Li« i m tort Mi <UI»V-•k*|«l|udiiva. Delav-
ci mo opr«vi6«nl do vaaga liar producira|o.
This p*per 1« devoted to the Intaraaia of iha working class. Work-arc ara tntliM to all . what thev produce.
koi«r»u a« Koontf-fllui natutr, LMe. «. 1WÎ, at ta« |kmi offk* »t ChkoM« III. und«i lb* Ad of UuBgreM of March Ird. IM7fi.
Off ici: 4001 «. 31. Str., Chicifo.
Delavci vseh dežela, združite se!
PAZITE'
Štev, (No.) 368.
Chicago, 111.929. septembra (September) 1914.
na številko v oklepa|u-ki mm nahaja poleg va-i«|a naslova. prlleplte-netfa epoda|ftli i9atkX
na ovitku. Ako (369) |« številka . . tedat vam e prihodn|o številko našega lieta po teše naročnina. Proel-mo, ponovite \o tako|.
Leto (Vol.) IX.
Posredovanje za mir.
Ameriška socialistična «tranka je prevzela važno in veliko nalogo; evropske socialiste vabi v Washington, da bi se z njimi posvetovala, na kakšen način bi bilo mogoče ustaviti nečloveško klanje v kulturnih deželah starega sveta. Položaj v Evropi je pač tako teman, da se nemore vedeti, ce bo ondotnim socialističnim strankam sploh mo-o0ce, da se odzovejo vabilu ameriških sodrugov. Celo ameriškim državljanom, ki so se hoteli vra čati v svojo domovino, so se delale take težave, da jih še vedno mnbgo čaka na priliko za povratek. In ker namen kongresa tudi vladajočim ne more ostati tajen, je veliko vprašanje, kakšno stališče zavzamejo državne oblasti, če bodo hoteli socia listi cez mejo na kongres proti vojni.
Dslej zatrjujejo vse države, da hočejo voditi vojno do kraja. In doslej se mora gospodujočim verjeti, da imajo res tak namen. Bile so že zmage in bili so porari na vseh straneh; ali nič tako odločilnega se še ni zgodilo, da bi morala ena ali dru ga stranka že popolnoma obupati nad uspehom Celo Avstrija, kateri se nedvomno najslabše godi, se še lahko zanaša na Nemčijo.
Tisti, ki so pričeli vojno, je niso pričeli brez namena. V sedanjem stadiju se pa ne morejo u-resničiti aspiracije nobenega dela, zlasti ne aspi-racije tistih, ki so imeli brez vsakega dvoma osvo-jevalne tendence in ki so hoteli utrditi svojo impe rialistično moč. Pa tudi oni, ki so se očitno hoteli le braniti, nimajo po sedanjem vojnem položaju jamstva, da jim ne preti kakšna izguba, če sedaj sklenejo mir,
Izgledi za mir so torej v sedanjem trenotku zelo slabi. To je izkusil tudi predsednik Zedinje nih držav Wilson, ki je ponudil vsem bojujočim se vladam svoje prijazno posredovanje, pa je od vseh dobil potrdilo, da so — vzele njegovo ponudbo na znanje. Vzele so jo na znanje in položile v mizni-co, da tam počiva. Zato tudi noče Wilson storitt nobenih novih posredovalnih korakov, ker vidi, da nima nobenega druzega sredstva kakor črnilo in papir, s katerim pa nič ne opravi zoper voljo pašk m šopov. Le molitev priporoča, kakor da se je na svoje stare dni izpreobrnil na vero v čudeže.
Kljub temu ima ameriška socialistična ekse-kutiva prav s svojim korakom, ki gre pač v prvi vrsti za tem, da dobi jasnejši vpogled v položaj in da kongres temeljito prerešeta vprašanje, če ima socialistična internacionala uspešnejša sredstva pritiska na evropske države kakor Wodrow Wilson. Izključeno ni, da jih ima, ako imajo sociali-«tične stranke v Evropi, predvsem one v zavojeva-nih deželah še kaj uspešnega stika s svojimi člani in s prebivalstvom sploh. .
Ce je kongres mogoč, bi bil že njegov moralni vpliv veliko vreden. Samo dejstvo, da se zbirajo sredi vojne zastopniki onega proletariata, ki stoji razdeljen v sovražne tabore s puško na rami v polju, in da složno manifestirajo za mir in se po svetujejo o realiziranju svoje solidarne zahteve, bi moralo najti odmev pro vsej Evropi. Vsak korak evropskih socialistov katerekoli dežele bi pridobil večjo veljavo in bi postal uspešnejši, če bi bil podkrepljen g avtoritativnim sklepom cele internacionale
Ne smemo se pa varati! Tako težke naloge is ai imela internacionala, odkar od stoj a Kajti boj rüjä sedaj mobiliziranemu, aktivnemu militarizma, ki se na da kar s kakšno resolucijo prisiliti, da vtakne v nožnice meč, katerega je potegnil po dolgih pripravah, pa maha zdaj z njim, tešeč tako svojo davno, najgorečnejšo željo.
Toda razuntega, da poraja vprašanje o sredstvih, ki bi se mogla uspešno porabiti za pritisk na vlade in za sklep miru, velike težave, se kongres tudi drugemu problemu ne bo mogel izogniti, če bo hotel doseči pozitiven uspeh. Četudi kon-irres sam ne bo sklepal miru, se bo vendar hočeš nočeš moral baviti tudi s pogoji, kajti da bi sama zahteva: "Odložite orožje!" ostala glas vpijočega v puščavi, je jasno kakor beli dan. In če bi p o kakšnem nepričakovano srečnem naključju vojna res kar utihnila na poziv internacionale, pa ostalo v Evropi vse tako kakor je bilo, preden so zagrmeli topovi, bi bilo s tem tudi s socialističnega stališča bore malo pridobljeno. Tako prekinjena vojna ne bi pomenila nič druzega kakor odgoditev in nešteti neporavnani računi Evrope bi čakali na poznejše krvavo plačilo.
Naj so bili razlogi oboroženega konflikta kakršnikoli — gotovo je, da iščejo evropski problemi reütve v sedanji vojni. Da se ni zabliska la sablja, bi bili nemara še nadalje počivali; kri za bi bila ostala latentna, vojna pa jo je na vseh koncih in krajih izpremenila v akutno. In če se to sedaj nmetno zaveže, ne da bi se kaj rešilo, bo mir ie bolj ogrožen kakor doslej. Militarizem bo v vseh deželah še bolj pomaknjen v ospredje, so rraštva bodo poglobljena in vse državne aktivno-»ti se bodo osredotočile v pripravah za novo vojno. In pod pritiskom pomnoženega militarizma bodo ljudske pravice še bolj potlačene, odporna moč proletariata bo šiloma skrčena, nacionalizem bo razjedal politično življenje kakor rak.
S puško, s topom, z bajonetom.
Na Francoskem se nadaljuje štirinajstdnevna bitka. — Odločilnega uspeha ni na nobeni strani. — Na vzhodnem bojišču pričakujejo veliko bitko med Rusi in Nemci. — V Galiciji so Rusi zavzeli Jaroslav, obkrožili Przemysl, in se bližajo Krakovu. — Na morju so Angleži izgubili tri križarke. — V Avstrijo je zanešena kolera.
