GLASILO SKUPŠČINE OBČINE MOZIRJE • GLIN NAZARJE IN ZKZ MOZIRJE
JULIJ 1970
ŠT. 7
NOV PROIZVODNI OBJEKT V NAZARJAH
za nadaljnjo obdelavo v obstoječem oddelku za proizvodnjo vrat in oddelku za proizvodnjo oken. S tem da bomo namestili pripravo lesa v ta novi objekt, nam bo mogoče uvesti v starem oddelku proizvodnjo oken na popolnoma drugačen način. Proizvodnja bo tekla v dveh linijah; uvedena bo tako imenovana linijska proizvodnja. S tako linijsko proizvodnjo bo mogoče povečati izdelavo oken za skoraj 50 %, V ta namen smo morali nabaviti nekaj manjših strojev. Glavni smoter je z malo investicij občutno povečati proizvodnjo klasičnih oken. Ta cilj pa bo tudi dosežen. Zelo pomembno je tudi to, da bomo s tem odprli približno 50 novih delovnih mest.
Le s takimi poslovnimi odločitvami v GLIN Nazarje bo možno hitreje odpirati produktivna delovna mesta, večati dohodek podjetja in seveda tudi osebni dohodek zaposlenih.
TRATNIK Franc dipl. ing.
Zaradi velikega povpraševanja po naših oknih in vratih na jugoslovanskem trgu, smo se v GLIN Nazarje
razrez žaganega lesa v frize ter krpanje in vskladiščenje teh frizov v regale. Tako bo les v celoti pripravljen
Obrisi nove temperirnice so že v celoti vidni
Stop za črne gradnje
Občinska skupščina je na svoji seji, ki je bila v petek, 10, julija, obravnavala med ostalim tudi problematiko črnih gradenj v naši občini.
odločili ža povečano proizvodnjo stavbnega pohištva. V ta namen smo se odločili, da zgradimo centralno prirezovalnico in temperirmco lesa. Objekt: je V izgradnji in je železne konstrukcije. Zgradba je 72 m dolga, 15 m široka in 7 m visoka. Stavba je zelo funkcionalna in bo zato mogoča sodobna organizacija dela, še posebej pa bo mogoč najsodobnejši notranji transport in vskladiščenje žaganega lesa ter frizov. Ves transport )in vskladiščenje se bo vršil z odličnim viličarjem švedske tovarne BT, ki ga bomo kmalu nabavili.
Naj na kratko opišem, kaj bomo pridobili s to temperirmco. Kot je znano vsem lesnim strokovnjakom in vsem drugim, ki se bavijo s predelavo lesa, je potrebno žagan les, ki ga umetno posušimo v sušilnih komorah, vskladiščiti v primerno klimatiziran prostor, kjer les »odleži«. Šele potem je tak les sposoben za nadaljnjo predelavo. Do sedaj takega prostora v pohištveni proizvodnji v GLIN nismo imeli in posledica tega je bilo slabše izkoriščanje žaganega lesa. V bodoče bomo les, ki ga sušimo V sušilnih komorah, vskladiščili v ta, pozimi ogrevani prostor. V tem prostoru pa se bo vršil tudi grobi
Crnih gradenj, to je gradenj, ki niso ustrezno odobrene s strani za to pristojnih strokovnih in upravnih organov, je v naši občini še vedno vsako leto nekaj. Priznati je potrebno, da je bilo v preteklih letih za črne gradnje nekaj objektivnih razlogov, še več pa je seveda bilo takšnih, ki nimajo nobenega opravičila.
Med objektivne razloge vsekakor lahko štejemo to, da do letošnjega leta nismo imeli v občini izdelane potrebne urbanistične dokumentacije. Ta pomanjkljivost je sedaj odpravljena in so stavbna zemljišča, razen Ljubnega ob Savinji, v vseh zazidalnih okoliših na razpolago. Drugi, neopravičljivi razlogi pa so seveda bili v tem, da so graditelji lahko dobili zemljo doma zastonj, da so bližje doma, da jim lahko domači pomagajo pri gradnji, itd.
Skupščina je v temeljiti razpravi sprejela osnovno stališče, da je potrebno do sedaj osvojeno politiko urbanistične izgradnje dosledno nadaljevati. Svet za urbanizem so pooblastili, da pregleda vse črne gradnje, ki so bile pričete, do konca leta 1969, in jih po svoji uvidevnosti legalizira, če te niso v nasprotju z javnimi interesi. Seveda bodo morali graditelji pred takšno legalizaci-joj objekta plačati komunalni prispevek.
Črnih gradenj, ki so bile pričete v letu 1970, ni pristojen legalizirati noben organ občinske skupščine. Vse posledice, ki izvirajo iz nedovoljene gradnje, bodo morali nositi investitorji sami.
