Zdrav Var 2008; 47: 99-100
99
REZULTATI TESTIRANJA NA OKU@BO Z VIRUSOM HEPATITISA B
IN C PRI OSEBAH, KI SO SE ODLO^ILE ZA PROSTOVOLJNO
TESTIRANJE NA OKU@BO S HIV V OBDOBJU
SEPTEMBER 2006 –JULIJ 2007
RESULTS OF HEPATITIS B AND C TESTS IN PERSONS
WHO VOLUNTEERED FOR HIV TESTING DURING THE PERIOD
FROM SEPTEMBER 2006 TO JULY 2007
Ludvik Vidmar1, Mario Poljak2 Prispelo: 20. 2. 2008 – Sprejeto: 14. 3. 2008
Pismo uredni{tvu
Na Kliniki za infekcijske bolezni in vro~inska stanja Ljubljana deluje Ambulanta za prostovoljno svetovanje in testiranje na oku‘bo z virusom ~love{ke imunske pomanjkljivosti (HIV) ‘e od jeseni 1985 dalje. Laboratorijsko diagnostiko vseskozi opravljajo v referen~nem Laboratoriju za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko hepatitisov in aidsa na In{titutu za mikrobiologijo in imunologijo MF Ljubljana. Obisk v ambulanti z leti nara{~a. V zadnjem petletnem obdobju bele‘imo {e naprej manj{i vsakoletni porast obiskov, opravljenih pa je med 1500–1700 svetovanj in testiranj na oku‘bo s HIV letno. Dele‘ novoodkritih oseb z oku‘bo HIV zna{a med 0,3–0,5 %. Za obisk v posvetovalnici ni potrebna napotnica, pa~ pa zgolj potrjena zdravstvena kartica. Alternativna mo‘nost je {e anonimno brezpla~no testiranje na oku‘bo s HIV, vendar je po {tevilu omejeno na okoli 400 testiranj letno, kar zna{a povpre~no 20–25 % vseh testiranj. Na en ali drugi na~in lahko opravimo le testiranje na oku‘bo s HIV, ne pa tudi testiranja na oku‘bo z virusoma hepatitisa B in/ali C. To je mo‘no opraviti le z veljavno napotnico, ki pa je ve~ina oseb, ki obi{~ejo ambulanto, nima. Izjema so zaporniki, ki pa v ve~ini primerov izhajajo iz skupine odvisnikov od i.v. drog, ter nekateri odvisniki, ki nameravajo oditi na zdravljenje v komuno. Po kategorijah izpostavljenosti pride v ambulanto najve~ (okrog 70 %) oseb, ki navajajo heteroseksualne neza{~itene spolne odnose, okoli 10 % je mo{kih, ki imajo spolne stike z mo{kimi ali biseksualne spolne stike, okrog 10 % je odvisnikov od i.v. drog. Med preostalimi so {e osebe, ki vzpostavljajo nove partnerske zveze in osebe, ki potrebujejo test zaradi potovanja oz. bivanja ali zaposlitve v tuji dr‘avi. Med obiskovalci ambulante je pribli‘no enak dele‘ mo{kih in ‘ensk.
V zadnjem ~asu v Ambulanti za svetovanje in testiranje na HIV oku‘bo vse ve~ obiskovalcev spra{uje in prosi tudi za testiranje na hepatitis B in C. To je mo‘no opraviti le, ~e imajo osebe napotnico, te pa v ve~ini primerov nimajo.
V  obdobju od 1. 6. 2006 do 3. 7. 2007 smo imeli mo‘nost, da smo vsem osebam, ki so pri{le na testiranje na oku‘bo HIV, opravili tudi preiskavo na hepatitis B, in sicer HBsAg, ter presejalni test na oku‘bo z virusom hepatitisa C (HCV). Testiranih je bilo 821 oseb. Mo{kih je bilo 36 %, ‘ensk pa 64 %. Povpre~na starost testiranih oseb je bila 32,5 let. Najve~ preiskovancev je bilo iz starostne skupine med 20 in 30 let (34 %), sledi skupina 31–40 let (24 %) in 41–50 let (18 %).