Če se izlušči iz neštetih, pogo-stoma bolj poetičnih kakor pa jasnih poročil o razvoju vojne jedro, ostane dejstvo, da besni bitka v severovzhodni Franciji že štirinajst dni, pa še ni končana in so tudi lahko še prav dolgo podaljša preden doseže ena ali druga stranka tak uspeh, ki ji odpre pot.
Ovit no je, da so Nemci in za vezniki dobili pojačenja in utrdili najbolj ugrožene postojanke. Oba sovražnika napenjata vse sile, da >i kje pretrgala nasprotno črto oba pa tudi krčevito branita svoje pozicije, ker je obema jasno, da sovražnikov vlom lahko r.azmaje celo črto in prisili «so armado na umikanje, o katerem se ve, kje se prične, ne pa kje se konča.
Kakor j«* videti, je vsa ta bitka na obeh straneh ofenzivna in de fenzivtia obenem, ali zdi se, da se za odločen napad še nobena stran ka ne čuti dosti močno. Posamezne epizode, o katerih poročajo meščanski listi dannadan s kričečimi naslovi, da M zadovoljili radovedno, a površno občinstvo, pomenijo prav malo. "Naskok v centru," "ponovni bajonet ni napadi na le vem krilu," "trajno odbijani beliti napadi," "oaeminštiridesctur ni artilerijski duel" so gotovo — vsak zase — uvaževanja vredni dogodki, spojeni s hrabrimi čini. z vztrajnostjo, z napori, z veliki mi žrtvami; ali spopadi, ki so se v časi lahko označevali že kot zna menite bitke, se v sedanji vojni v kateri so aniražirane doslej neverjetno velike armade na neskončnih bojnih črtah, tako izgube, ka kor včasi hrabrost posameznega vojaka.
Novi so v tej vojni sistematični nočni boji. Sicer vojske tudi v prejšnjih časih niso mogle ponoči brezpogojno počivati. Že v starih dobah vojne zgodovine so se raz-postavljale prednje straže, ki so imele ponoči posebne naloge; iz grškoperzijskih in iz rimskih vojn so znani tudi nočni boji. Ali to so bile vedno izjeme, poizkusi presenečenja. ali ¡>a od obeh strani nepričakovani slučajni spopadi Nasprotno pa se sedaj vrše redne nočne bitke z očitnim namenom, da bi neprenehoma vznemirjenega sovražnika oslabile, napravile nervoznega ter fizično in moralno izčerpale.
Na morju se je zadnji teden nekaj zgenilo, in pri tem se je pokazalo, da so imeli prav tisti strokovnjaki, ki so trdili, da nimajo ogromne bojne ladje, ki se neprenehoma povečavajo, tako da velja en tak kolos do 20 miljonov dolarjev, nobenega pomena za zmago; en nemški podmorski čoln, pravi pritlikavec v primeri z dre-adnoughti, je potopil tri angleške križarke!
Na rusko nemškem bojišču je bil zadnji teden primeroma miren, kar potrjuje vest, da se je Htisom posrečilo ustaviti nemško prodi-tanje. Senzacionalnim poročilom «la so Nemci ubili 1.r>0,(HH) in vjeli 92,000 Rusov, je prav toliko verjeti, kolikor nasprotnim vestem, da so Rusi "uničili" Oanklovo ar mado in vjeli 50.000 Avstrijcev naenkrat. Nekateri časniški poročevalci ne morejo živeti brez takih rac; ali številke imajo vendar neko vsebino, in treba je le pomisliti, kaj so pravi l.r>0,000 mrtvih Kakšna armada l»i morala biti na nasprotni strani, kakšne izgube bi morala^aina imeti, preden bi doselila tak "uspehi" Strelja pač tudi sovražn ik. In kjer bi bilo 150,000
mrtvih, bi moralo biti najmanje 500,000 ranjenih. — Zdi se nam.
a je resnica dosti grozna; tukaj tisoč, tam tisoč mrtvih in ranjenih, to so tudi žalostne številke,
tembolj ker se ponavljajo in sbi dospele v llelsingfors.
Bitka v Vzhodnem morju? Kodanj. 20. — Brzojavke iz Stockholms javljajo, da m- je vrši la pri Bornholmu pomorska bitka ter da so poškodovane bojne ladije
rajo. Zato ni treba še tega blazne ga pretiravanja.
V (Jalieiji so Rusi zopet napredovali. Zavzeli so zadnji teden Jaroslav z armado, ki je prodirala od severa. Druga armada od Fvo va je korakala južno in zavzela nekatere postojanke okrog Prze-mvsla, tako «la je ta trdnjava se-daj od vseh strani obkoljena iu odrezana od vseh komunikacij Nekateri przemyslski forti so ba je padli, (ki Ivangoroda in Lubli-na se bliža ruska armada Krakovu, od katerega je oddaljena še kakšnih sto kilometrov. Krakov so baje zasedli Nemci s tremi ar-niadnimi zbori in odpravili vse avstrijske oblasti.
Zrakoplovi operirajo dalje in mečejo tupatam bombe. V nedeljo je eden spustil štiri bombe v Pariz. Tudi boji med samoleti in napadi samoletov na Zeppeline se ponavljajo.
VELIKA ANOLE&KA IZGUBA NA MORJU
Prve vesti.
London, Anglija, 22. — "Tri an gleške oborožene križarke so bile potopljene od nemških podmor skih čolnov." To kratko poročilo je izdala danes admiraliteta ter s tem prekinila svoj dolgi molk friede operacij angleškega brodovja v Severnem morju.
Ta nenadna objava je bila hud udarec za Anglijo. Sprva niso ja \ ili, koliko življenj je bilo izgubljenih, a vsakdo je vedel, da so izgube velike kljub temu, da so del posadke rešile druge bojne ladje.
Potopljene križarke so "('res-sv." Aboukir" in "Hogue." Nemški podmorski čolni so presenetili angleške križarke ter jih pogrez nili v morje. V oficielni objavi se ne navaja niti prostor niti čas katastrofe.
Iz pomankljivih poročil je razvidno, da je bila prva potopljena križarka "Aboukir." "Hogue" in "Cressy" sta bili v bližini ter takoj skušali rešiti posadkoi^:^^";;^^ potopljene križarke. Medtem pa so ju zadeli sovražni torpedi in doletela ju je ista usoda kot " A-bo lik ir ja
Križarka "Lowestoft" je vzela na krov mnogo ponesrečenih.
Sele pozneje zvečer se je objavilo, da je pet nemških podmorskih čolnov napadlo angleške križarke ter da so angleški torpedni čolni, ki so prihiteli na pontoe , potopili dva nemška podmorska čolna.
Bojne ladije so privedle veliko preživelih teh treh angleških kri-žark v Harwich, med njimi 30 častnikov. Domneva se, da se je rešilo v celoti kakih 700 mož iz posadke, ki je štela 2100 oseb.
I/. Kottenlama so /večer javljali, da je parnik "Flora" izkrcal v Vmuiden enega mrtveca in 278 preživelih s potopljenih angleških križark.
