj o domoljubih slovenskih naš kmet slišal ni še veliko ! Vsaj je v starih časih še duhovščina bolj tuja bila! Ali sedaj je drugače. So možje diihovni in svetni, ki narod ljubijo — mo^evvseh stanovili, ali ti so Dolenjcem nove prikazni, novi ljudje, o katerih se sploh niso še prepričali, kaj jim hočejo. *) To Jo kmotu res tu in tam teïbo umetî — bodo bolje. VredniSUo, Kako bi ^e obrinija na Dolenjskem povzdignila ? (Konec.) Gledé v VBi deželi skoro razširjene lesno-rezue domače industrije misli deželni odbor, da bi se namen, ki ga imajo take Šole, najhitreje in najceneje dosegel na ta naiin, ako govorimo za ustanoTiteT strokovne šole za lesno obrt v Ljubljani. Taka Šola v Ljubljani dosegla bi najpred svoj namen, ker jo je mogoče zediniti s kako drugo potrebno strokovno §olo ter jo vzdrževati z naj-oiaujSimi troški. Obiskovanje te šole moglo bi se •mogofiiti tudi najrevnejšim na ta način, da se napravijo ustanove. Oni, ki so se v tej šoli izučili, naj bi potem svoje vednosti razširjali v svojem domačem kraji. Ako bi se pa temu mnenji ne pritrdilo, bi pft za pospeševanje lesne obrti na Kranjskem ne zadostovalo, ako bi se ustanovila šola v Ribnici ali Sodražici ali v kakem drugem kraji tega v prvi vrati ozira vrednega okraja, ampak ustanoviti bi se moralo več sol na Dolenjskem, Notranjskem in Gorenjskem, da se doseže namen. Prevlada misel, da bi se ta šola najbolje naslonila na c. kr. strokovno šolo za lesno obrt, ki naj bi se ustanovila, in v kateri bi se nahajalo mizarstvo za poliišno oprave in za stavbinska dela, potem lesoreznica in strugarnica in ki bi mogoče tudi vzdrževala delavnico za poučevanje o izdelovanji kmetijskega orodja. Ta strokovna šola pa bi bila v Ljubljani naj-pred opravičena, ker ste Ljubljana in lyena okolica v dotičnih obrtih najbolj zastopani. Strokovna šola bi navedene obrtaije tudi močno povzdignila, in če se ozir jemlje na veliko število ljudij v mestu ljubljanskem in t njegovi najbližji okolici, ki se pečajo z mizarstvom, se mora priznati, da je Želja po novi strokovni šoli v Ljubljani gotovo opravičena. Kako bi se pa dalo kaj storiti za pospeševanje domaČe obrti še posebno na Dolenjskem? Na ta način najlože, da bi potovali po deželi oni gospodje, ki so bili od deželnega odbora poslani na Dunaj učit se vrboreje in lesne obrti, in učili ter razširjali svoje nauke, Kakor smo že poročali, šla sta bila v ta namen na Dunaj dva gospoda učitelja (z dolenjske strani) in eden mladenič iz ribniške doline. Zeló bi tudi koristilo, ako bi ti gospodje hoteli učiti po časopisih radovedno in ukaželjno ljudstvo naše, kakor smo Že enkrat izrazili to željo. Obrtniji in kupčiji, pa tudi kmetovalstvu bi na Dolenjskem bilo zeló v pomoč, ako bi imeli Dolenjci več denarnih zarodov, poiojilnic in hranilnic. Ali do najnovejšega časa Dolenjci razen metliške posojilnice niso imeli nikakoršne denarne družbe. V Novem mestu je bil sicer oddelek ljubljanskega obrtuijskega pomožnega društva, ki je imel pred nekaterimi leti še nekaj prometa, a kako se zdaj nadaljujè, nam ni znano. Metliška posojilnica se krepko dviga in se bode še bolje razvila. Črnomaljska in krška posojilnica poslujete še le nekako po eno leto ; njih blagonosno delovanje pokazala bode seveda še le bodočnost, če tudi so že zdaj oni družabniki veseli, kuteri dobe ondi za nizke obresti posojila, ko morajo pri drugih upnikih po 8, 10, 12 in 15% plačevati. — Naj dostavimo še, da je deželni odbor tudi letos razpisal dve vstanovi za mizarstvo in strugiirstvo ter rezbarstvo na tehuologiškem muzeju na Dunaji. Skoda le, da je bil obrok, v katerem so se imele prošnje vložiti, silno kratek (od 19. do 26, sept,). Nekaj o koleri. (Dalje.) Proti D i ft eri t i (davici) se rabi z dobrim vspehom žvepljena kislina; Nordhauznega olja po 40 (štirideset) majhnih kapljic na stari bokal ali 12000 kapljic vode, to je tedaj na tri sto kapljic vode ena kapljica žvepljene kisline ali '/3% in sicer za grgranje in vživanje. Pa tudi proti vrančnemu priaadu preŠičev je v časniku „Praktischer Landwirtli" neki zdravnik priporočal vodo, ktera je z žvepljeno