Ksenija Geršak1
Predatorske revije in ostale pasti za mlade
raziskovalce
Predatory Journals and Other Traps for Young Researchers
izvleČek
KLJUČNE BESEDE: predatorska revija, nepoštena založniška praksa, raziskovalna past
Termin sporne revije uporabljamo za skupno poimenovanje plenilskih (predatorskih, ropar-
skih) in lažnih revij, ki jih izdajajo neetični založniki s slabimi znanstvenimi nameni. Objava
članka v takšni reviji ne prispeva ničesar k oceni znanstvene uspešnosti, čeprav članek
opisuje odlično zasnovano in uspešno izvedeno raziskavo s poštenimi, kritično predsta-
vljenimi rezultati. Sporne revije imajo skupne značilnosti. Oglašujejo se s ponarejenimi
spletnimi stranmi, niso indeksirane v nobeni izmed pomembnih baz podatkov, imajo lažne
mednarodne standardne serijske številke in faktorje vpliva ter neustrezne uredniške in
recenzentske postopke. Pri njihovem prepoznavanju nam pomagajo seznami spornih revij
in nepoštenih založniških praks ter kontrolni seznami. Ob tem pa se moramo zavedati
in slediti etiki in integriteti v raziskovalnem delu.
aBstract
KEY WORDS: predatory journal, irresponsible publication practice, research trap
We use the term predatory publishing for predatory and fake journals published by unet-
hical publishers with poor scientific intent. The publication of an article in such a journal
contributes nothing to the assessment of scientific performance, although the article des-
cribes an excellently designed and successfully conducted research with honest, criti-
cally presented results. Predatory journals have common characteristics that help us to
identify them. They advertise with faked websites, are not indexed in databases, have fake
international standard serial numbers and impact factors, and have inadequate editorial
and review procedures. Lists of controversial journals, publishers, and checklists are help-
ful. At the same time, we must be aware of and follow ethics and integrity in research
work.
1 Prof. dr. Ksenija Geršak, dr. med., Medicinska fakulteta, Univerza v Ljubljani, Vrazov trg 2, 1000 Ljubljana;
ksenija.gersak@mf.uni-lj.si
27Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1: 27–33
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 27
28 Ksenija Geršak Predatorske revije in ostale pasti za mlade raziskovalce
založniki s slabim znanstvenim namenom (1).
Delimo jih na:
• plenilske (predatorske, roparske) revije, ki
se trudijo prikazati same sebe kot ugled-
ne, čeprav to niso in
• lažne revije, ki ugrabijo identiteto neke
druge, običajno ugledne revije, ki posta-
ne ugrabljena revija (angl. hijacked journal).
Termin »plenilske revije« je leta 2010 prvi
uporabil ameriški bibliotekar Jeffrey Beall
in opozoril na nepoštene založniške prakse,
ki spodbujajo avtorje, da v njihovih revijah
za plačilo objavijo svoje članke ali predsta-
vitve raziskav na konferencah (2). V ob-
dobju med letoma 2011 in 2017 je pripravljal
sezname domnevno spornih prosto dostop-
nih revij. Objavil je tudi seznam spornih
založnikov in seznam lažnih meritev fak-
torjev vpliva. Žal je v letu 2017 seznam izgi-
nil s spleta brez pojasnjenih vzrokov. Obsegal
je 8000 imen spornih revij in založnikov,
nekateri med njimi so hkrati izdajali tudi več
kot 100 spornih revij. Njegovo tradicijo
0
2000
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
18000
20000
Š
te
vi
lo
 m
o
ž
n
ih
 s
p
o
rn
ih
 r
e
vi
j
2014 2016 2018 2020 2022 2024
slika 1. Povprečno povečanje možnih spornih revij v obdobju 2014–2023 v akademskem okolju (3).
uvod
Brez pisnega izdelka raziskovalno delo ni
končano. Pisanje izpolni našo potrebo po
beleženju pomembnih izkušenj in po delitvi
znanja ter izkušenj z znanstveno, strokovno in
laično publiko. Največkrat je pisni izdelek razi-
skovalno poročilo, izvirni raziskovalni ali pre-
gledni raziskovalni članek. Članke objavljajo
številne medicinske revije s tradicijo in ugle-
dom, vsako leto pa nastajajo tudi nove, ki si
utirajo svojo pot prepoznavnosti med bralci.