"Aboukir," "Hogue" in "('res sv" so bile zgrajene leta 1900 ter so bile istega tipa Vsaka teh kri-žark j»* imela 775 mož posadke. Dolge so bile po 410 čevljev, široke 69.59 ter vsebovale 12,000 ton Vsaka potopljenih ladij je stala približno f»,000,000
"Z različnih točk ol> Vzhodnem morju so prišla pred kratkim poročila, da je bilo čuti z morja močno streljanje. V poročilu s 13. septembra s«* je poročalo, da križali oddelek nemškega brodovja že dva dni na višini pri alandskih otokih, pri vhodu v finski zaliv. Oddelek brodovja je baje obstajal iz sedem dreadnoughtov, štirih torpednih čolliov-rušilcev iu dru gib ladij.
V Londonu se pričakuje že par dni poročilo o boju med nemškim iu ruskim «brodovjem.
Bombardiranje iz zrakoplova.
Amsterdam, 22. — Nad mestom Mastricht se je prikazal neki zra koplov in začel metati bombe na hiše. Več poslopij je deloma razdejanih. Zrakoplov je nato izginil Doslej se še ni moglo dognati, če je bil nemški ali avstrijski.
Japonski zrakoplovci.
Pariz, 22. — llavas-agentura je dobila iz Vladivostoka brzojavko,1 da so japonski zrakoplovci razdejali pri Cingtavu dve močni nemški utrdbi. Nemci so streljali na zrakoplove, ne da bi bili mogli katerega zadeti, ker so se nahajali v preveliki višini.
Vjeti inženirji.
Pariz, 20. — Na severno Francosko je dospel velik vojaški avtomobil z nemškimi inženirji, ki so sklenili razstreliti nekaj mostov. Francozi so avtomobil neprenehoma zasledovali in ga vjeli še le pri Lvonu. Inženirji so imeli pri sebi veliko množino dinamits in drugih eksplozivnih sredstev.
Od avstrijske mornarice.
Dunaj, 20. — Včeraj se je potopil v puljskem pristanišču avstrijski torpedni čoln štv. 27. Podrobnosti niso znane. Nekateri pravijo, da je eksplodiral kotel, bolj verjetno je pa skoraj, da je zadel čoln na podmorsko mino. Koliko ljudij je izgubilo življenje, ni znano. Pomorska bitka pri Zanzibarju.
London, 20. — Admiraliteta je izdelala danes poročilo o pomorskih bitkah, ki so se vršile po od-j
Nemška križarka "Koenigs-berg" je dohotela lahko angleško križarko "Pegasus," ki je hotela popraviti svoje stroje v pristani šeu Zanzibar. Križarka je bila popolnoma razdejana. Angleži so izgubili veliko ljudi in nemška križarka se je odpeljala naprej.
V GALICIJI
Rusi zavzeli Jaroslav.
Petrograd, 22. — lz zadnjih poročil je razvidno, da so zavzeli Rusi trdnjavo Jaroslav v Galiciji. Na vseh važnih poslopjih se vije ruska zastava. Jaroslav je za Ruse velike važnosti, ker se v njem križa več železniških prog. To me sto leži sedemnajst milj »cveroza padno od Przeinvsla.
V BOSNI
Pariz, 22. Iz Niša poročajo, d« so se morali Avstrijci na celi črti med Zvornikom in Loznico u-makniti. Srbi so razdejali vse mostove, ki drže preke reke Drine. Avstrijci so nameravali pri Mitfo-
(Dalje na 2. strani.)
"Zedinjene države evropske".
Socialistične organizacije še niso tako močne, da bi postavile kolektivizem na mesto kapitalizma in dale svetu tudi politično obliko, ki bi se vje-mala z novim gospodarskim življenjem. Ce bi bi la sila internacionale že tako mogočna, ne bi se-daj človeška kri namakala evropskih poljan.
Kolikorkoli more imeti socialistično mirovno posredovanje uspeha, ne bo sedaj realizirala končnega socialističnega programa v Evropi.
. Ali na drugi strani si tudi nič ne pomagamo z lepimi besedami o bratstvu narodov in o medna rodni solidarnosti, dokler vidimo, da imajo ob mi litarizem oprti monarhi še toliko avtoritete, da celo v nasprotju z meščanskim mišljenjem lahko z eno absolutistično besedo razprše vso idejno vzajemnost, izpremene prijatelje in sodruge v strelja joče in sekajoče sovražnike in poženo miljone kakor črede brez volje in misli v klavnico.
Ako se v Evropi sklepa mir, je treba misliti tudi na garancije za njega trajnost. In če tudi vemo, da ni brezpogojnega jamstva zoper krvave spopade, dokler vlada kapitalizem, ker se v njego vem sistemu venomer porajajo nasprotja, se moramo vendar potruditi, da najdemo za mir močnejšo podlago od sedanje, kakor priporočamo de lavcem strokovne organizacije in zahtevamo od \ držav socialno reformo, dasi vemo, da to ne rešuje socialnega vprašanja.
Vojna uničuje fizično in moralno prolétariat in jemlje armadi svobode njene bojovnike; zdravi razredni egoizem nam torej veleva, da zabranju-jemo vojno, kolikor nam le moči dopuščajo.
Ali sedanje klanje je najzgovornejši dokaz, da je tičala v dosedanjih evropskih razmerah največja vojna nevarnost. Vsi poizkusi pacifistov, razsodišče v Hagu in mednarodne pogodbe niso mogle preprečiti ognja. In preprečiti ga tudi v bodoče ne bodo mogli, ako ostane Evropa smo dnišnica in so bodo iskre kresale nočindan.
Uspešneje bi se dal mir podpreti na razne načine. Izrečena pa je bila tekom vojne beseda — vseeno od katere strani — ki ima veliko notranje veljave in zasluži resno vpoštevanje prav od socialistične internacionale.
O ' Zedinjenih državah evropskih" je tudi prej že kdo kaj zinil ; ali to je zvenelo utopistično, dokler se niso sprožile puške. Odkar prestopajo . mil jonske armade meje držav, se pa nikomur več ne zdi izprememba evropskega zemljevida nemo goča in neverjetna. Ako bi se vojna dovršila do zadnjega konca, do popolnega izčrpanja in poraza te ali one stranke, se ne bi nihče čudil, če bi ce le države izginile, če bi se velikani skrčili in pritlikavci izpremenili v velikane.
V takih razmerah dobivajo tudi radikalne iz-premembe konstelacije praktičen pomen in Ze dinjene države evropske se prikažejo kot realna možnost.
S tako idejo se je vredno baviti zaradi tega, ker bi nje uresničenje odstranilo celo vrsto snovi, iz katerih se porajajo konflikti. In ker se je soci alistična stranka polotila posredovanja za mir, je tudi ona v prvi vrsti poklicana, da razmotriva pogoje, ob katerih bi moglo biti njeno delo uspešno in uspeh čim trajnejši.