kislino okisana, in je trdil, da so se skoraj vsi ozdravili po tej okisani vodi, a ktero so prešiče tudi zmivali. Prav lahko mogoče, da bi tudi pri koleri pomagala z žvepljeno kislino okisana voda, kajti tuđi difterito povzročujejo nekake glivice. Ko je pred dvemi leti moril na Reki leger (tifus) ljudi, je bil neki mladi zdravnik, na Dunaji izšolan, prav močno srečen v ozdravljanji. Vsaki dan — tako je bilo slišati — je vkazal dvakrat kopati svoje bolnike v vodi 26"" gorki, po vsakem kopanji pa jih je vkazal po vsem životu z jesihom zdrgniti ; in skoraj nobeden njegovih bolnikov mu ni umrl. Se vé, da pri koleri, kadar bolnika že davi, ne bo časa več za tako ozdravljanje. Dulje vemo, da gadji strup razkroji ali razširi kri, kadar pride med njo, kakor to stori kolera, Pa tudi vemo, da v deželi Paraguaj v južni Ameriki rabijo že omenjeno sol Hypermaugait saurez Kali zoper gadji strup, Nad in pod ratio vbrizg-Ijajo v kri te soli, ktera pa mora biti ravnokar stopljena, in sicer z najboljšim vspehom. Tako se je letošnjo spomlad bralo v „ Grazer Volksblatt. " Ne bilo bi nápak, to sol, ktera tako moč razodeva zoper gadji strup, poskusiti tudi zoper kolero, ker njene bakterije kri enako rae-krojujejo, kakor gadji strup, in kolernik umrje enako v krčih, kakor od gada pičeni. Ako se ne motimo bilo je 1. 1855, ko je razsajala kolera na Ogerskem: Tu so devali v Eiseiibargskim ko-mitatu z dobrim vspehom po jedno žlico žveplja (žvtpljenega cveta ali žveplja v moko Btolčeuega) v vsako obuvalo ; ponavljali so pa vsaki dau žvepljo v obutvi. Žvepljo v obutvi se je tudi v difteriti koristno skaiîaio, da se je otroci niso nalezli ; kajti žvepljo ima gotovo razkroj iluo kemično moČ, btera pa človeku ne Škoduje. Ua pa zatira glivice, to vedo tisti, kteri so svoje trte in brajde z žvepljenjem obvarovali plesnobe. Tudi tega sredstva se lahko poslužujemo, da bi se kolere obvarovali; kajti, ako človek ves ljubi dan pleše po žveplju, se mu noge od hoje sogrejejo ill poté, in po tem načinu pride kemična moČ žveptja v dotiko s krvijo. Škodovalo gotovo nebode. Ako bi pa vender, kar ni lahko misliti, ko-lerine bakterije imele kaj živalskega življenja, ne vemo za pokončanje Življenja tako drobèkinih živalic druzega, kakor precej močno žajfuico, ka-koršno zdravniki tudi dajejo tistim, kteri so dobili kaj rudninskega ali razjedljivega strupa v svoj želodec ; posebno dobra se skaziije zoper rudoinske strupnine in zoper razjedljive kisline. Skušnja kaže, da močna žajinica je hud strup za majhne živalice, posebno za pršiće (Milbeii). Kani na pršico kapljo laškega olja, in gibalo ti bo v olji več ur; kapljica močne žajfnlce jo umori takój. Ako kolerina bakterija ni rastlinska stvar, ampak živálica prSica, je mogoče, da jo močna žajfiiica tudi umori, Tudi salicilna kislina seje zoper plesuobo izvrstno skazala. Ako so kolerlne bakterije rastlinske, bi ziuibiti tudi zoper nje razodevala kako moč. Salicilua kislina, ako je le kemično čista, ni strupena, in bi se zato zamogla tudi rabiti za očiščevanje pitne vode o času kolere. Kolikor je gre «a nožino špico, t. j, za eno kavino zrno, bo zadosti za pol litra vode. Potem, ko se je sali-cilna ki.s)ina v vodi raztopila, se mofa dobro pretresati , potem naj nekoliko Časa voda stoji, da se k dnu spravi, kar je salicilna kislina popadla in kemično sé seboj sklenila. Tode ker salicilno kislino ponarejajo, tîi pristavimo, kje se dobiva kemično Čista, NaroČiti se mora iz „tovarne g. Dr. Fr. von íleyden Nachf., lîadcbeul bei Dresden. —N." Mogoče, da bi salicilna kislina, ktera se v vodi nerada raztopi, bila za kolero-bolnim najbolj zdrava pijača. Še nekaj! ko je v Meksiki kolera najbolj ljudi morila, je opazil neki zdravnik, da ni bilo nič ozona v zrak», ampak bil je sam antiozou ; kolikor pa je kolera bolj ponehovala, toliko več je našel ozona. Vpraša se : Je li bil antiozou nasledek kolere, ali je bila kolera nasledek antiozona? Gotovo je drugo, lo'r, kîidar hudo treskauje več ozona v zrak spravi, takrat kolera potihuje, kakor tudi tifus. Skrbeti bi nam tedaj bilo , áa spravimo ob Času kolere