Vzporedno z razmahom prostega, odprtega
dostopa do publikacij (angl. open access) so se
pojavili založniki, ki so izkoristili novo pri-
ložnost in pričeli oglaševati kratke uredniške
postopke in hitro objavo, pogosto z uporabo
nepoštenih praks in zavajanjem. V prispevku
želimo mlade raziskovalce opozoriti na nepo-
štene založniške prakse in najpogostejše pasti,
v katere se lahko ujamejo na ustvarjalni poti.
nePoŠtene zaloŽniŠke Prakse
Izraz sporne revije uporabljamo za skupno
poimenovanje revij, ki jih izdajajo neetični
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 28
nadaljujejo skupine, kot so Predatory Reports,
Predatory Publishing, Ulrichs Web Global
Serials Directory in Beall’s list, vendar veči-
noma ostajajo anonimne (slika 1). 
Znanstveno okolje ima svoje sisteme
merjenja uspešnosti, ki zajemajo tudi obja-
ve v uglednih revijah s faktorjem vpliva in
ustreznimi citati. Tako raziskovalci kot stro-
kovnjaki, ki se odločijo za akademsko pot, so
podvrženi tem meritvam. Ocena znanstvene
uspešnosti je pomembna tudi za institucije
in akademsko okolje, ki podeljujejo sredstva
za za raziskovalne projekte. Vse objave v spor-
nih revijah so izločene iz ocenjevalnih postop-
kov in se ne priznavajo kot del avtorjeve
bibliografije (4).
skuPne znaČilnosti sPorniH
reviJ
Sporne revije imajo skupne značilnosti,
s katerimi si lahko pomagamo, da jih pre-
poznamo (1, 4–6).
Imajo ponarejene spletne strani, ki pos-
nemajo ime in izgled prave revije in so lahko
uporabniku celo bolj prijazne ali odlično ure-
jene. Ime revije je pogosto široko opredeljeno
in lahko pokriva nepovezana področja.
Pogosto v imenu uporabljajo izraze, kot so
»biometrical«, »engineering« in podobno.
Revija ni indeksirana v nobeni izmed
pomembnih baz podatkov, kot so Web of
Science, Scopus ali Directory of Open Access
Journals (DOAJ). Vendar na svoji spletni stra-
ni vseeno navajajo, kam so uvrščeni, navedene
mednarodne baze so lahko tudi izmišljene.
Zavajajoči so podatki o založniški dejav-
nosti, objavljene so neustrezne ali »ukra-
dene« lokacije sedeža podjetij, lažne pa so
tudi mednarodne standardne serijske številke
(angl. International Standard Serial Number,
ISSN) za tiskano izdajo ali za različico v elek-
tronski obliki (spletna različica, e-ISSN).
Revija oglašuje, da ima faktor vpliva
(angl. impact factor, IF), ki je pomembno oro-
dje za vrednotenje revij na podlagi podatkov
o citiranosti. Sporne revije ne najdemo
v bazah, ki vsebujejo zapise s podatki o fak-
torju vpliva za pomembnejše serijske publi-
kacije iz svetovne produkcije, kot sta bazi
JCR (angl. Journal Citation Reports) in SNIP
(angl. Source Normalized Impact per Paper) (7).
Pogosto navajajo lažne podatkovne zbirke,
kot so Global Impact Factor, International
Impact Factor, International Impact Factor
Services in druge.
V uredniškem odboru in med uredniki
so naštete neobstoječe osebe ali pa ugled-
ni znanstveniki, katerih imena so zlorabili.
Uredniški odbori običajno ne vključujejo
žensk, uredniki pa niso iz ustreznega stro-
kovnega ali raziskovalnega področja. Če
podrobneje raziščemo imena urednikov, naj-
demo celo dokaze, da niso znanstveniki in
ne pripadajo institucijam, ki jih navajajo.