Ne vemo še, če bo kongres, ki ga priporoča ameriška stranka, mogoč ; ako se snide, ne vemo, če bo mogel realizirati svoj namen. Gotovo pa je, da more edino socialistična internacionala s neko notranjo upravičenostjo upati v uspeh. Kajti če ni mogoče iz ljudskih mas izvabiti moči, ki ustavi klanje, tedaj je ni nikjer n% svetu in tedaj ne bi ostalo nič druzega kakor čakanje na tisti konec, ki mora priti prejalislej, tudi če traja vojna tri leta ali pa še dlje.
Frav ta pozicija internacionale ji pa daje ne le pravico, temveč ji celo nalaga dolžnost, da se poba vi g problemom in mu seže do dna. Tudi če njeno prizadevanje potem ne rodi popolnega uspeha, mora vendar imeti cilj.
Tak cilj bi bile Zedinjene države evropske. Lahko si je misliti tako zvezo v različnih oblikah. Ali to je postransko. Glavno je to, da je praktič i no mogoča in da bi precej radikalno odstranila celo vrsto nasprotij, ki so doslej vedno dajala po-tuho militarizmu in s trajnim pripravljanjem za vojno povečavala vojno nevarnost.
Ako smo prepričani, da oboroževanje ne varuje miru, temveč ga ugrožuje, moramo spoznati, da bi le taka odstranitev nasprotij, kakršno bi involvirale Zedinjene države evropske, omogočila praktično razoroženje. Podaljšanje dosedanaje-ga stanja pa bi nujno moralo imeti nasproten učinek, zlasti dokler ni socialna demokracija po vsej Evropi dovolj močna, da bi mogla preprečiti do-vqjjevanje in rcaliziranje vojaških kreditov.
Zedinjene država evropske bi, tudi če ostane jo monarhične, hoté ali nehoté zbližale narode in pospešile delo internacionale. Vpliv zapadne kul ture bi se enako povečal, kakor konstitucionalna privlačna sila naprednih narodov. V povečanem okviru se mora zmanjšati moč absolutističnih ten dene, ki je velika, dokler se lahko popolnoma, koncentrira v razmeroma ozkih mejah.
I» KOL ET A REO
Ruvoju socializma in njegovih organizacij po vsej *vTt>pi bi to moglo biti la v prid. Okrop čaiia socialistična armada, ki bi s« v «ve« drtav vse drugače lahko napela kakor v deielah > Kitajskim zidom, bi pa podala miru najzaneslji vejio podlago in izpolnila glavni namen Zedmje
nih driav.	. . ,
Seveda bi se tudi v okviru zveze moralo to in
ono izpremeniti. Ideja narodne avtonomije se
mora ureaničiti, ker obaega tudi potlačevanje na
rodov nevarne snovi konfliktov in ker je z njim
neločljivo spojen socialiitično propagando in
mednarodno solidarnost ovirajoči nacionalizem.
Nacionalna enakopraviioat je predpogoj odkrito
grčnega interoacuraaliama; ali v ledin jenih drš» vah, v katerih se izravnavajo in «pajajo interni, je tudi ona loie izvedljiva.
Socialistična internacionala gotovo ni Uka lila, da bi mogla driavam diktirati svojo voljo. Cas pride tudi za to, ali sedaj še ni dozorel. Toda če bo mogel njen vpliv okrajšati vojno, bodo morali oni, ki ga občutijo, poslušati tudi njen glas pri sklepanju miru. Na vsak način pa si pridobi s tem veljavo pri narodih, ki napajajo tla b svojo krvjo in bodo ie le po vojni popolnoma razumeli! sedanje grozote Tedaj bo beseda internacionale najmočnejša in njenega glasu ne bo mogoče pre-čuti.
PETDESETLETNICA INTERNACIONALE.
I.
Mednarodno socialistično gibanje, ki si je pri-dobilo tal že po vseh krajih zemeljske oble, je včeraj praznovalo pomemben jubilej. Dne 28. septembra 1H64, torej ravno pred petdesetimi leti, se je v Londonu ustanovila prva delavska Internacionala"; spomin na to ustanovitev jc posebno znamenit v sedanjih časih, ko si kratkovidni, škodoželjni sovražniki delavskega gibanja domišljajo. da jc internacionala razbita in pokopana, ko sc celo mnogim pesimističnim prijateljem delavskega razreda dozdeva, da trumfira slepi.šovinizem nad idejo mednarodne aglidarnosti.
Internacionala, ki jc bila rojena preči petde-aetimi leti, je preživela že hude čase. Bila je že polagana na mrtvaški oder in zdelo se jc, da je umorjena in za vse časa pogreznjena v grob. V krizah, ki niso prihranjene nobeni veliki ideji in nobenemu v globočine življenja aegajočemu gibanju, je pretrpela resnične, hude bolezni. Tudi današnja doba ji je sovražna, in evropska vojna je nedvomno strahovit udarec za delavski boj Toda odkar obstoja, so se njene korenine tako razpletle, zajedle v senil jo in utrdile, da je ne izruje noben vihar.
Nismo otroci, da bi varali sami sebe, in dobro vemo, da je prizadela vojna delavskim organizacijam že veliko škodo in da jim prizadene tuin-tam še večjo. Vemo pa tudi, da ne more delavstvo več pogrešati mednarodne vzajemnosti, in če bi vstale proti njej vse sovražne sile tega sveta, bi se internacionala dvignila s tem večjo močjo v vsem svojem veličanstvu, da izkrči delavstvu prosto pot do svobode čez vse zapreke in ovire.
Naše znanstveno utemeljeno prepričanje, da uravnavajo razmere vse življenje človeštva, in da igrajo v tem gospodarske razmere najznamenitejšo vlogo, nas uči, da je bila tudi internacionala plod potrebe, ki j»' moral vzkliti, ko so razmere dozorele zanj. Ljudje, ki so jo ustanovili, pa so V»ili živo orodje razmer.
Preteklo stoletje se lahko označuje za dobo izrednega gospodarskega razvoja, ki ga je pospeševal do tlej nezaslišan napredek tehnike. Že velika francoska revolucija, v kateri je delavstvo prelivalo svojo kri za osvoboditev buržvazije, je imela svoje vire v gospodarskem preobratu, ki ga je povzročil začetek strojne, industrijske pro- , dukcije.
V drugi polovici 19. stoletja pa se je gospodarski razvoj neizmerno pospešil. Mogočno so na to vplivale železnice, ki so zbliževale dežele in narode, omogočile promet, o katerem se dotlej ni moglo sanjati, ustvarjale nove zveze in odpiral« nove trge. Produkcija blaga ni bila več omejena na domačo porabo, trgovina je začela osvajati svet, dotedanja prekomorska kupčija se je zazdela malenkostna v primeri z možnostjo novega prometa s pomočjo parne sile.
rpanje na ogromne dobičke je čudovito oživilo šjiekulativnega duha. Pričelo s« je mrzlično tehnično tekmovanje, v katerem je izum sledil izumu. V delavnice in tovarne so prihajali novi stroji, ki so — zlasti za tedanje čase — opravljali čudeže. Rokodelstvo se je moralo vpričo te nevzdržne konkurence umikati, armada delavcev se je množila.