kaj veČ ozona v sobe. To opravimo lahko in po ceni, ako si ka) malega namažemo s trpentinovim oljem. n. pr. zunaj ni les okna, ali notrajui predal v nočni omarici (Nacbt-kastel). Tudi ta duh po trpentinu, ako ni hud, ne škoduje nic, temveč je zdrav, in znabiti da d esi nfic i r a zrak. Gosp. Deltil, zdravnik v Parizu, ozdravlja difteritne bolnike s tem, da v sobi bolnikovi zažgé smole (Theer) in trpen-tinovega olja na žrjavici. Tako se naredi gost in Črn dim, da skorej človek Človeka ue vidi, vsaki pa lahko diha v tem dimu, bolnik pa željuo vléfie vse ta smolui dim, kmalo potem začne kaš-Ijati, in iz sebe zmeče difteritne mreue. V dveh ali treh dnéh je zdrav, in nobenega pričujočih, kteri so ta dim dihali, ne napade difterita. Zna biti, da tudi uničuje sam duh trpentinovega olja z ozonom, kterega v zrak spravi, kolerinim bakterijam njih kužno moč. Ne Škoduje gotovo ne! (Koneo Bledi.) Kaj je novega po avsirijskem c«sarstvu7 Kolera je večinoma ponehala. V Trstu iu drugih pomorskih krajih se pokazuje le še posamezno. Na Igu so razun kaznjencev zboleli tudi nekteri domačim — v Ljubljani pa nekaj kaznjencev v posilni delalnici, drugod pa menda, hvala Bogu, na Kranjskem več nimamo tega groznega gosta. Notranjci imajo začetkom decembra voliter za državni in deželni zbor, ker je umrl dosedanji njihov poslanec g. Obreza. Nekaj gos]>odov ae ponuja za ta častni in važni posel. Imenujejo se g. vladni svetovalec Globočnik, ki je bil dolgo okrajni glavar v Postojni ; nam dobro znani gosp. doktor Ferjančič, državnega pravdnika namestnik v Ljnbljani ; g. Dr, H. Dolenec, sodiiijski pristav v Ljubljani, g. Kavčič, posestnik aa Razditem i. dr, Notranjci ; izbirati imate dovolj ! Izberite moža, ki ima glavo in srce na pravem kraju, to je — moža, ki bode gorel in delal za svetine naše ; SV. vero in slovensko narodnost! Na Goriškem so izvolili za državnega poslanca, mesto g. Valussi-ta, sedanjega knezoŠkoia tridentinskega, tamošnjega prošta g. Jordana. Prepričani suio, da se bijde potegoval za vero in pravico — torej tudi za narod slovenski, iz kterega je pošel po svojem očetu. Naši Korošci se prepirajo, kedo naj jim bode prihodnji škof. Zagrizeni Nemci, kterim je sicer pač malo mar katoliška vera, hotć: „Nemec mora biti". Mi pa pravimo, bodi Nemec ali Slovenec , samo da bode imel pravega duha — iu znal slovenski jezik, ker bi sicer ne umel svojih vernikov. In tacega bode pač dala bratom Korošcem modrost našega cesarja. Denarja sploh manjku, ali tako pa menda nikjei- liti, kakor oholim Hadžarjem. v zadnjih 10 letih so Dajtravill nekako 400 milijonov dolga. To ni malo. Prej so zapravljali — sedaj pa se kregajo, kedo je kriv iu debelo gledajo — kaj bode? Sam preavitli cesar so baje dejali, da tako nespametno ne smejo več gospodariti ti Madžari. Kes čudno, da jim nič ne tekne. Mi plačujemo veliko več kakor oni ; Slavoncem so močno izsekali bogate gozde, Ilrratom vzeli kupčijo ter jo sebi prisvojili po lleki, ktero imajo za svojo — pa je vse zastonj ! V Budapeští so jele zborovati delegacije t, j. odposlanci iz obeh državnih zborov dunajskega in madžarskega, da se pomenijo o skupnih zadevah obeh polovic našega cesarstva. Načelnika obeh delegacij sta pri nagovoru na cesarja govorila nekako vojskovito, češ, zdaj se bode treba udariti. Ali naš presvitli cesar je odgovoril jako pomirljivo, tako da smemo upati, da še ne bode vojske, če veter drugače ne potegne, kar se pa lahko zgodi. Kaj je novega po širokem svetu ? Bulgari so izvolili novega kneza — danskega princa Valdemarja, ki je v rodu ruskemu caru in tudi drugim mogočnežem po Evropi. Vprašanje pa je, bode U Valdemar sprejel volitev? in jo bode 11 Rusija potrdila, ko ima volitev Bulgarskih poslancev za neveljavno? Želeti bi bilo paČ, da se reč kmalo dožene ; kajti uiti za Bulgare niti za nas taka zmešnjava ni koristna, Nemški stari cesar je zopet obolel. Francozi in Angleži se pisano gledajo zarad Egipta. Francozi hočejo, da naj Angleži Egipt zapusté. Tím se pa prav nič ne mudi iz njega; imjhrže mislijo vedno doli ostati. Pridno oborožu-jejo svoje ladije, Češ, da