Sklenjeno je bilo tudi, da morajo pristojni upravni organi občine pri novo začetih gradnjah nemudoma in energično ukrepati in takšno gradnjo takoj porušiti. HERCEK M.
URBANISTIČNI IN ZAZIDALNI NACRT NASELJA GORNJI GRAD
Prav tako kot za naselji Mozirje in Nazarje je v letu 1968 Zavod za napredek gospodarstva Celje izdelal programske osnove naselja Gornji grad. Ta študija predvideva prostorsko razdelitev ob jedru naselja za nadaljnje obdobje 30 let. V tem času naj bi se naselje povečalo na preko 1.000 prebivalcev. Prav zaradi tega, da se kraju omogoči normalen in pravilen razvoj, je potrebno že sedaj predvideti njegov tok razvoja in določiti, kje naj bo kaj, oziroma ločiti posamezne dejavnosti. Zato je območje Gornjega grada razdeljeno na naslednje dele v površini:
—	stanovanjska cona	14,65
—	proizvodna cona	0,73
—	rezervat proizvodne
cone in obrti	1,14
—	zemljišča z javnimi
in družbenimi objekti	3,50
—	vikend naselje na levem
bregu Drete	2,56
—	kopališče	1,62
—	športno-rekreacijsko
območje z osemletko	2,72
—	športno-rekreacijski predel smučarske
vlečnice	2,90
—	parkirni prostori	1,10
—	pokopališče z rezervatom 0,78
—	čistilna naprava	0,85
—	zelenice z zaščitnim
pasom daljnovodov	3.00
—	cesta obvoznica z
zaščitnim pasom	3,25
—	vodotoki	2,10
Skupna površina ureditvenega območja znaša tako 4090 ha.
Jedro naselja tvori strnjena zazidava ob objektih nekdanje graščine. Posebna znamenitost so strnjeni predeli naselja in večnadstropni objekti. Obojestransko ob cesti II. reda so raztreseni objekti, ki so na območju spodnjega predela naselja izrazito kmečkega značaja — kmetije s pripadajočimi gospodarskimi poslopji.
Stanovanjska izgradnja (stanovanjska cona 1) je v prvi fazi predvidena med Dreto in obstoječo obvozno cesto, ki poteka ob severnem robu obstoječe stanovanjske zazidave.
Severno od objekta zadružnega doma je predvidena površina za izgradnjo javnih in družbenih objektov.
Stanovanjska cona 2 je v drugi fazi izgradnje predvidena na površini vzhodno od zaščitnega pasu obstoječega pokopališča, do objekta osemletke, kjer je v neposredni bližini situirana telovadnica ter objekt
zdravstvenega doma. Stanovanjska cona 3 pa je razširjena severno od predvidene stanovanjske cone 2.
Rekreacijske površine so predvidene na levem bregu Drete.
Na jugozahodnem delu naselja, na južni strani ceste II. reda, je situirano lesno obrtno podjetje »Smreka«, ki ima predviden rezervat za razširitev svoje dejavnosti.
Zunaj navedenih meja segajo površine kmečkega zaselka, ki niso zajete v sklop ureditvenega območja. Na teh površina ni možna novogradnja s stanovanjskimi objekti, ker je predel zapolnjen pretežno s kmetijami in spremljajočimi kmetijskimi objekti. Novogradnja tudi ni možna iz urbanističnih vidikov, ker bi razvlečenost naselja še podražila komunalno opremljenost zemljišča.
Pri rekonstrukciji, obnovi ali tekočem vzdrževanju starih obstoječih objektov v starem jedru, to je ob objektih obstoječe graščine, je obvezno izdelati tehnično dokumentacijo, ki mora prikazati sedanje in prihodnje stanje celotne fasade obravnavane zgradbe ob upoštevanju elementov spomeniško varstvenega reda.
Vzporedno z razporeditvijo omenjenih predelov je bilo potrebno idejno rešiti vse komunalne naprave od cestnih povezav, kanalizacije, vodovoda, elektrike in drugega.
CESTNO OMREŽJE
Glede na dane terenske prilike ter obstoječe zazidave naselja, se bo trasa glavne prometnice, ki še v prihodnje ostane glavna vpadnica iz Kamnika v Gornjo Savinjsko dolino, korigirala tako, da bo nudila čim udobnejši in varnejši promet skozi naselje, obenem pa ga ne bo odmikala od naselja. Cesta II. reda, ki je speljana skozi naselje, ima predvideno obvoznico ob južnem robu naselja, tako da se je možno izogniti ozkemu grlu na predelu obstoječega strnjenega jedra.. Del obstoječe ceste II. reda pa prevzame funkcijo glavne ceste naselja. Krajevne ceste pa bodo služile notranjemu prometu.
VODOVODNO OMREŽJE
Vodovod v Gornjem gradu je bil ojačen z novimi zajetji in povečan v letu 1932 in 1946.