Mogočni gospodarski razvoj ni mogel ostati brez vpliva na politične razmere. Po Evropi je \iadaia reakcija. Vse revolucij* leta 1*4$. so bih pobite v Parizu in na Nemškem, v Avstriji, na Ogrskem, v Italiji. Oživljeno gospodarstvo pa je zdramilo one, ki so v novih razmerah največ trpeli; delavci, ki so morali največ doprinašati za gmotno okrepčan je buržoazijc, pa so bili najbolj odrivani od pogrnjene mize in plačevarti z bornimi drobtinami, so občutili jarem in uporni duh med njimi sc je oglasil, zahtevajoč človeško dostojanstvo.
Na Nemškem so našli agitatorji, med njimi /lasti Ferdinand !>assalle mogočen odziv. Razvilo se je znamenito gibanje, ustanovilo se je splošno nemško delavsko društvo, pričeli so se boji za splošno volilno pravico in za svobodo dela. Iz Nemčije je valovje butnilo čez mejo v Avstrijo.
Ondotni nemški delavci so jeli posnemati svoje tovariše iz rajha, na Češkem »o se ustanovile delavske organizacije, slovenski delavci, ki jih je bila borba za kruh pognala po svetu, so zanesli socialistične ideje med svoj mali narod, Poljaki so svoje hrepenenje po narodni osvoboditvi začeli spajati s socializmom.
V	razkosani Jtaliji je razvijal Mazzimi s socialističnimi mislimi prepojeno agitacijo za narodno zedinjenje in za republiko, Garibaldi pa je vojaško organiziral boj zoper avstrijsko in pa-peško, od tretjega Napoleona podpirano despo-cijo.
Francoski delavci, ki so si v večkratnih revolucijah poizkušali priboriti človeške pravice, so nastopili pot racionalnega dela v strokovnih organizacijah. S temperamentno agitacijo «o dramili svoje tovariše, živeče v topi resignaeiji, kakor jo je mojstrsko naslikal /ola v svojem "Germinalu".
Posebno pa so se razvile strokovne organiza-cije na AngleŠke.m. Po prvih poizkusih slepe besnosti, v kateri so razbijali mašine, odjedalke dela, so spoznali, da sc mora tudi ta boj voditi trezno in razumno, pa so rastla strokovna društva kakor gobe ob deževnem vremenu.
Tudi Amerika je imela svoje socialistične izkušnje. Skoraj vse ideje utopistov so tukaj našle pristaše, ki so jih izkušali uresničiti. Nikjer na svetu ni bilo toliko praktifnih eksperimentov z vsakovrstnimi komunističnimi kolonijami, kolikor v Zedinjenih državah. Ali sčasoma so politični begunci iz Evrope zanesli tudi sem znanstveno utemeljeni socializem, ki je polagoma pridobival tal. Mnogo ameriških socialistov se je udeležilo meščanske vojne za odpravo suženstva in nekateri izmed njih so igrali prav • znamenito vloga
V	takih razmerah je Anglija leta 1*6*2. priredila v Londonu svetovno razstavo.
Anglija je v tistih časih veljala za deželo svobode in London je bil pribežališče vsakovrstnih političnih beguncev. V Evropi ni bilo nobenega revolucionarnega gibanja, nobene revolueio narne ideje, ki ne bi bila imela v Londonu svojih zastopnikov. Zlasti veliko je bilo število Nemeev, ki so morali zapustiti domovino vsled revolucije 1. 1*4*., potem Poljakov in Rusov, ter Italijanov.
V	interesu kapitalistične produkcije, ki je hotela kaj profitirati od svetovne razstave, so poslali iz Francije nekoliko delavcev, izvoljenih od njih lastnih tovarišev, s posebnim dovoljenjem Napol, ona III. na državne stroške v London. Tu di nekateri nemški delavci so bili od delodajalcev poslani tja.
Angleški delavci so sprejeli svoje tovariše /. bratsko prisrčnostjo in priredili "slavnost mednarodnega pobratimstva kjer so govorili delavci različnih narodov. Tukaj je bila izrečena tudi želja, «la bi se ustanovila kakorkoli trajna zveza vseh evropskih delavcev. Ali takrat še nikomut ni bilo jasno, kako bi se to realiziralo.
Leta 1*6.1., dne 22. julija, so londonski d» lav ci priredili manifestacijo za poljske revolucionarje, ki so iskali moralne podpore za svoj boj proti carizmu. Manifestacije se je udeležilo tudi nekaj francoskih delavcev; želja po mednarodni zvezi se je ponovila.
Sedaj pa ni ostalo pri želji. Tstanovil se je poseben odbor, ki je izdelal adreso francoskim delavcem, naglasa joče kapitalistično i/.Uriščn,.j» in škodljivost mednarodne konkurence. Odločilni stavki te adrese so se glasili:
"Kadarkoli so delavci kakšne dežele dovolj organizirani, da morejo zahtevati boljše mezde in krajši delovni čas, jim odgovarjajo delodajalci z grožnjo, d« bodo nastavili cenejše tuje delavce To zlo more odstraniti le mednarodna organizacija delavskega razreda."
Po sprejetju te adresc so francoski delavci takoj izvolili dcputacijo, da odnese njih pritrjujoči odgovor v London. Da sprejmejo to dcputacijo. so londonski delavci sklicali shod v St. Martins
Hali. In tukaj sc je porodila prva delavska internacionala.
(Dalje pri h.)
Nemci v Bruslju
Rotterdam, 28. — Iz Autwerpe-na poročajo, da sekajo Nemci krasno drevje v tematskem parku in ga prevažajo v Bruselj za utrjevanje meata.
Nemci se umikajo na Poljskem, PetrogTad, 28. — Generalni štab javlja, da so bili poizkusi Nemcev, ki so hoteli preatopiti reku Nje-men pri Drušenicki, odbiti, in ar-tilerija ni mogla preprečiti prodiranja Rusov pri Sopockinu.
Nemško pojačenje.
London, — Iz Petrograda
javljajo, da koncentrira Nemčija ogromno množino vojaštva v vzhodni Prusiji. Po Mirih železni cah prihaja vsak dan 250 vlakov s 40,(XX) možmi. Drugo vojaštvo pošiljajo iz Berlina in Schneide muehla v baltiške luke in odtoc p<» morju v vzhodno Prusijo. Oči vidno se pripravlja na vzhodnem bojišču velika bitka.
V GALICIJI
Situacija okrog Przemysla.
London, 2*. — Exehange Tel« graph Co. poroča iz Kima (7?), da so (tuši udri i od jugozapadne stra ni v Przemvsl (??) in prisili A v strijce, da so se umaknili v vzhod ne utrdi k», kjer j«- zdaj končen trirana vsa armada in se priprav Ija na zadnji odpor. Položaj je za Avstrijce obupen, ker je Przemvs od vseh strani obkoljen.
(V vesteh iz Kima je vedno kaj fantazije, v tej pa je mora biti žt prav veliko. Przemvsl je mogočna trdnjava prvega reda z vsemi mo dernimi obrambnimi sredstvi, in poročila so pravila, da so Avstrij ci spravili vanjo provianta za dv leti. Ce ne bi bili storili tega, bi zaslužili s kolom po glavi. Ljudje ki pišejo taka poročila, pač nima jo pojma kaj je trdnjavska voj na.)
Rusi na Ogrskem?