bodo pripravljeni, ako pride kaj resnega. Italijani pa Egipt bolj privoSljo Angležem, ker BO vže doslej vsaj deloma delali skupno. Znano je namreč, da so Italijani zaseli mesto Mešano oh rudeČem morju. (jrospodarske stvari. Poduk naiemu kmetu. Zboljâuj pašnike. (Dalje). Ograje zasadimo toraj z beko, katero izgojirao nizko za ohrezavanje blizo tal, kar ji tudi najbolj vgaja. Zaredimo jo s krepkimi mladikami. Vmea pa nasadimo v določeni razdalji (na pr. 6 ali več met.) topole 8 kolmi in izgojimo do sežnja in bolj visoka debla za obsekavanje „na glavo". Za tak nasad naj se pred zimo ali na spomlad prekoplje zemlja v mér Črt, ki naj ločijo posamezne dele pašnika na širokost in globokost 32 cm. (enega Čevlja); to delo se tudi lahko in hitro z oralom in dvema brazdama opravi. V tako obdelano zemljo se sadike (mladike) bck potikajo poševno (ker se tako rajše vkoreniČijo in primejo) in bolj na gosto, Pregosti nttra,sčaj se pozneje lahko razredči in se iztrebijo vsa slabotna drevesca. Nasad naj se dobro s trnjem zagradi, da se varuje pred poškodovanjem po Živini, Topolom, katere smo vmes nasadih s kolmi, pa je potreba za oporo kolja. Pašnike v suhih legah je koristno po čez nasaditi z drevjem, ki naj brani vlažnost v zemlji, ker senči trato in jo s tem podpira v raŠČi. V to si lahko zasadimo sadno drevje, in sicer tako, ki daje dosti sence iu moČuo rodi. Za Dolenjsko bi bile za tak nasad kaj koristne tepke, katere rodé obilno dobrega sadu. Kakor na mejah posameznih delov pašnika, tako naj se pašnik ogradi tudi ob vodi, da gane spodjeda iu ne odnaša zemlje. Taki nasadi poveksajo vsakoletne dohodke iz pašnikov, povekšaio vrednost pašnika, zlepSajo okolico in blažijo nrave ljudstva. Kakor za senco, tako moramo po možnosti skrbeti, da ima živina na paŠi dobre pitne vode in ne ^trpi žeje. Ce imamo potrebno vodo za iiamakajije pae-nika na ponudo, se z isto pašnik še z najboljšim vspehom gnoji. Kjer imamo odveč kacega gnojila, kakor gnojnice, komposta, cestnega blata, pepela itd., ga pašniki porabijo ravno tako hvaležno, kakor vse druge kulture. Uživalci srenjskega pašnika naj si nadalje skupno preskrhé z enim a k ariťi kato rj e m ali razrezovalcem — orodjem, katero je za obdelovanje pašnika enake vrednosti, kakor plug za obdelovanje polja. Razrezovalec je vprežno orodje in ima navadno po 7 nožev ali črtal, s katerimi se razreze ru.Ša pašnika. Tako razrezovauje ruše je neprtjcenljive koristi, ker ima sedaj v zemljo, katera je bila po živini shojeua iu steptana, toplota, vlažnost in zrak vstop, katerih skupno delovanje v zemlji je potrebni pogoj za rahljanje površne plasti pašnika, za boljšo rejo in krepko spodraščljivost pašnih trav iu zelišč. Zraven tega služi razrezovalec kaj dobro za uai-čevauje mahii. Pašnik uaj hi se sleherno leto po končani paši na jesen obdelal s tem orodjem. Vsaka srenja naj ima tudi svojega [mstirja „Čednika", doraslega človeka, ki naj varuje živiuo iu uaj se opusti pii skupili paši dandanašnja navada, prepuščati živiuo nedorasli mladeži v varstvo. To vse so pota, po katerih zamoremo naše revue gmajne zboljšati in pomnožiti dosedanji vžitek, iz istih z razmerno malimi stroški. Naloga je toraj, iti resno z združenimi močmi na delo ! Srenjske paše so vlast srenj, toraj last posestnikov kot srenjskih udov, ki se delijo v uživalni pravici po visokosti zemljiščnega davka, ki ga plačujejo. Zberite se toraj sreiijski udje po dogovoru na prvo priložuo nedeljo skupaj in pojte na gmajno. Prehodite jo in posvetujte se vzajemno, v čem bi se zboljŠal«, kfiko naj bi se skupuo oskrbovala in nadalje vspešneje rabila — vsaj bode to v občo I)rid in v posebno korist vsakemu posamezniku. Pretresajte vse okolnosti in odločite konečno po zrelem presojanji v poštev jemstje tudi denarne stroške, ki bi bili v to potrebni. Le malo več brižnosti in zanimanja, in stvar je dognana! (Konûc priliodiijiô.) O Imieljii. (D litje i» k o noc,) Najprvo se z količi zaznamujejo prostori, Ujer se imajo zasajati sajenieu, potem se izkoplje pet in dvajset ceittim. globoka jiima in v njo se posade tri, navadno dvanajst