Izdajatelj pošilja nezaželeno pošto,
v kateri znanstvenike, ki nimajo ustreznih
kvalifikacij za določeno področje, vabi, da
bi postali recenzenti ali uredniki revije.
Uredniški in recenzentski postopki niso
natančno napisani in so preveč preprosti
v primerjavi z uglednimi revijami. Sporna
revija zagotavlja časovno kratek recen-
zentski postopek, zelo hiter zaključek ured-
niškega postopka do končne objave v elek-
tronski verziji in ne omogoča kontrole
plagiatorstva. Izvedene recenzije so splo-
šne in dajejo vtis vnaprej napisanega pozi-
tivnega mnenja.
Za objavo članka v prostem dostopu pri
sporni reviji je vedno potrebno plačilo
(angl. article processing charges, APC). Stroški
APC niso transparentni in avtor dobi obve-
stilo o njihovi višini šele po sprejemu član-
ka. Lahko se zgodi, da avtor plača strošek
objave, do objave pa nikoli ne pride. V tem
primeru je objava v kvalitetni in legitimni
reviji še vedno možna.
PrePoznavanJe sPorniH
reviJ 
Akademsko okolje in znanstveniki si pri-
zadevamo, da vedno bolj širimo informacije,
zavedanje in prepoznavanje spornih revij.
Objava članka v sporni reviji je brez vrednosti,
29Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 29
čeprav članek opisuje odlično zasnovano in
uspešno izvedeno raziskavo s poštenimi,
kritično predstavljenimi rezultati. Zato
v zadnjih desetih letih v znanih repozito-
rijih narašča število objav, ki analizirajo
»trg« spornih revij in delijo informacije,
kako naj se avtorji izognejo pastem spornih
revij.
Izoblikovala se je tudi mednarodna
interdisciplinarna pobuda »Pomisli. Preveri.
Predloži.« (angl. Think. Check. Submit.), ki želi
z vrsto orodij in s praktičnimi nasveti
izobraževati raziskovalce, spodbujati inte-
griteto in graditi zaupanje v verodostojne
raziskave in publikacije (8). V njej sodelujejo
predstavniki pomembnih baz podatkov, kot
so DOAJ, ISSN, LIBER (angl. Association of
European Research Libraries), OAPEN (angl.
Online library of open access books) in drugi.
Pripravili so kontrolne sezname, s kateri-
mi si raziskovalci pomagajo prepoznati spor-
no revijo ali plenilsko monografijo. Kontrolni
30 Ksenija Geršak Predatorske revije in ostale pasti za mlade raziskovalce
seznam »Think. Check. Submit.« je dostopen
v različnih svetovnih jezikih, tudi v slo-
venščini (tabela 1).
Sporne revije nastajajo povsod po svetu,
največ pa jih najdemo v Aziji, predvsem
v Indiji in Iranu, sledijo jim Združene drža-
ve Amerike, Nigerija in Malezija. V evrop-
skem prostoru jih je največ v Združenem
kraljestvu, ki je po navedbah avtorjev na 18.
mestu med vsemi državami po številu
spornih revij (slika 2) (9).
Pasti raziskovalnega dela
Pri pisanju raziskovalne naloge obstaja
nekaj predvidljivih pasti, v katere se štu-
denti ali mladi raziskovalci vedno znova uja-
mejo.
Vsaka raziskava mora imeti namen in
cilje. Namen raziskovalne naloge je navad-
no en sam, za njegovo uresničitev si more
raziskovalec ali skupina zastaviti enega
ali več neposrednih ciljev. Običajno vsak
0
2000
353354376440445469509
12191449
4000
6000
8000
10000
12000
14000
16000
18000
16720
Pakistan
Š
te
vi
lo
 s
p
o
rn
ih
 r
e
vi
j
Indija Iran Nigerija ZDA Malezija Egipt Savdska
Arabija
Kitajska Južna
Koreja
slika 2. Države z največjim številom spornih revij (9).