Perspektivni program razvoja naselja predvideva večjo porabo vode. Iz primerjave sedanje zmogljivosti vodovoda in bodoče porabe vode je razvidno, da je že ob sedanjem pomanjkanju vode bilo nujno pristopiti k zajetju novih izvirov vode oziroma zgraditi nov vodovod. Zaradi tega sč je tudi pristopilo k izgradnji novega vodovodnega zajetja. O samem pričetku gradnje in napredovanju del pa v prihodnjem listu Novic.
KANALIZACIJSKO OMREŽJE
Prva kanalizacija v Gornjem gradu se je zgradila v letu 1928. Sele v letu 1963 se je pričelo z nadaljnjo izgradnjo kanalizacijskega omrežja. Kanalizacijski sistem v dolžini 700 m je mešani, fekalne in površinske vode se odvajajo v skupnem kanalu. Voda se preko razbremenilnika izliva direktno v Dreto.
Z urbanizacijo naselja je nujno urediti sistematični odvod fekalne kot površinske vode v enotnem kanalizacijskem sistemu s centralnim čiščenjem vode v čistilni napravi. Na podlagi tega so idejno rešene vse trase kanalizacijskega omrežja.
ELEKTRIČNO OMREŽJE
Za preskrbo z električno energijo celotnega ureditvenega območja je potrebno samo ojačati obstoječe transformator j e.
TELEFONSKO OMREŽJE
Po programu avtomatizacije telefonskega prometa je za Gornji grad do leta 1975 predvidena avtomatska telefonska centrala za 60 priključkov. Istočasno je predvidena izgradnja novega kabelskega omrežja in vključitev prenosnega sistema za povezavo s telefonsko centralo v Mozirju. Tako se bo v doglednem času le prišlo do avtomatske telefonske centrale oziroma stalne telefonske zveze z ostalimi kraji.
VIDMAR B.
	■fr-	N	01
JULIJ 1970
Ocenili so
dosedanjo
realizacijo
volilnega
programa
V	Mozirju se je sestala na svoji prvi seji novo izvoljena občinska konferenca socialistične zveze SZDL. Seja je bila v torek 30. junija 1970. Razpravljali so o dosedanji izvršitvi volilnega programa in o programu razvoja šolstva v gornjem delu občine. Izvolili so tudi stalne organe občinske konference SZDL. Za predsednika občinske konference SZDL je bil ponovno izvoljen ČOP Hinko iz Mozirja, dosedanji predsednik občinske konference.
•
V	zvezi z dosedanjo realizacijo volilnega programa socialistične zveze se je razvila živahna razprava, v kateri so člani konference in gostje zelo objektivno razpravljali o dosedanjih rezultatih, ki so v okviru volilnega programa že doseženi, in seveda tudi o tistih stvareh, ki še bodo morale biti realizirane. Dokaj kritično so obravnavali problematiko krajevne samouprave, še zlasti problematiko zborov volivcev, ki velikokrat ostanejo le formalna oblika. Sprejeto je stališče, da morajo zbori volivcev ostati tista oblika krajevne samouprave, v kateri bodo vsi občani sodelovali na osnovi skupnih interesov in potreb v krajevni skupnosti.
Ko so razpravljali o problematiki urbanizacije v naši občini, so izredno konkretno podprli stališče predsedstva občinske skupščine o problematiki črnih gradenj.'Tudi občinska konferenca smatra, da je potrebno dosledno nadaljevati z do-sedaj sprejeto in že uveljavljeno urbanistično politiko. Podprli so tudi prizadevanja občinskega sindikalnega sveta, da je potrebno na našem območju doseči najnižji osebni dohodek za poln delovni čas in normalno izpolnjevanje delovnih obvez v Višini 700,00 din. V
V	zvezi s programom razvoja šolstva — program zajema kraje od Ljubnega ob Saviniji in Gornjega grada navzgor — je bilo sprejeto mnenje, da se mora dosledno spoštovati odločitev občinske skupščine, da je prva na vrsti za obnovo šole Rečica ob Savinji, Ljubno ob Savinji je s svojimi sedanjimi šolskimi prostori v najbolj neugodnem položaju. Konferenca je smatrala, da mora priti za Rečico ob Savinji na vrsto Ljubno ob Savinji.
Herček H.
Občinske konference SZDL občin Celje, Dravograd, Krško, Laško, Lenart, Maribor, Mozirje, Ormož, Ptuj, Ravne na Koroškem, Slovenska Bistrica, Slovenj gradeč, Slovenske Konjice, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Velenje in Žal^c, ki so organizatorice »Karavane bratstva in enotnosti 1970«
vabijo
nekdanje slovenske izseljence v Srbiji v letih 1941/45, da se priglasijo vsak svoji občinski konferenci SZDL, če se bodo udeležili karavane bratstva in enotnosti
Nekdanji izseljenci naj se pismeno priglasijo nepreklicno do 25. julija 1970 (primek in ime, naslov).
