Vinko Žitnik I Srbski  motivi
Srbski motivi
Šumadija
Cez holme, hribe, klance in ravni
vrste se njive, pašniki, gozdovi,
po sadovnjakih v soncu rdeči krovi,
kvadratne žive meje in poti;
glej, sama plodna prst na vse strani:
tam plan in grič in dol... a onkraj gore spet
plan, grič in dol... A kamor seže vid,
povsod se še pozna peklenska sled
krvavih turških mečev in kopit,
ki priča, da ta zemlja tisoč let
Evropi je bila obrambni zid . . .
Sumadinka
Po rjavem griču dol na vzhodno plat
vinograd v soncu jutranjem leži,
na nizkem trsju grozdje rdi, črni,
tu, tam se beli koča, a odzad
v planini rumeni jesenski gozd;
na vrhu griča, sem izza ovinka,
gre s čajno grozdja mlada Sumadinka:
v obleki se blešče ji zlate niti,
po prsih ji leže dve črni kiti —
ponosni žar oči pa zvesto ščiti
telo ji zrelo, sladko kakor grozd . . .
Srbska mati
Med holmi mestece leži, sred koč
se beli prostor; v dan oblačen, mrk
žene z bremeni, iz vasi gredoč,
prihajajo s pobočij dol na trg;
na koncu trga, v črnem kakor noč,
s košaro grozdja žena je obstala:
obraz ji je razrit od bolečin,
v očeh ji žalost za sinovi tli,
ki domovini jih je darovala;
ko pa pristopim k njej in mi v dlani
da grozdja — čutim, kot da sem njen sin...
Srbski dom
Kot belo kocko štiri ozke stene med češpljami rdeč, nizek krov pokriva; pred pragom site ovce so polegle — kot bele skale tople rdeče pene večerno sonce hrbte jim obliva, okoli koče kar med drevjem zelje, koruza raste, a star, vegast plot — robide so ga krog in krog prepregle — oklepa vse, za njim gre v svet rjav pot... In po tem potu v smrt so šli od tod, ko v boj za dom je klicalo povelje!