Glede dejavnikov tveganja so osebe najpogosteje navedle tvegani (neza{~iten) spolni odnos (25 %), tetoviranje, prebadanje, naklju~en vbod z iglo v 20 %, njuhanje droge v 8 %, i.v. uporabo igle za drogiranje v 5 %, transfuzijo krvi v anamnezi 4 %, stik z oku‘eno osebo v dru‘ini 3 %, spolni stik z osebo, oku‘eno s HCV, v 1,5 %.
Rezultati testiranja
Skupno {tevilo oseb z ugotovljenim pozitivnim testom (bodisi anti HCV, bodisi pozitivnim kvalitativnim PCR HCV testom ali obema) je bilo 12 (1,5 %), od tega je bil eden hkrati pozitiven tudi na HBsAg. Med 12 osebami so bile 4 ‘enske in 8 mo{kih. 2 osebi sta bila azilanta iz Gruzije, ki so ju neposredno za tem vrnili v domovino. Povpre~na starost obravnavanih 12 oseb zna{a 29 let. Glede na kategorijo izpostavljenosti je 10 oseb
1Univerzitetni klini~ni center Ljubljana, Klinika za infekcijske bolezni in vro~inska stanja, Japljeva 2, 1525 Ljubljana 2Medicinska fakulteta v Ljubljani, In{titut za mikrobiologijo in imunologijo, Zalo{ka 4, 1000 Ljubljana Kontaktni naslov: e-po{ta: ludvik.vidmar@kclj.si
100
Zdrav Var 2008; 47
odvisnikov od i.v. drog, 2 pa sta navedla le heteroseksualne spolne odnose. Ve~ina oseb z ugotovljeno oku‘bo s HCV je ‘e opravila dodatno diagnostiko, 3 pa se na nadaljnjo obravnavo niso ali pa {e niso odzvali. 6 oseb se ‘e zdravi z ribavirinom in pegiliranim interferonom. Pri eni osebi gre le za pozitivni anti HCV test, kvalitativni test na PCR pa je negativen. Med 12 osebami z ugotovljeno oku‘bo s HCV sta dve osebi, ki sta imeli presejalni anti HCV test negativen, a smo ugotovili oku‘bo s HCV s testom polimerazne veri‘ne reakcije (PCR) na HCV. Pri enem smo ugotovili akutni virusni hepatitis, pri drugem pa je o~itno {lo tudi za sve‘o oku‘bo, a ‘al ni bil ve~ dosegljiv za nadaljnjo diagnostiko.
Kako smo odkrili ti dve osebi, ki sta imeli presejalni HCV test sicer negativen?
V Laboratoriju za molekularno mikrobiologijo in diagnostiko aidsa in hepatitisov so se odlo~ili posodobiti presejalno testiranje na oku‘bo z virusom hepatitisa C (HCV). Zaradi sorazmerno dolgega obdobja serokonverzije presejalni test na hepatitis C, ki temelji samo na odkrivanju protiteles anti HCV, ne zadostuje
ve~ za zanesljivo izklju~evanje oku‘be s HCV. Pri vseh anti HCV negativnih vzorcih dodatno dolo~ajo prisotnost HCV RNA s kvalitativnim PCR po strategiji zdru‘evanja 24 vzorcev v »mini-pool«. Na ta na~in smo v omenjeni skupini kljub negativnemu anti HCV statusu pri dveh osebah odkrili prisotnost HCV RNA, kar ka‘e na veliko mo‘nost zgodnjega obdobja akutne oku‘be s HCV.
Zaklju~ek
Rezultati poskusnega testiranja na oku‘bo z virusoma hepatitisa B in C pri osebah, ki se odlo~ijo za prostovoljno testiranje na oku‘bo s HIV, so zanesljivo koristni, zlasti kar zadeva oku‘bo s HCV. Dele‘ oseb z novoodkrito oku‘bo je skoraj 4-krat vi{ji kot dele‘ oku‘enih s HIV (1,5 % : 0,4 %). Smiselnost tovrstnega presejalnega testiranja tudi na HCV je pomembna tako epidemiolo{ko zaradi prepre~evanja {irjenja oku‘be kot tudi zaradi pravo~asnega zdravljenja in posledi~nega zni‘anja obolevnosti in smrtnosti zaradi oku‘be s HCV. Predlagamo, da se testiranje na oku‘bo s HCV ~imprej vklju~i v obstoje~i model testiranja na oku‘bo HIV.