Pogoji priglasitve so:
1.	Da je priglasitelj bil izseljenec v Srbiji;
2.	Da ob priglasitvi 'vplača 40 din k prevoznim stroškom (ta znesek bo udeleženec na vlaku lahko vnovčil za hrano in okrepčila);
3.	Da ne zahteva povračila prispevka, če se iz kakršnihkoli naknadnih razlogov ne bi mogel udeležiti karavane.
Karavana bo krenila na pot s posebnim vlakom (s postanki na sedežih občin od Maribora do Krškega) dne 12. oktobra 1970 v popoldanskih urah, vrnila se bo predvidoma 16. oktobra 1970 popoldne. Posamezne skupine bodo obiskale kraje: Kraljevo, Kruševac, Užičko Po-žego, Trstenik, Ćuprijo, Ariljo, Titovo Užice, Vrnjačko Banjo, Čačak, Gornji Milanovac in Kasjarič. Podrobnejši program bo udeležencem pravočasno pisuneno sporočen.
Za podrobnejša navodila naj se izseljenci obrnejo na občinske konference SZDL.
Sprejem za udeležence »Evropa pleše 70«
Predsednik občinske skupščine DEBERSEK Jože je sprejel v galeriji »Jaki« udeležence plesnega turnirja EVROPA PLESE 70, ki je bil v Velenju. Udeleženci sprejema so si ogledali razstavo JAKIJEVIH del.
Plesni pari so si nato ogledali še nekaj turističnih znamenitosti Gornje-savinjske doline. Obiskali so IGLO in turistični center na GOLTEH.
Slikar Jože HORVAT-JAKI v pogovoru s plesno dvojico iz Velike Britanije Frankom VENABLES in Lindo HORWOOD, ki sta osvojila na turnirju prvo
mesto
PRVI MLEKARSKI LIKOF
Za nami je prva tovrstna kmečko-turistična prireditev v Podvolovljeku. Kljub slabemu vremenu, ki je v soboto, 4, julija pošteno zagodlo prirediteljem, je prireditev sama dobro uspela, tako po svojem namenu kot tudi po številu obiskovalcev, saj se je v nedeljo ob lepem sončnem vremenu precejšnje število ljudi odločilo, da preživi popoldan v prijetnem okolju prireditvenega prostora.
li za svoje dolgoletno delo pismena priznanja. Nekatere izmed udeležencev tega praznovanja smo povprašali za njihove misli ob tej prireditvi:
JUVAN Franc p. d. OGRADNIK iz Primoža pri Ljubnem ob Savinji: Današnje srečanje je za nas kmete vzpodbudno. Vse nas usmerja k večji proizvodnji, saj se samo od posekanega lesa ne da živeti. Jaz imam sedaj v hlevu 10 glav goveje živine in še kar dobro izhajam. Seveda pa sem se ravnal po navodilih strokovno pospeševalne službe, ki jo ima kmetijska zadruga. V začetku vanjo nismo imeli vsi potrebnega zaupanja, sedaj pa tudi pri sosedih že opažam, da postajajo zelo zainteresirani za takšen način kmetovanja.
Danes tudi jaz lahko v lepi obleki in z zavezano kravato stopim v svoj hlev. Ni se več treba bati umazanije. Tako je tudi pri drugem delu.
Prof. CIZEJ Dolfe podelj'uj'e diplomo mlademu kmečkemu gospodarj'u ZAGOŽEN Francu iz Volaga
Samo prireditev je začel ing. Ernest ERMENC, direktor naše kmetijske zadruge. On, DEBERŠEK Jože, predsednik SO Mozirje in prof. Dolfe CIZEJ so orisali večletna prizadevanja v Gornji Savinjski dolini za razvoj zasebnega kmetijstva. Posamezni zelo prizadevni kmetovalci so dobi-
RESNIK PETER, p. d. OBCIR iz Podvolovljeka:
V hlevu imam 6 krav, obdelovalne površine pa 5 ha. Prizadevam si, da bi imel dve govedi na en hektar. No, do sedaj je že nekaj narejenega. Še pred dvema letoma smo imeli na celi površini samo dve govedi. Da sem lahko tako hitro menjal način kmetovanja, se moram zahvaliti kmetij-sko-pospeševalni službi iz Mozirja in prof. Cizeju iz Maribora. Pri njem sem dobil smernice za to, kar sem naredil.
Na naši kmetiji sedaj ni več glavni dohodek od lesa, ampak tisti, ki pride od mleka. Zato vsem, ki imajo možnosti za to, priporočam,, da gredo
v takšen način kmetovanja kot ga imamo mi.
Današnje srečanje nam daje možnosti, da se bomo kmetje med seboj pogovorili in izmenjali izkušnje. Da je takšna prireditev v Podvolovjeku, pa je še posebno lepo, saj bo' to pomenilo njegovo afirmacijo, ljudje ga bodo spoznali.