London 2*. - Po vesteh i/ P« 11 ograda so Rusi premagali A v striice pri Cshomu (?) v Karpa lah in jih zasledovali na ogrska tla.
London, 2*. - Vest, da so Ru si prekoračili Karpate in zased Cžok na Ogrskem, se ponavlja (Če je ta vest resnična, tedaj j na \sak način važna. Karpati so mogočna prirodna trdnjava, katere avstrijska armada gotovo ne bi iz lahkomiselnosti prepustila sovražniku, kateremu se odpira pot na Ogrsko, če jih ima v svoji posesti. Tako bi bili Rusi torej /daj tam, kamor so leta 1840. prišli Avstriji na pomoč!)
Ameriški socialisti evropskim.
Izvrievalni Odbor socialistične stranke Zedinjenih držav je pa svoji seji dne 20. septembra 1914 sklenil sledeči razglas:
Socialisti Zedinjenih držav a-merifikih pošiljajo evropskim delavcem sredi svetovne vojne svoje najglobokejše simpatije in jim stiskajo bratske roke.
Sedaj ui treba razpravljati o pustošiti ju tega strašnega kon flikta. Zgodovina izreče svojo sodbo. Izraziti pa moramo svojo ža lost, da stoje delavci najnapred nejših evropskih dežel, zvezani z vezjo mednarodnega bratstva in vzajemnosti, danes v krvavem bo ju drug proti drugemu.
Ne usojamo si izrekati sodbe o ravnanju naših bratskih strank v Evropi. Priznavamo, da so posta le žrtve sedanjega industrijalne-ga. političnega in utilitarističnega sistema in da so hotele storiti naj boljše, kar so mogle storiti v teh okolščinah.
Toda naša dežela j«' ostala nev tralna v tem konfliktu. Zato sina t ramo za svojo dolžnost, da apeliramo na svoje nesrečne sodru-ge v zavojevanih deželah in na sodruge v mirnih državah za mir.
Ne maramo sedaj preiskavati katera vlada je bila v tem konfliktu napadalka; tudi ui to vpra sanje sedaj najvažnejše. Zgodovi na izreče sodbo tudi v tem oziru Na Vas apeliramo v imenu socia lizma in, v skladu z Vašimi lastnimi proklamacijami, Vas prosi mo, tla nam pomagate, da se konča to klanje. Sami ste vsak v svoji deželi izjavljali, tla niste odgo« vorni za to vojno. Vaše plemenite in zgovorne izjave še veljajo. Vemo, da ne prinese nadaljevanje tc vojne nobenemu narodu koristi. Karkoli bo iz tega dobička in koristi, pojde v prid vladajočim razredom; vse žrtve, trpljenje in skrbi, ki ji bodo sledile, bodo pa morali nositi delavci. In vsak nov tlan bitke pade na tisoče naših Rodrugov in bratov.
Mednarodni kongres v Stutgar-tu je sprejel resolucijo, s katero m« mednarodno socialistično gi banje zavezuje; ne lc da se potrudi na vso moč, da prepreči izbruh vojne, ampak tla napne vse sile, ako izbruhne vojna, tla se čimprej privede do zaključka.
Socialisti vsega sveta sc morajo takoj polotiti tlela za uresničenje drugeira tlela resolucije — napeti svoje moči, da se konča ta vojna.
Medna rodno socialistično tajni-
ÍNadaljevanje s 1. strani.)
vici prekoračiti Savo, kar se jim pa ni posrečilo.
Ni«, 22. — Bitka, ki se je vršila pri.Krupani ob reki Drini, sc je končala s popolnim porazom avstrijske armade. Avstrijci so bili postavili na bojišče preko 100, 000 mož.
K
ZADNJE VESTI
r.ajkrutejše boje v dosedanji voj ni. Nemci so metali en armatlni zbor za drugim proti francosko angleški vojski in naskakovali z bajonetom, pa so bili vsakokrat t,«t j. "ubila eno' k odbiti. Boj je divjal na dveh tre-i tinah cele bojne črte in na mnogih krajih so sc bojevali oči v oči
no škodo. Letalec je očividno meril na brezžični brzojav. Ena bom ba je padla na dirkališče v Anten ilu, kjer se.je pasla ¿reda krav, ra v o.
S francoskega bojišča. Pariz, 28. —- Obupni poizkusi Nemcev, tla bi prodrli zapadno armado zaveznikov in ustavili njeno napredovanje, so včeraj izzvali
Bombe v Pariz.
V
Pariz, 2*
aeroplan prele gel štiri borni
ubila na Avctiue tlu i rocstiero 200 korakov od ameriškega poslaništva, moža, ki je tam stal s svojo hčerko; otrok jc težko ranjen. Ostale bombe so napravile neznat-
V BELGIJI
Belgijski uspeh. Antwerpen, 27. - • Pri Bas. rde
Včeraj jt nemški blizu Tertnonda je belgijska voj tel čez Pariz in vr- ska odbila 5000 Nemcev in jim »e \ mesto. Ena je| prizadeli velike itftbe. Nemci so imeli petrolejske bombe in so naj brže hoteli zažgati mesto. Hm boj se je razvil za most. Nemci so se umaknili, ko so opazili, tla pri haja Belgijcem pomoč.
meriki za svojo dolžnost, da povabi vse v mednarodnem tajništvu zastopane dežele, naj pošljejo redno število svojih delegatov na izredno mirovno sejo mednarodnega socialističnega kongresa, ki naj bo v Evropi ali Ameriki, ob času, ki bi se določil, čim pride pritrdilo za ta načrt od socialističnih organizacij, zastopanih v mednarodnem tajništvu.
Socialistične stranke in vse delavske korporacije, ki so opravičene do zasto(»stva na medna rodnem socialističnem kongresu, prosimo, naj nam naznanijo, če jim jc ljubši kongres v Ameriki ali v Evropi in v poslednjem slučaju v llagu ali v K (»tlan ju.
Svoje sodruge resno vabimo, naj se zbero v Zedinjenih državah, v Washington!!, D. C., in čc se naši evropski sodrugi tako odločijo, je socialistična stranka v Ameriki, da sc zagotovi uspeh tega zborovanja, pripravljena 'pokriti vse potrebne stroške za pet delegatov vsakega naroda, ki ima pravico do dvajsetih glasov, in razmerno za delegate vseli narodov z minimalno dvema glasovoma, pt» zastopstvu, katero je določilo mednarodno socialistično tajništvo.
Na dnevnem redu tega kongresa naj bi bila diskusija o sredstvih in potili za čimprejšnje in uspešno dokončanje te vojne in drugih zadev, ki se tičejo vprašanja svetovnega miru.
Sodrugi! V imenu prejšnjih pridobitev in bodočih, upov človeštva, v imenu blagostanja bodo» čih generacij izdajamo ta oklic in Vas prosimo, da nam takoj in u-godno odgovorite. Prosimo, da izvršit»; svoje posvetovanje čimprej in nas obvestiti v smislu priloženih navodili našega tajnika na» rodne eksekutive.
Narodni izvrševalni odbor: Victor K. Berger, .1 Stitt Wilson.
James H. Maurer, Atlolf Germer, Lewis F. Duncan.