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 30
31Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
tabela 1. Kontrolni seznam za pomoč pri prepoznavanju sporne revije ali plenilske monografije (8).
1. Ali vi oziroma vaši sodelavci poznate to revijo?
1.1 Ali ste že prebrali kakšen članek v tej reviji?
1.2 Ali je enostavno najti najnovejše članke v reviji?
1.3 Ime revije: ali je ime revije enako imenu druge revije ali ga je mogoče zlahka zamenjati z njim?
1.4 Ali lahko preverite informacije o reviji na portalu ISSN?
2. Ali lahko zlahka prepoznate založnika in stopite v stik z njim?
2.1 Ali je ime založnika jasno prikazano na spletni strani revije?
2.2 Ali lahko stopite v stik z založnikom po telefonu, elektronski in navadni pošti?
3. Ali revija jasno predstavi recenzentski postopek, ki ga uporablja?
3.1 Ali je na spletni strani navedeno, ali postopek vključuje neodvisne/zunanje recenzente in koliko
recenzentov pregleda članek?
3.2 Ali založnik ponuja recenzije s strani strokovnega uredniškega odbora ali raziskovalcev z vašega
področja?
3.3 Ali revija zagotavlja sprejem članka (objavo) ali zelo kratek čas recenziranja?
4. Ali so članki indeksirani in/ali arhivirani na znanih mestih?
4.1 Ali bo vaše delo indeksirano/arhivirano v mednarodni bazi, ki jo je mogoče zlahka najti?
4.2 Ali založnik zagotavlja dolgoročno arhiviranje in hranjenje digitalnih publikacij?
4.3 Ali založnik uporablja trajne digitalne identifikatorje?
5. Ali je jasno, katere stroške vam bodo zaračunali?
5.1 Ali je na spletni strani revije pojasnjeno, čemu je plačilo namenjeno in kdaj bo zaračunano?
5.2 Ali založnik na svoji spletni strani pojasnjuje, kako se financira?
5.3 Ali navaja valuto in znesek plačil?
5.4 Ali je na spletni strani založnika pojasnjeno, ali so na voljo kakšne oprostitve ali znižanja plačil?
6. Ali so na spletni strani založnika na voljo navodila za avtorje?
6.1 Ali ima založnik pri revijah z odprtim dostopom jasno licenčno politiko? Ali obstajajo prednostne
licence? Ali so dovoljene izjeme glede na potrebe avtorja? Ali so podatki o licenci vključeni v vse
publikacije?
6.2 Ali vam založnik omogoča, da obdržite avtorske pravice za svoje delo? Ali lahko svoje delo delite,
na primer prek institucionalnega repozitorija, in pod kakšnimi pogoji?
6.3 Ali ima založnik jasno politiko glede morebitnih navzkrižij interesov avtorjev, urednikov in recenzentov?
6.4 Ali se ve, v katerih formatih bo vaše delo na voljo (npr. HTML, XML, PDF)?
6.5 Ali revija beleži kakršne koli bibliometrične informacije oziroma citiranosti?
7. Ali je založnik član priznanih mednarodnih pobud?
7.1 Ali je član Odbora za etiko objavljanja (COPE)?
7.2 Če je revija odprto dostopna, ali je vpisana v Imenik revij z odprtim dostopom (DOAJ)?
7.3 Ali revija gostuje na eni od platform INASP Journals Online (za revije, objavljene v Bangladešu, Nepalu,
Šrilanki, Srednji Ameriki in Mongoliji) ali African Journals Online (AJOL, za afriške revije)?
7.4 Če je revija odprto dostopna, ali gostuje na platformi Scielo (za latinskoameriške znanstvene revije)?
7.5 Če je revija odprto dostopna, ali je indeksirana v Latindexu (za revije, ki izhajajo v Latinski Ameriki,
na Karibih, v Španiji in na Portugalskem)?
7.6 Če je revija odprto dostopna, ali jo indeksira Redalyc (za revije, ki izhajajo v Latinski Ameriki in na
Karibih, v Španiji in na Portugalskem)?