ceiitim. dolge saje-nike, ki se zasujejo naj popred nekoliko z zemljo in še le potem se uametava gnoj. V treh ali štirih tednih že poženejo mlade sajenice, in ko so šestdeset centim. dolge narastle se morajo z vlažno slamo na kole privezati. Posušeno in trdo zemljo moramo odkopati, sicer pa se mora vsako spomlad zemlja od sajenic odkopati, sajenice obrezati, da se hmelj ohrani in da sajenike ne ženo preveč mladih; korenine se obrežejo in zopet z zemljo zasujejo. Z vrtnim nožem ali škaijami odreza-vane mladike se rabijo za nasajenje hmeljnika. Ï0 pa uaj delajo le prav izvedeni delavci meseca aprila. Predenj ae hmeljeva rastlika z zemljo posuje, naj se postavi k vsaki šest metrov dolg iu štiri centim. debel, raven, gladek in ostast smrekov drog. K njemu se privežejo rastlike. Osti drogov naj se pakatranijo, da dalje časa trpé; ljuknje v zemljo, v ktere se drogovi postavljajo, napravljajo se z železnim drogom 04 centim. globoke in nekoliko od korenin oddaljene. Nekteri se poslužujejo mesto drogov žice, nekteri celo starih posušenih hmeljevih vrvi. Navadno se dve ali tri vrvi privežejo, druge ae pa odlomijo in ko je ])rivezovauje gotovo, morajo se hmeljne rastline osuti, zemlja okopavati, rahljati in plevela čistiti, V zelo močni in rodovitni zemlji se sme posaditi med hmeljem repa ali kaka druga opresnina n. pr. zelje, pesa, itd., kar se v slabizemlji ne sme dogoditi. Hmelj dozoruje meseca avgusta, ko se namreč čeŠarki porumene in dobivajo med perjem jako dižečo smolo, je hmelj dozorel. Sicer pa ne smemo zelenega, pa tudi ne prezrelega pobrati: zelen hmelj ue da pričakovanega blaga za pivo; iz prezrelih glavic pa se premnogo Iimeljeve moke izsuje, kar je tudi velika škoda. Obirati ga ne smemo v i)remokrcm vremeiiu, tudi ue v zjutrauji roai. Pri tem delu se delavci sledeče vrstijo : prvi delavec poreže en meter nad zemljo hmeljeve vrvi ali izrastke, drugi izdere z posebnim orodjem drog iz zemlje in tretji smuče iz droga hmeljeve vrvi, ktere se povežejo v snopiče in domov od-peljajo. Tu se češarki obirajo tako, da jim pustimo dva centim. dolge peclje. Prekratki peclji ne smejo biti, sicer bi se češarki razleteli, pa tudi predolgi ne, ker blago zelo pomnožujejo, česar kupec nima rad. Potrgani Češarki se morajo ua suhem zraku po dilah ali drugih ;iraČnih prostorih, razgrnjeni ali na prepihu, ne pa na peči ali na solnou, skrbno obračati in tako posušiti. V vlažnem vremenu se mora limeij vsaj vsaki dan enkrat premešati. Ko se pecelj pričenja lomiti, smemo se zanesti, da je hmelj dovolj posušen in smemo ga spravljati v vreče ali mavhe. Zelo Škodljivo Je, ne dobro posušen Inaelj v vreče natlačiti. Če se pari je precej zopet razgrniti ali po priliki štiraajst dni v zračnih prostorih in sicer v velikih kupih pustiti in dobro opazovati. Ako postane po noči vlažen razgrnemo ga po dnevu. Ko se zlomi ne le samo v.RCttlj ampak tudi rebro, smemo gii brea straha in nevarnosti spraviti v dva metra dolge in en iu pol metra široke, is močnega platna narejene vreče. Vrečo pritrdimo na obroč pri odprtem delu, napravimo, da 3toji ter jii napolnimo s hmeljem, kte-rega pvav trdno iu skrbno pohodimo. Ko je vreča polna, se zašije in «e spravi na suh in zračen kraj. O primernem Času je treba preiskovati z o^tastim količkom, se li hmelj morebiti ue pari? Ako bi se to zgodilo, se mora nemudoma iz mavh izsuti in skrbno po dilah razgrniti. Da se češarki ne zlomijo, treba je mavho r;izp.irati. Drog-ive, kteri so navadno dragi, moramo po hmeljevi trgatvi spraviti ufi suho mesto, da prehitro ne strohnê, ali se sicer ne poškodujejo. Slišali smo glavna vodila, kako se hmelj prideluje. Tu se nam pač sili vprašanje, kako je vendar v tem obziru v naših slovenskih krajih? ali je pri nas zemlja, podaebje, ozračje, gnoj itd. za to velevažno, koristno in drugod toliko Čislano rastlino? ali je tudi slovensko ljudstvo sposobno za hmeljerejo? Na žavskem iu v obče v celjski okolici pa tudi pri Ptuju itd. se Človek pai najlaglje aam prepriča, da se z ono rastliko tudi Slovenci ukvarjajo, da imajo um iu roke tudi v tem obziru na pravem mestu