Za slučaj, da sprejmejo evropski sodrugi vabilo, se takoj prične z delom, da se poskrbi potrebni fond za prireditev kongresa. V odbor za pridobitev takega fonda so bili določeni sodrugi Sevmour Stedman, član zakonodajnega zbora v Illinois, Adolph Germer, podpredsednik illinoiskih rudarjev, William Van Botlegraven, tajnik mednarodne unije ope-karjev, Adolf Dreifuss, nemški
štvo sedaj ne funkcionira. Zato tajnik in Ralph Kornhold, ravna-smatra socialistična stranka v A- j telj literarnega oddelka stranke.
Francoska ladja potopljena.
Berlin. 28. — Kocin Ztg. poro ča, tla je bila pred Kotorom dne 19. t. m. potopljena francoska bojna ladja vsled strelov iz prve-v ga kotorskega forta.
• Iz Afriki.
London, 29. Angleške čete vo vzele Dualo, glavno mesto nemškega Kamenina, in mestece Bo naberi. Posadka se je motala brezpogojno vdati.
TO MORA POMAGATI!
Klerikalni listi poročajo:
Molitve ob času.4 vojske. Po naročilu prevzvišenega lavantin-skt ga knezoškofa tir. Mihaela Na-potuika se ob času vojske opravlja jo različne pohožnosti in moli t ve. Duhovniki opravljajo pri vsaki sv. maši zapovedano molitev ob času vojske. Pri sv. maši in pri popoldanskih službah božjih se o-pravijajo molitve ob vojski. V i-sti namen se obhajajo molitvene ure pred Najsvetejšim ter se darujejo sv. obhajila.
— Prevzv. knezoŠkof tir. Mihael Napotnik je izdal pastirsko pismo na svoje lavantinske škofljane, v katerem jih v vznešenih besedah navdušujč, naj posvetijo v teh resnih časih ljubi Avstriji vse svoje molitve, besede in dobra dela.
Pa kakor kaže, tudi to ne pomaga. Slari Krit«, ki je znal zmagovati in je bil sploh eden najpametnejših pruskih kraljev, je dejal:
Ocr ("Jott der Schlachten ist mit
den staerksten Bataillonen......
bog vojne je pri najmočnejših ba taljonih.
Zdi se, tla je to reč bolje razumel kakor Napotnik.
NE ŽALUJTE !
Nemški kancelar Bcthinann Holhveg se trudi v potu svojega obraza, da bi tudi on kaj doprinesel za nemško zmago. Ker na bojišču menda ne vedo, kaj bi z njim počeli, se bojuje liiož z uma svit-lim mečem iti stiska "ideje" iz svojih možgati.
Naravnost ženialna je ta. ki s»* izraža v njegovem najnovejšem o-klieu, izdanem vsemu nemškemu narodu.
44 V" žalujte'" kliče cesarjev filozof; "ne nosite žalne obleke za svojimi sinovi in brati, ki st» padli na bojišču. Ne žalost, ampak ponos naj vas navdaja: ne mislite, tla st» umrli, ampak tla st» radostno žrtvovali svoje življenje za domovino. Pomislite, kakšen vtisk bi to napravilo na prebivalstvo, če bi se po ulicah, v družbi, na vseh krajih pojavljalo vedno več ljudi v črnini, v oblekah brez živih, pestrih barv. Zdaj je treba navdušenja in požrtvovalnosti in neomajnega zaupanja v zmago."
Bethmaun llolhveg ima z utilitarističnega stališča popolnom.'! prav. Med prebivalstvom so tudi vojaki« kar jih še ni poslanih na fronto, pa civilisti, ki bodo lahko poklicani k vojakom preden mine vojna. In zanje gotovo ne !>i bilo kdove kako povzbujajoče, ako bi vse okrog sebe gledali črne obleke in žalostne obraze,' ki bi jim govorili: Glejte, to jt» namenjeno tudi vašim bratom in sestram, vašim otrokom, kadar vam zažvižga krogla v srce.
Da, za zmago je treba brezarč-nosti, brezobzirnosti. Kar se črni«
mrtvimi. Ali za povejte ljudem, da naj izbrišejo žalost iz oči in pričarajo smeh na obraz, kadar je v duši misel na mrliča!
Ckažite sestradanim licem, da bodo polna in okrogla, obupanim, da jim to nada žarela iz oči, zvabite mrtve nazaj v življenje ... !
Vojna zahteva, da naj ljudje prenehajo biti ljudje. Pravijo pa. tla je potrebna za ljudi. Vpraša so pač le, za koliko ljudi in za kate- ' re.
KAJ JE POVZROČILO VOJNO"
To vprašanje, s katerim si se veliko pametnih mož beli glavo, je zelo enostavno in jedrnato rešila rumunska gospa kraljica Časopisi namreč poročajo: Rumunska kraljica Elizabeta jt sprejela ogrskega državnega poslanca Pongratza in mu je rekla, da je razmer, ki so povzročile sedanjo vojno, največ kriva brez-božnost, ki se od dne do dne bolj razširja.
•Rumunska kraljica ima \<liko fantazije, saj je pesnica in kot taka znana poti imenom Ca t men Svlva. Ali teh besed ni rekla kot pesnica, temveč kot kraljica, torej ne morejo biti fantazija, ampak resnica.
Jemljemo jih spoštljivo na /nanje. Le da doslej še nismo vedeli, da se je brezbožnost prijela že "rane Jožefa, Viljema, carja Mi klavža in K ing Georga. No, lvi a* Ijiea mora to bolje vedeti.
Ako čitas Proletarca, pa spo-znas, da ie dober list in te zanima, tedaj ga pokaži še tovarišu in mu
no tiče, jo jt» res mogoče prepove- g* priporoči, da bo tudi on to izve-tlati in če bo ta vojna dolgo traja-1 del, kar izveš ti in se naučil, česar la, itak večina živih ne bo mogla se učiš ti. To bo duševni dobiček izdajati denarja, da bi žalovala za zate in zanj.
advertisement
Wivski Kiiuou, r. št.
SLOV. DELAVSKA
fttAMVljSM 4M M- »»I«»«
ItOt.
PODPORNA ZVEZA
Inkwpoiiraa* St aprila IM V drla vi l'ami
Sedež: Cone ma ugh, Pa.
glavni uradniki:
Predsednik: F KAN PAVLOVCXlO, bo* 700, Conemaugh, Pa Podpredsednik: JOSIP ZOKKO, K. F. D. 3, bo* 91|a, Weet Newton, Pa. % Tajoik: ALOJZU BAVDKK, bo* 187, Coneuiaugh, Pa
Pomoàoi tajnik: IVAN PKOHTOK, bo* 120, E*port, P».
Blagajnik: JOSIP ŽKLK, 6108 St. Clair Avr, Cleveland, Ohio.
Pomožni Uagajaik; JOSIP MAKIN JlC, ^09 St. Clair Ave., Clevelund, O.
ZAUPNIK:
ANDREJ VI DRI H, bo* 523, Conemaugh, Pa.