7.7 Ali je založnik član drugega strokovnega združenja?
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 31
cilj opisuje ena hipoteza, ki je predlog za
razumevanje pojavov in procesov oz. mne-
nje o povezanosti med pojavi, ki jih razi-
skujejo.
Hipoteze morajo biti jasne, prepričljive
in morajo spodbuditi bralca, da želi nada-
ljevati z branjem. Če je v nalogi premalo ele-
mentov znanstvenega dela, če ji manjka
radovednost in izvirnost ali pa so odgovo-
ri na zastavljene hipoteze že znani vnaprej,
je raziskovalno nalogo težko objaviti kot
izvirni znanstveni članek (10). Obratno pa
je lahko raziskovalna naloga zastavljena
preveč ambiciozno. Avtorji si postavijo več
hipotez, kot jih je mogoče kvalitetno pre-
veriti pri nekem raziskovalnem problemu,
z določenim raziskovalnim načrtom in
metodologijo, tudi če so odlične.
Dobri ideji, ustreznemu namenu in odli-
čnim hipotezam mora slediti pravilna zas-
nova raziskovalnega dela. Zasnova je okvir
ali nabor metod in postopkov, ki se upora-
bljajo za zbiranje in analizo podatkov o spre-
menljivkah, določenih v izbranem razisko-
valnem problemu. Poleg metod in postopkov
je zelo pomembna primerna izbira števila
enot, ki jih opazujemo (število poskusnih
živali, preiskovancev, bolnikov). Neustrezna
zasnova z nepravilnim številom opazova-
nih enot se lahko pokaže že med izvajanjem
raziskave, zagotovo pa v zaključnem delu,
ko nastopijo težave pri statistični analizi
zbranih podatkov, ki zahtevajo pošteno in
kritično razlago.
Izmišljanje podatkov ali rezultatov, ki
niso bili pridobljeni z raziskavo ter pona-
rejanje ali spreminjanje rezultatov nimajo
mesta v poštenem raziskovanju in pisanju.
Vse podporne izjave v raziskovalni nalo-
gi ali raziskovalnem članku morajo biti
navedene z ustreznimi viri, ki jih bralec zlah-
ka preveri. Prevzete ideje in dela, prikaza-
na kot lastna, za katera ni natančno nave-
den vir, so plagiatorstvo. Glavni učinek
plagiatorstva je zavajanje bralcev in pripi-
sovanje novega znanja plagiatorju (11).
Najizrazitejše je v preglednih raziskovalnih
člankih in pri sistematičnih strokovnih
opisih posameznega področja, metod dela
ali razvoja. Avtorji dobesedno prepisujejo
besedne zveze ali celo odstavke iz izvornih
člankov. V posameznih primerih se ne more-
jo izogniti uporabi iste besedne zveze kot
v izvorni objavi, vendar mora biti organi-
zacija misli nova, drugačna in kot taka
lahko pripada novemu avtorju.
Revije preverjajo delež »prepisanega«
besedila z različnimi računalniški progra-
mi za iskanje ujemajočih se besednih zvez,
stavkov ali odstavkov. Pri tem se srečuje-
mo tudi z vedno večjim problemom tako
imenovanega samo-plagiatorstva (angl.
self-plagiarism), odvečnih objav (angl. redun-
dant publication) in deljenih objav (angl.
salami publication) (12). Deljene objave
lahko v grobem opredelimo kot objavo
dveh ali več člankov, ki izhajajo iz ene
same raziskave. Posamezna objava vključuje
podatke, ki so ravno še dovolj obsežni, da
iz njih pridobimo razumne rezultate in
zaključke, ki ustrezajo merilom tipologije
raziskovalnih člankov (npr. kratki znan-
stveni prispevek). Z drobljenjem se izgublja
širina in znanstvena odličnost zasnovane-
ga raziskovalnega dela.
zaklJuČek
Sporne revije predstavljajo resno tveganje za
integriteto znanstvene literature. Zavajajo
raziskovalno in strokovno javnost. Čez noč
lahko izginejo, s čimer izginejo tudi vsi
podatki, ki pa so lahko verodostojni in del res-
nih raziskovalnih projektov ali programov.