in da je tuđi sloveuska zemlja za hmeljerejo sposobna. Tam prideljujejo najboljihmelj, kjer imajo posebne leae, ktere postavijo v zraSuih prostorih in na njih suše hmeljeve čeŠarke, ki se drago prodajo in prinesó lep dobiček. O tem izkušeni ljudje velé, da, Če ue več daje hmelj vsaj tohko dohodkov, kolikor pšenično polje. Ker pa je po celem Slovenskem ljudstvo ištega uma in marljivosti, ua skui'o enako rodovitni zemlji pod močno enakim podnebjem, moramo pač reči, da bi ona rastlina Slovencem povsod prinašala lep dobiček. Autou Kupljen. Pîâe se nam: Iz St. Peterske fare 6. nov. — Res, da Be marBikdo nasih gornikov z žaloBlnim ercein pritožuje, ker mu je spomladi mraz Tinske pridelke uniiU ; ali nasprotno je pa tudi nas precejšno število, ki lahko iz erca Boga zahvalimo za dobro letino in za izvrstni) vino. Ćast Bogu, Teč emo ga pridelali kakor lani, koder ui bilo mraza, in prav lahko se spravi v denar po precej Teliki ceni. Hvala Bogu, ée vedno je pri nas lepa navada, da se pred in po jedi glasno in združeno moli; ravno tako mora se pa zahvaliti tudi za. imeniten dar Božji, kteri se vaaki dan pri svetih masah spreminja v presveto Odreëeni-kovo kri. Naj bi vendar jenjali prepiri in pretepi, kateri se godijo zavoljo preobile vinske pijače. Le pametno in trezno vživajmo dar Božji, potem smemo Še zaiiaprej pričakovati Božjega blagoslova. Nikar se sami ne vpijanimo, pa tudi od svojih hramov odganjajmo pijance, saj smo prepričani, koliko hudega in neumnega se zgodi po pijancih. V zadnih Dol. Novicah ste gospod vrednik zapisali smeSnico, ki se je ali pa ne zgodila v 14. stoleni: „Francoz jajca vali." Pri nas pa v resnici valijo pijani reveži francoska jajca. Povedal bi lahko smeSnico, da bi od smeha popokali — pa je pohujŠljiva, Zato rečem le; pijanca nikar napajati, sicer nam bodo vsi francoska jajca zvalili. Z Bogom ! bodite pozdravljeni ljubi Bogomiki! Bralec Dol. Novic. Iz Suhora 7. lov. — Podružná cerkev bv. Jakoba, katera stoji na pokopališči nekaterih vasi Suhorske fare, je dobila novi veliki oltar, katerega so v nedeljo 24. okt. blagoslovili preč. g. dekan A. Ale&. Po dokončanem blagoslovu so imeli preč. g. dekan tej slovesnosti primeren govor in potem sv. maSo, pri kateri sta služila tudi Č. g. domači župnik in ć. gosp. J. Virant, župnik iz Podgrada. Novi oltar je napiavil g. J. Jereb, podohar h Metlike, prav okusno, in se je zopet skazal pravega mojstra v svojem umetnem delu. Pa tudi znotraj in zunaj stá prav lično pobarvala cerkev že v predzadnjih Dol. Novicah omenjena V. in J, MalnariČ in popravila tudi od strele poškodovani zvonik brez vseh posebnih priprftv in piav po ceni tako, da sta omenjena rokodelca za enaka dela v resnici vredna vsega priporočenja. — Še ena podružnica v fari se zdaj žalostno ozira na svojo prenovljeno sestro, in želeti je, da bi so dotični soseščani v kratkem zdramili, ter svoji cerkvici omislili enaki kinč, kakor ga ima zdaj cerkev sv. Jakoba. — Vue pa v cast Božjo! Iz Št. Janža dne 9. novembra. — Dolgo žasa vže prebiram preljubljene mi Dol. Novice, pa od naše strani šb nisem našel niti vrstice. Tako smo nepoznani Dol. Novicam, kot bi bili mi Bogvé kje tam za deveto deželo, da bi nas deseti brat ne našel. Povejte nam kaj, da se ne bode mislilo, da spimo vedno zimsko spanje, in ni nobene novosti. — Pri nas se je v kratkem Času dosti spremenilo. Ni dolgo, kar smo dobili novega gospod kaplana in gospod učitelja in v malo dneh bodo nas še gospod župnik zapustili. Ti gospod, Janez Dolinar, so bili nam skozi 14 let, katere so med nami preživeli, zelo priljubljeni. Ti blagi gospod so si pri nas mnogo zaslug pridobili. Oni so sozidali farovž, da je v čast in ponos celi fari ; altarje so dali prenoviti itd. V cerkvi kot zunaj so bili v vsaki zadevi Bkoz in skoz blag mož. Revežem so radi pomagali in bili nam v pomoč v bolezni in vsacej stiski. Prav žal je nam po tem blagem gospodu. Mi jih bomo ohranili vedno v blagem spominu. Dom&če vesti (Deželna vinarska in sadjarska šola v Grmu pri Novomestu) otvorila so bode, kakor se poroča, slovesno T četrtek 18. t. m. zjutraj