■■■■■■«M
■i
m
1®
KRIki
■■■%*:*
■
VRŠNIK Franc, p. d. GOVC iz Robanovega kota:
Ukvarjam se s kmetijstvom in delno tudi kmečkim turizmom. Imam 14 glav govedi, osnovni dohodek na moji kmetiji prihaja od kmetovanja, nekaj pa seveda tudi od turizma in od lesa. Vendar mi gozd predstavlja le neko rezervo.
Zelo interesanten bi bil turizem, če bi bila sezona malo daljša. Sedaj traja samo dva meseca. Ta dva meseca imam svoje turistične kapacitete oddane. 16 ležišč v štirih sobah zasedajo gostje iz Beograda in Zagreba.
Prof. CIZEJ Dolfe — Maribor:
Gornjesavinjčam so bili vedno revolucionarni ljudje. Že v času okupacije so imeli svobodno ozemlje. Revolucijo, v kateri so med NOB sodelovali, so končali uspešno. Sedaj so pričeli z drugo revolucijo — kmetijsko. S to revolucijo so nakazali pot. reševanja kmetijstva v celi Sloveniji, rečem lahko tudi. Jugoslaviji.
Pred petimi leti, ko smo pričeli z akcijo programiranih kmetij, smo naleteli na razumevanje pri kmetih. Uspeh, ki je tu dosežen, sigurno ne bi mogel biti takšen kot je, če se ne bi bila splošna atmosfera v Sloveniji popravila v korist kmeta. V začetku so bile velike težave. Zanimivo je tudi to nasprotje: kmetje v začetku niko hoteli najemati kreditov, danes pa je kreditnih sredstev vse premalo.
Za uspeh, ki je dosežen, nosi precejšen del zasluge Gomjesavinjska kmetijiska zadruga, ki je kmetu omogočila, da lahko svoje pridelke sigur-
V PODVOLOVLJEKU JE USPEL
no proda. Da so bili pri tem doseženi: precejšnji rezultati, se vidi že po tem, da se je pred nekaj leti zbiralo 300 litrov mleka na dan. Danes pa se ga zbere 11.000 litrov. Če bo šlo to naprej s takšno hitrostjo, bomo čez štiri do pet let zbrali dnevno 20.000 litrov mleka. Da je prišlo do tega, pa leži zasluga tudi v stalnem in relativno hitrem večanju kmetijske mehanizacije in seveda na kmetij-sko-pospeševaLni službi in medsebojnem zaupanju.
Današnje praznovanje je sigurno velika vzpodbuda za kmete. Ta praznik mora postati tradicionalen. Postati mora vsakoletni pregled dosežkov na kmetijskem področju.
Ing. Tone VENEK, vodja enote kooperacija pri ZKZ Mozirje:
Rezultati, ki so v razvoju zasebnega kmetijstva doseženi, so plod izredno širokega interesa zasebnih kmetovalcev. Ti vidijo v takšnem kmetijstvu svoj napredek, svoj večji standard in svojo perspektivo. Takšen razvoj bo vnaprej možen samo še ob večji strokovnosti zasebnih kmetovalcev, kakor tudi strokovnih služb v kmetijstvu ter seveda ob uspešnem uvajanju modeme kmetijske mehanizacije v kmetijsko proizvodnjo.
Ta proces razvoja zasebnega kmetijstva, ki se je že pričel, se bo lahko odvijal naprej le, če bomo uspeli skupno s kmetovalci poiskati ustrezna finančna sredstva v obliki kreditov, ki so za takšen način kmetovanja nujno potrebni.
Sam »Mlekarski likof« pomeni za ljudi v Podvolovljeku veliko. Poleg priznanja za uspešno delo na kmetijskem področju so na n.aš praznik — dan borca, 4. julij, doživeli velik obisk, kar je nedvomno pomembno za oživetje tradicij narodnoosvobodilne vojne na tem področju.
Herček H.
Zadružne novice
v juniju
— Za naše modernizirane kmetije so se v zadnjem času začeli zanimati tudi. tuji kmetijski strokovnjaki.
: Pred nedavnim se je mudila pri nas skupina avstrijskih in francoskih gospodarstvenikov s področja kmetijstva, pred tem pa šef švicarske pospeševalne službe in predsednik zadružne organizacije »VOLG« iz Winterturja — dr. Angst.
Vsi so izrazili veliko zadovoljstvo nad uspehi, ki so jih v tako kratkem času in ob skromni pomoči družbe dosegli naši najnaprednejši kmetovalci.
PLAZNIK L.