S tem se izgublja tudi pomemben delež
denarja, saj avtorji spornim revijam plača-
jo stroške objave članka v prostem dostopu.
Raziskovalcem svetujemo, da pred
vsako objavo natančno preverijo revijo oz.
publikacijo, ki so jo izbrali. Pri tem si lahko
kvalitetno pomagajo s kontrolnimi sezna-
mi, kot je na primer »Think. Check. Submit.«.
Vedno jim lahko pomagajo tudi bibliotekarji
in strokovnjaki iz akademsko-raziskoval-
nega področja.
32 Ksenija Geršak Predatorske revije in ostale pasti za mlade raziskovalce
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 32
Za vse pa velja zaveza etiki v razisko-
vanju. Senat Univerze v Ljubljani (UL) je v
letu 2014 sprejel Etični kodeks za razisko-
valce UL, da bi postavil temelj etičnega rav-
nanja za pedagoge, raziskovalce in študente
pri njihovih srečevanjih z etičnimi vpraša-
nji pri akademskem in raziskovalnem delu
(13). Vsak posameznik je odgovoren, da pri
svojem raziskovalnem delu identificira
33Med Razgl. 2024; 63 Suppl 1:
morebitna etična vprašanja in v primeru etič-
no občutljivih tem pridobi napotke svojih
predpostavljenih (npr. mentorja, vodje razi-
skovalnega projekta, vodje katedre, prode-
kana za raziskovalno delo) ali odobritev
ustreznih etičnih komisij. Vsak raziskovalec
se mora zavedati svojih kompetenc, odno-
sa do družbe in tudi pravil avtorstva, citi-
ranja, objavljanja in recenziranja.
literatura
1. Zupanič S. Sporne revije v znanstveni komunikaciji. ISIS. 2021; 30 (4): 21–26.
2. Beall J. What I learned from predatory publishers. Biochem Med. 2017; 27(2): 273–78.
3. Luger S. How did we get here? [internet]. Wien: Scholarly Communications in Transition, Austrian Transition
to Open Access. [citirano 2024 Jan 15]. Dosegljivo na: https://in-transition.at/how-did-we-get-here/
4. Hojnik J. Roparske revije v znanosti. Pravna praksa. 2015; 49/50 (12): II-VIII.
5. Švab I. Predators and hijackers in academic publishing. Eur J Gen Pract. 2015; 21 (2): 95–6.
6. Predatory Journals in Science [internet]. Anonimus: The Predatory Reports team [citirano 2024 Jan 15]. Dosegljivo
na: https://predatoryreports.org/home
7. COBISS. Faktorji vpliva revij: JCR | SNIP [internet]. Maribor: Institut informacijskih znanosti [citirano 2024 Jan
15]. Dosegljivo na: https://www.cobiss.si/raziskovalci.htm#
8. Identify trusted publishers for your research [internet]. Anonimus: Think. Check. Submit. [citirano 2024 Jan
15]. Dosegljivo na: https://thinkchecksubmit.org
9. Erfanmanesh M, Pourhossein R. Publishing in Predatory Open Access Journals: A Case of Iran. Pub Res Q.
2017; 33 (4): 433–44.
10. Grubič Z, Jevnikar P, Geršak K. Študentsko raziskovalno delo: njegov pomen in nepravilnosti, ki se jim je treba
izogniti. Med Razgl. 2018; 57 (Suppl 1): 63–7.
11. Geršak K. Plagiatorstvo. Zdrav Vestn. 2011; 80: 331–33.
12. Abraham P. Duplicate and salami publications. J Postgrad Med. 2000; 46 (2): 67–9.
13. Etični kodeks za raziskovalce Univerze v Ljubljani [internet]. Ljubljana: Univerza v Ljubljani [citirano 2024 Jan 20].
Dosegljivo na: https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/etika_in_integriteta_v_raziskovanju/
SMRK 2024_Mr10_2.qxd  14.3.2024  11:56  Page 33