ob 9. uri &h sv. maŠo v Št. Mihelu. Po svečani sveti maši se bode šola blagoslovila s primernem nagovorom zastopnika slavnega deželnega odbora in na to ogledali prostori šolskega poslopja in šolska zemljišča, — Sv. maše r Šmihelu vdelaži naj se kolikor mogoče tudi prosto ljudstvo iz okolice, da se s splošno priprošnjo prične delovanje šole, ki ima biti v izgled in korist našemu kmetijstvu. (Premembe pri vradnikih). Gospod Pfefferer, sod. pristav v Kočevji, pride za C. kr. okr. sodnika v Mokronog. Davkar v Kostanjevici g. Hro v at bo šel v Ribnico, iz Ribnice gre g, davkar Kren v Kočevje, v Kostanjevico pride g. Zajec za davkarja, v Črnomelj pa g, Vencajz. Kontrolor g. Orehek gre v Litijo, na njegovo mesto v Krško pride g. Ver bič iz Novega mesta. Umrl je g. Anton Zupanec, C. kr, okrajni komisar v Krškem. V Krško pride k C. kr. okr. glavarstvu g. Klein iz Postojne. (Nesreča) na lovu prigodila se je pretečem teden goep. pl, Langerju. Obstreljen je bil v koleno. Z vzgledno požrtvovalnostjo so ga prijatelji nemudoma odpravili in spremili v Zagrebško bolnico. Upati je, da ozdravi. (Zborovanje) o zadevi dolenjske železnice, ktero se je 5. t. m. v Ljubljani vršilo, je bilo prav obilno obiskano. Velika veČina je glasovala za progo čez Trebenj v Novomesto. (Klanci na državni cesti) med Št. Jarnejem in Novim mestom bodo se odpravili. Okrajna cesta na levem bregu Krko se pa že popravlja med OtoČicami in Šempetrom. (ŽÍTinski sejm v Žužemperku) dni 28. okt. t. 1. je bil dobro obiskan; prignalo ae je 700 glav goveje živine in dô 100 koz; kupčija z živino slaba, kupcev malo, nekoliko krivo neugodno vreme. (Meaećni živinski sejm v Rudol-fovem) dne 8. t, m. bil slabo obiskan; goveje živine se prignalo 150 glav, kupčija slaba; vzrok slabemu obisku je sejm v Št. Jerneji, ktere sploh naši deželaiii radi obiskujejo, ker jei tam kupčija navadno živahna. Bolj živahen je bil preaičji sejm v Novomesfcu, kjer je bilo nad 300 prašičev in cena teh nizka. (Tat) je bil přetečeni teden ulomil v prodajalno gosp. Kastelica v Kandiji ; poleg drobiža pa je prezrl petdesetak vzeti, ki je ravno tam ležal. Gosp. Kaatelic vabi tedaj onega tatu, naj §e po omenjeni petdesetak pride, in zatrjuje, da ga občinski stražnik no bo zasačil. (Gotovo ne, ker ga nimajo. Stavec.) (Gorelo) je 31. oktobra okoli 9. ure zvečer posestvo g. Janez Brežnika v Loki pri Zidanem-mûstu. Tamošnji slavni požarni brambi se je zahvaliti, da ogenj ni vse Loke upepelil. (Občinske volitve). V Dolih pri Litiji izvoljen je za župana Jože Vrtačnik, svetovalci so; Fr. Zupan in Marko Kovač. (Odlikovanje). G. Josip Haslinger, stražmeSter v Litiji, dobil je v priznanje dolgoletnega vspešnega službovanja srebrni zaslužni križec s krono, (V Krškem) je sicer bralno druStvo nekoliko pospano poslalo, a snuje se godbena to-varšija. Da bi bralno društvo dremalo, ne bi bilo prav. Da se snuje godba, to pa nas veseli. Nekaterim Slovencem v Krškem se le to ne dopada, da voditelji nove godbe »lovensčino premalo čislajo in rabijo, in da so nekateri vmes, ki celrt Slovencem zabavljajo. (Konjskega mesarja) v Ljubljani ni več, mu menda ni neslo. Vsega skupaj je zaklal menda 122 konj. (Stekel pea) klati ae okoli po Rateski in Sevniaki okolici iu je že veČ Iju^i popadel ter mnogo psov oklal, Oklano pse so pobili, kij je pa z ljudmi, ki jih je popadel iu kaj je s psom samim, nam ni znanu. Razne veati» * (Velikanska trta) je v BuiSakovein pri Metliki pri hiši Martina VukšiuiČa. imela je brez toga, kar se je pred trgatvijo grozdja viselo, bo 56 lit. mošta. Trta je zdaj stara 19 let. Eden grozd je tetital 1 kilo 10 dkg. ^ * (Semiuar) aa zvunauje misijoue v ťarÍKii je oazaantl, kako grozovito so trpeli njegovi misijooi v letu 1885. Kes, pisano je prav s krvjo kršćansko; pravi namreč : Ve6 kakor 200 let jo vže trpel» družba za zvonanje misijone trdo preganjanje. Ali nobeno leto ni gledalo takega pokončanja kakor leto 1885 ; v nobenem ni teklo toliko krščanske krvi. Deset iz med našiti misijonarjev je bilo umorjenih od preganjalcev; 12 domačih duhovnov, 60 katelietov, 3(X) domačih eeater (auu), 30.000 kristijanov pobitih. Mi8Íjon8 200 krÎHtijaui je bil pojiolnoma pokončan. Razan tega je bilo oropanih in pošganib 250 cerkev, 2 Mominars, 40 šol, 70 misijonarskih hiš, 17 sirotišnic, 13 samostanov, 1 tiskarna in hiše od 55,000 kristijanov. Kako žalostno! Kdo bode djal, da dandanes več kris^aui n® mró /.a sv. vero? Toda B|)oroČilo pa pripoveduje tudi vesele novice: Bilo je krščenih 19.705 odraSeuih ne-veniikov, 205 krivovercev spreobrnenib in 180.960 otrok v smrtnoj nevarnosti krščenih, Smešnica. Po pridigi. — O kako so danes naS gospod lepo pridigovali, vsi smo se jokali! Na to kmet nečega tujca, kteri je tudi v cerkvi bil, vpraša: „Alt ste se tudi vi jokali?" Mož odgovori; „Zakaj ae bom jaz jokal, saj nisem h vaše fare." V mesecu oktobru v Hovomasto vračujo&a se pisma: Dr, Strukol Triest. — Jožef Yorkopec Petrinja. — August Karlinger Ahenmarkt bei Weixelburg. — Johanu Uežek rašuverh Mottling, — Autouia Grtidea Zagorje. — Anton Bojaz Braek a, d. M. — Johanu Pctsehaner Lusnîe Uardovie. — Eduard Rešky Tllrk (lieiche lhali Baiera). — Franc Papež Verbovac, — Pred. Dregincs Nord-Amorica. — Karl Wall Komeíau. — Ludmila WukerLailiauh. — Johaun Knžnik Berhing Ob Bayeru. — Valentin Dujatrin Marburg. — Maksin SmiljauiČ Remus. — Žitna cena v Novem mestu 7. novbr. 1886. Domače pšenice meruik 2 gld. 30 kr,, Deheiafie (koroze) 1 gld. 40 kr., Soršice 1 gld. 90 kn, líži 1 gid. 60 kr,, Ječmena l gld. 45 kr., Ajde 1 gld. 20 kr., Ovsa 75 kr., Krompirja 85 kr. Loterijske srečka. Trsi 6, novembra 3 10 7 31 20 Sradac 30. oktobra 14 3 34 42 30 Smo za 15 kr, gimenili mA in pošljem za poskuàujo v pozlačeni kositar-ski škatljicL s podukom in ceno vred Surove vazelíne,^ kar je za vsakega neobhodno potrebno iu koristno. Da ui to kaka sleparija, se spri-čujem iz predpisom e. k. vojnega ministerstva Abt. 7., št. 2030 iu premnogo drugih pohval. Tudi uljudno naznanjam viem častitim naroSnikom, da imam sedaj mojo zalogo za vazelíno in trgovino a mesauim blagom v Metliki. [75-3] Franc Mus. 178. Btran. DOIiEN.TSKE NOVICE. 22. Stev. Ravnokar izišlo! „Priče Božjega bitja". ■sss^: Jako piiučna knji'/iica došla bo povsod dobro, kjer jo le še iekri<;a vere v Gospodarja nebes in zemlje. — Frefastita duhovščina bo vcrnemn Darodu izvcstno jako vbtrcgla, ako ga opozori na to v današnji brezverni dobi jako primerno delce. Na prodaj jo pri založniku Draffofinu NribarJ-u, v Ljubljani na Bregu žt. !0, pri Blaznlku in v „Katoliški Bukvami" v LJubljani; ter Tcljá samo 25 kr, po poSti 5 kr. vcg, Kdor jih vzame 12, pošljejo se mu franko. mm Nora izdaja. ^ Y podpisali! bukvaini izšla je ravnokar nova izdaja „Molitve, katere na] se klečé opravljajo, po ukazu & papeia Leona Xlil., v vseh cerkvah svetá po vsaki tihi sv. maši." IkltHficn tnoA niolcin Inx^noiu iivaliil «troji (niaiiliiej tod» •olkbejlici kot moji, nd »«ntn Itrodn^lajo, •varim triluj VBkrK« Cantlt«ca kupna ou pi'ATS- rltl pnMItl. li^p«^ gsrnš«®« jablame, 61etiio, za posaditi in sicer: tnl'elni, čcbularji, hosniaCi, rožmarini, hlcbarji, pucmani, kutnarji, vošicnke in druge verste se dohé ^ od 30 do 40 kr. edexx [107] V Šmarješkem farovža. a> >w al E šivalni stroji, oo Najboljši Howe-, Singer in Clrkular bivalni stroji z ô letním poroí^tvom (garancijo) prodaja od 40 gl. naprej. l)n sn DioJI iivulni tlrdji poKrkiio Mri, iiiijo llnti (<0111(1 ttiji^r prk'nu. Ulerl jib £« lU dii IS Ul rabi]». 'Vi m <' S. IP «T ýivalni stroji, a» a J. OGOREUTZ, v Noveiu mestu. ta-n] v najem ali na prodaj [los-i] T Podgori blizo grajičine Dreitenau posta Novomesto. Jožfl Špelko, Podgora (poŠta Novomeeto). «ffl Federn Matrazen c» Z" ca » Tmli prodaja od 7 do 8 gld. lesene Federn Matraze odglv. o. k. priv. tovarne iz Dunaja, katero drage „Drat Matratzea" popolnoma nadomestujcjo. li- Federn Matrazen s»» slavenskega in nemškega Jezika zmožen, so takoj iprejme v prodajalno K. Kallngcrja [JIO—1] T Toplloali pri Novom msatïi. Ktoir prav dobitm stano, v Kandijl pri Novem številka 30. je nu prodaj mestu hišna [109—!] OdgOTornl urednik, izdajatelj in Ealulnik J. ErAjeo. NoTomMto. — NfttiBnU J, Kj»jec,