O čem neki modrujejo? Od leve proti desni: Živinozdravnik RESNIK Tone, kmetijski pospeševalec TISNIKAR Lojze, vodja kooperacije pri ZKZ Mozirje VENEK Tone in občinski urbanistični inšpektor MIKLAVC Vlado
Predstavnik »DUBRAVE« demonstrira uporabo male kosilnice
Prireditev je obiskal tudi direktor JUGOBANKE za Slovenijo KOPRIVNIK Tone, Vidimo ga v pogovoru s predsednikom občinske skupščine DEBERSEK
Jožetom
Gornjem gradu
»ČEBELARSKI PRAZNIK« v
V mozirski občini smo v tem letu priča izredno živahni dejavnosti na področju razvoja turizma. Občinska turistična zveza Mozirje si je postavila skupno s turističnimi društvi v posameznih krajih prdcej bogat program. Osnova tega programa je v tem, da je potrebno v Gornjo Savinjsko dolino pripeljati čim več turistov, ki bodo lahko v tem lepem koncu Slovenije preživljali svoj prosti čas.
Da bi lahko v teh prizadevanjih uspeli, se turistični delavci zavedajo dejstva, da je potrebno turistu poleg lepega in zanimivega naravnega ambienta nuditi še kaj. Ena izmed teh stvari je nedvomno zabava. Ravno v tem lahko letos zasledimo precej sprememb. Poleg že tradicionalnega flosarskega bala na Ljubnem ob Savinji je letos organizirala kmečko-turistično prireditev v Podvolovljeku pri Lučah pod imenom »MLEKARSKI LIKOF«.
VABIMO VAS, DA OBIŠČETE ČEBELARSKI PRAZNIK V GORNJEM GRADU 25. IN 26. JULIJA
Prireditveni odbor
Prijetno so presenetili tudi prebivalci Gornjega grada, ki te dni intenzivno pripravljajo turistično prireditev ČEBELARSKI PRAZNIK. V Gornjem gradu so povedali, da se je ideja o tem porodila v razgovorih med turističnimi delavci in člani čebelarske družine v Gornjem gradu. Nato je bila sprejeta tddi na zvezi čebelarskih društev Slovenije. To praznovanje naj bi v prihodnjih letih postalo tradicionalna turistična prireditev v Gornjem gradu.
S to prireditvijo želijo Gornje-grajčani privabiti v Gornji grad čim
več čebelarjev iz vse Slovenije. Program praznovanja je dvodneven. V soboto 25. julija ob 17. uri bo otvoritev razstave čebelarskih panjev in drugih čebelarskih pripomočkov. Razstavljeni bodo zanimivi panji in panjske končnice, kd so nekatere stare preko sto let. Zvečer bo plesni turnir, na katerem bo izbran čebelarski par, ki bo dobil lepo nagrado. Z bližnjih obronkov Počrevinovega griča pa bodo izvedli ognjemet.
V nedeljo, 26. julija bo ob 10. uri
za čebelarje organizirano strokovno predavanje, ki ga pripravlja Zveza čebelarskih društev Slovenije. Predavanje bo po svoji vsebini interesantno tudi za nečebelarje. V popoldanskih urah je na programu zopet zabavni del. Pravijo, da bo za dobro glasbo, jedila in pijačo odlično poskrbljeno. Pri organizacijskem odboru so povedali, da bo nekdo izmed udeležencev te prireditve postal srečni lastnik vikend hišice, ki je izdelek Lesne obrti »SMREKA« Gornji grad. Lastnik bo tisti, čigar vstopnica bo izžrebana v popoldanskih urah.
Prireditelji upajo, da bo obisk na prireditvi dober, še zlasti pa, da jim bo postreglo letos sicer malo bolj muhasto vreme.
HERCEK H.
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade pri SO Mozirje POZIVA
vse zainteresirane gospodarske in druge organizacije, gružbeno-politične organizacije in društva, krajevne skupnosti ter posameznike k vlaganju predlogov za podelitev
Občinske nagrade v letu 1970
Občinska nagrada je namenjena kot moralno in materialno priznanje za posebne dosežke s kateregakoli področja družbene dejavnosti na območju občine Mozirje in se slovesno podel je j e vsako leto na občinski praznik 12. september. Vsako leto se podeljujejo tri nagrade.
Občinska nagrada se podeljuje delovnim organizacijam na področju gospodarstva in družbenih služb, družbenim organizacijam in društvom, krajevnim skupnostim ter posameznikom za posebne družbeno-politične, znanstvene in organizacijske dosežke in za napore pri razvoju občine ali posameznega področja gospodarske in družbene dejavnosti.
Predlog za podelitev nagrade lahko poda vsaka pravna ali fizična oseba.
Predloge je treba izčrpno obrazložiti in predložiti potrebno dokumentacijo, če ta obstoja.
Komisija sprejema predloge za podelitev nagrade v letu 1970 do vključno 15. avgusta 1970.
Predloge z dokumentacijo in obrazložitvijo je treba poslati na naslov: Skupščina občine Mozirje,
Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade.
Skupščina občine Mozirje Komisija za izbor kandidatov za podelitev občinske nagrade
V Gornjem gradu se vestno pripravljajo na svojo turistično prireditev. Računajo na precejšen obisk
Izvoljen je nov zadružni
svet
V vseh krajevnih območjih občine so bili predvolilni zbori zadružnikov. Na njih so predlagali kandidate za volitve v novi Zadružni svet in Svet kooperantov. Podobne zbore so organizirale tudi vse ostale delovne enote v Zadrugi.
Volitve so bile izvedene v nedeljo, 21. junija. Tako je ZKZ dobila nove samoupravne organe, katerih pristojnosti so vsklajene z novo statutarno ureditvijo.
PLAZNIK L.
Razpisna komisija pri delovni skupnosti osnovne šole Mozirje RAZPISUJE naslednji prosti delovni mesti:
1.	KURJAČA - HIŠNIKA
2.	SNAŽILKE
Pogoji:
Pod 1 — kvalificiran delavec (mizar ali ključavničar) s kurjaškim izpitom (šola bi ga poslala na tečaj),
Pod 2 — nekvalificirana delavka.
Nastop 15. avgusta 1970. Delovni mesti se razpisujeta za nedoločen čas s polnim delovnim časom.
Za obe delovni mesti je poskusno delo en mesec. Rok prijave je 15 dni po objavi razpisa na razpisno komisijo.
Stanovanj ni.
BRALCI POZOR!
Zaradi tega, ker se upravni odbor občinskega sklada za financiranje šolstva še ni konstituiral, vam sporočamo, da bo razpis za štipendije im pomoči za šolanje objavljen na razglasnih deskah krajevnih uradov konec tega meseca.
Oddelek za občo upravo in družbene službe SO Mozirje
NOV ŠPORTNI OBJEKT
Na Ljubnem ob Savinji so pred kratkim predali svojemu namenu novo zgrajeno športno igrišče. Igrišče je lepo asfaltirano, služilo bo šolski mladini in tistim, ki se še zanimajo za športno dejavnost.
Objekt je zgradila šolska mladina. Otroci so opravili preko 8.000 delovnih-ur. Vrednost novo zgrajenega objekta je precejšnja — preko treh milijonov starih dinarjev. Do gradnje igrišča je prišlo izključno na pobudo šole. Eden izmed vzrokov za to je bil tudi v tem, ker je mladina v kraju, kar se tiče športa usmerjena zelo enostransko, učni načrt pa poleg no-
gometa predvideva še poznavanje drugih športov.
Sama gradnja in prizadevanje šolske mladine niso bila pozdravljena od vseh prebivalcev Ljubnega. Bili so celo »kamen spotike« kot je bilo rečeno v otvoritvenem govoru. Podcenjevanje ni bilo na mestu, otroci so opravili precejšnje delo. Odpeljali so 200 m3 zemlje, splanirali 300 m3 gramoza in opravili precej zemeljskih del.
Otroci, mladina in vodstvo šole si zaslužijo vse priznanje.
Herček H.
Igrišče za košarko, rokomet in odbojko je lepo urejeno. Igrišče ne bo služilo samo šolski mladini, ampak vsem za šport zainteresiranim. Tov. PRISLAN Jože, ravnatelj šole in pevski zbor ob slovesni otvoritvi
ASFALT JE POLOŽEN
V prejšnji številki smo pisali o tem, da Mozirjani vodijo akcijo za asfaltiranje stranskih cest v Mozirju. V tej številki pa že lahko sporočimo, da so ceste že asfaltirane. Za vse Mozirjane so bili te dni finišcar in njegovi spremljevalci najljubši gostje.
ŠPORTNA SREČANJA SE NADALJUJEJO
V	prejšnji številki Savinjskih novic smo poročali o nogometni tekmi med sindikalnimi organizacijama delovnih kolektivov »Smreke« Gornji grad in »Elkroj« Mozirje. Želja, da naj to pomeni pričetek športne aktivnosti v sindikalni organizaciji, se je uresničila.
V	zadnjih tednih je prišlo do vrste športnih tekmovanj.
Odigrane so bile nogometne tekme med naslednjimi organizacijami sindikata: Občinska uprava Mozirje : »Elkroj« 6:1, Gradbenik Ljubno ob Savinji : »Smreka« Gornji grad 4:1. Dve nogometni tekmi sta bili odigrani med obrati GLIN Nazarje, 27. in 28. junija pa so se športniki Gozdno lesne industrije Nazarje udeležili letnih športnih iger gozdarskih delavcev, ki so bile v Novem mestu.
Občinski sindikalni svet je o tej aktivnosti že razpravljal in jo je v nekaterih osnovnih organizacijah tudi primerno materialno podprl.
Ekipi »Elkroj« Mozirje in občinske uprave pred samim pričetkom nogometne tekme, ki se je končala z visoko zmago občinske uprave
Sprejet je program razvoja šolstva
V Mozirju se je v petek, 10. julija sestala na svoji redni seji skupščina občine Mozirje. Razpravljala je o vrsti pomembnih zadev. Od teh zadev sodi vsekakor v osprerdje obravnava problematike črnih gradenj in programa razvoja šolstva.
Program razvoja šolstva za gornji del občine je bil sprejet. Odborniki so se odločili tudi, da je “Ljubno ob
Savinji na vrsti za modernizacijo šole, takoj za Rečico ob Savinji. Za šoli v Gornjem Gradu in Lučah pa
SLUŽBA STALNE PRIPRAVLJENOSTI
Od 20. 7. do 27. 7. Od 27. 7. do 3. 8. Od 3. 8. do 10. 8. Od 10. 8. do 17. 8. Od 17. 8. do 24. 8. Od 24. 8. do 31. 9' Od 31. 9. do 7. 9.
1970 od 1970 do 1970 od 1970 do 1970 od 1970 do 1970 od 1970 do 1970 od 1970 do 1970 od 1970 do 1970 od
1970 do 7.
ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj ure zjutraj
Dr. Franc KOCUTAR
■	Dr. Franc SIRKO
•	Dr. Ivan BUT
■	Dr. France URLEP Dr. Franc KOCUTAR
•	Dr. Franc SIRKO
•	Dr. Ivan BUT
DEŽURNA
VETERINARSKA
SLUŽBA
Nedelja, 19. 7.: MERMAL Jože, dipl. vet. Nedelja’, 26. 7.: LUKAN Drago, ■dipl. vet. Nedelja, 2. 8.: RESNIK Tone, dipl. vet. -Nedelja, 9. 8.: MERMAL Jože, dipl. vet. Nedelja, 16. 8.: LUKAN Drago, dipl. vet. Nedelja, 23. 8.: RESNIK Tone, dipl. vet. Nedelja, 30. 8.: MERMAL Jože, dipl. vet. Nedelja, 6. 9.: LUKAN Drago, dipl. vet. -
—	Ljubno ob Savinji
—	Gornji grad • Mozirje
—	Ljubno ob Savinji
—	Gornji grad
—	Mozirje
—	Ljubno ob Savinji
—	Gornji grad
Še enkrat o viličarju
2e v majski številki Savinjskih novic smo pisali o tem, da je GLIN nabavil nov viličar »VOLVO«, ki ima precejšnje delovne sposobnosti. Da je temu res tako, lahko vidimo iz fotografije, ki ga prikazuje pri prevozu hlodovine
niso hoteli že vnaprej določiti vrstnega reda, saj skupščina v sedanji situaciji ne more vedeti, katera od teh dveh šol bo v času, ko bo mogoče pričeti z zidavo, v bolj kritičnem položaju, ker same gradnje niti ni mogoče časovno omejiti.
V zvezi z razvojem šolstva je bilo v precejšnji meri opozorjeno na kadrovsko stanje v šolah, ki mu je potrebno v bodoče posvečati še več pozornosti.
Preskrba z mlekom
V zadnjem času nastaja v večjih krajih naše občine problem preskrbe s svežim mlekom. Zaradi vse bolj organizirane odkupne mreže za mleko in sorazmerno nizke cene, nekateri kmetovalci niso več zainteresirani za drobno prodajo mleka potrošnikom.
Da ne bi prišlo do zastoja pri preskrbi s tako pomembnim življenjskim artiklom kot je mleko, je oddelek za gospodarstvo SO Mozirje sklical posvet s predstavniki delovnih organizacij, ki so zadolžene za preskrbo z mlekom. Na sestanku je bilo ugotovljeno, da bo v bodoče možno zagotoviti preskrbo teh dveh krajev na naslednji način:
—	na Ljubnem ob Savinji, kjer ima Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje zbiralnico mleka in ustrezen prostor v zadružnem domu, bo ob določeni uri omogočen tudi nakup svežega mleka na drobno;
—	za Mozirje pa bo zagotovljen prevoz pakiranega, pasteriziranega mleka iz Ljubljane. Prevoz je mogoč vsakodnevno s kamionom, ki vozi v Ljubljano. Ce zadruga ne bo našla ustreznega prostora za prodajo mleka v Mozirju, potem bo prevzelo prodajo Trg. podjetje Savinja Mozirje v svoji samopostrežni trgovini, kar bi predstavljalo za potrošnike najbolj ugodno rešitev.
J. P.
»Savinjske novice« izhajajo mesečno — izdaja SO Mozirje, GLIN Nazarje in ZKZ Mozirje — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Hubert HEBr CEK — Uredništvo in uprava: Mozirje 175, telefon Mozirje 12 in 30 — Žiro račun pri SDK eksp. Mozirje št. 5076-637-56 — Savinjske novice glasilo SO Mozirje — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do petindvajsetega v mesecu — Tisk in klišeji GP »CELJSKI TISK« Celje