NADZORNIKI.
v V1LJKM SITTKK, 1. nadzornik, Look bo* 57, Coueuiaugh, Pa. KHAN TOMAAIČ, 2. nadzornik, Garj, lud., Toleston, Sta., bo* 73. NIKOLAJ POVÔE, 3. nadz., t Craib st., Numrey Hill. N. S. Pittsburg, Pa
POROTNIKI:
IVAN GOKftEK, 1. porotnik, West Mineral, Kansas, bo* 211. JAKOB KOCJAN, 2. porotnik, 274 Lunnen Street, Johustown, Pa. \LJOZIJ KABLINGKK, 3. porotnik, Girard, Kansas, K. F. D. 4. bo* 88
VRHOVNI ZDRAVNIK F. J. Kern, M. D., 6202 St. Clair Ave., Cleveland, Ohio
GLAVNI l'KAD v biši št. 48 Mum Street, Conemaugh, Pa.
POMOtNI ODBOK.
špendol lvuu,
t.ačnik Ivan, 425 Coleman ave., Johnstown, Pa
Gabrenja Jakob,
Hevc Franc.
Suliodolnik Ivaa,
Zoler Alojzij.
PRIPRAVLJALNI ODDOR ZA ZDRUÔTKV SLOVENSKIH PODPORNIH NAPREDNIH ORGANIZACIJ.
Predsednik: Viljem Sitar, bo* 57, Conemaugh, Pa., člau S. D. P. Z. Zavertuik Joief, 2821 Crawford Ave., Chicago, IU., ¿lan S. N. P. J. Martiu Konda, ^658 So. Crawford Ave., Chicago, 111., ¿lan S. 8. P. Z. Hrast Anton, P. O. New Duluth, Minn., élan S. N. P. J. étefaniii Martin, bo* 78, Frauklin, Kaus., ¿lan dr. sv. Barbare. Frauk J. Aleš, 40U« W. 31st St., Chicago, 111., élan S. D. P. fc P. D. Gor»ek Ivan, box 211, West Minerai, Kaus., élau A. S. B. P. D.
Uradno Glasilo: PROLE A RTC, 4006 W. 81st Street, Chicago, 111. Cenjeua društva, oziroma njih uradniki, so uljudno proéeni, pošiljati « dupise in denar, naravnost na glavnega tajnika in nikogar drugega. Denar naj m pošilja glasom pravil, edino potom Poétoih; Expre»nih; ali Banénib deuarnih nakaznic, nikakor pa ue potom privatnih čekov."
V slučaju, da opasijo društveni tajniki pri poroéilih glavnega tajnika kake pomanjkljivosti, naj te nemudoma naznanijo urad glavnega tajnika, da se v pri hodnje popravi.
Rudar, At. 58 418».
Mttonrunski trpin, At. <X> -Gaüparovié 'rank, e, Ht. 277m.
Napredni Slovenci, At. Ul—Prosenik osip, c. št. 2783.
Slav. Sokolice, št. 62—Àitiue Ana, št. 31*67, Koriiušek Marija, c. št. 3UI6; Zu krajše k Ana, c. št. 3015.
Adamié in Luader, št. «3—K oc jan civ Marija, «-, it. 3501; Kocjaučič Josipina, št. 4715.
Vsi Slovani, št. 66 Št. 3349.
Združeni Italkau, Franc, e. št. 4614. Deiavee naprej, št. št. 450«.
Kosesiuskt», št. 72 it. 3615.
Pod Triglavom, št. I, c. št. 3972.
1/. urada gl. tajnika S. D. P. Z. PREMEMBE PSI DRUŠTVIH V ME SECU AVGUSTU 1914. Pristopu člani (c«) k društvu:
Zavedni Slovenec, štev. 4.—Andrej iMobuič, e. št. 4831 v otročji oddelek.
Avstrija, št. 5.—Činiar Mihael, c. št. 4744; Klaneček Franc, cert. št. 4745; Skarpa Pran«-, c. »t. 4835, vsi v prvi oddelek.
Zvesti Bratje, št. 6.—Jirezec Anton, C. št. 4676. v prti oddelek.
Zavedni Atajerc, št. 9.—Debeljak A-dolf, c. št. 479r>: Magdaleni* Ivnn. c. št. 4800; Klinar Ivana, c. št. 4*3«, vsi v prvi oddelek.
Danica, št. 12.—Branikel Josip, e. št. 4826, v .prvi oddelek.
Slovenski Bratje, št. 23,—Debevee I-vau, e. št. 4«» 11; Stražar Franc, c. št. 4S12, v prvi oddelek; Urbas Terezija, e. št. 4*10, v otročji oddelek.
Delavec, št. 25.—Potočnik Franc, c. Št. 4779; Jngovič Frane, c. št. 4H02; Jugoviš Frančiška, e. št. 4803, Hafner Alojzija, e. "t. 4804, vsi v prvi oddelek.
Smarnica, št. 26.—Smerdel Ivan, c. št. 26, v prvi oddelek.
Habsburški Sinovi, št. 28.—Uibinec Marko, e. št. 4825, v prvi oddelek.
Trpin, št. 30.—Le k še Anton, c. štev. 4809, v prvi oddelek.
Slovenska Zastava, štev. 33.—Kaueič M s te vi, e. it. 4832, v prvi oddelek.
Zdrušite 1 j, št. 36.—¿ugae Luka, c. št. 4833, v prvi oddelek; KuhariČ Ana, e. št. 48S4, v otročji oddelek.
Ljubljana, št. 37.—Hribar Franc, c. št. 4822; Pire Alojzij, e. št. 4823; Ku-kec Anton, e. št. 4H24 ,v prvi oddelek.
Iuiranja Zverda, št. 41.—Tisu Frane, e. št. 4817; Blatnik .Toeip, e. št. 4818, oba v prvi oddelek.
Mladi Slovenec, št. 42.—Frbanija I-van, c. št. 4813, v prvi oddelek.
Clevelandske Slovenke, št. 49.—Per ko lun, e. št. 4801, v otročji oddelek. Ljubljhnaki Grad, št. 52— Prebil Martin, c. it. 4821, v prvi oddelek.
Skala, št. 56.—Httttar Ivan, e. št. IHOM. v prvi oddelek.
Moonrunski Trpin, št. 60.—Mrak Anton, c. š*. 4505; Praznik Alojzij, e. št. 4805, oba v drugi oddelek.
Slovenske Sokolice, št. 62.—ftkufca Ivana. p. št. 47S1; Stare Marija,.c. št. 4816; Kissure Elizabeta, c. štev. 4828; Stojan Antonija, c. št. 4*29; Borštner Josipina. e. «t. 4««30, vse v prvi oddelek.
Bratoljub, št. 64,—Ritonia Vincenc, e. it. 4810; Mohorko Štefan, e. St. 4820, olm v prvi oddelek.
Narodna Sloga, št. 67. —Arh Franc, e. it. 4814, v prvi oddelek.
Pod Triglavom, št. 73.—Pjusi Anton, e. št. 4*3s. v prvi oddelek.
Prestopili člani (ce):
Hlad Josip, <\ št. 3567 od <lr. št. 13 k dr. it. «0; K obale' Anlrej, c. Štev. 3566 od «lr. št. 13 k dr. št. 70; Može Luka. c. št. 4592 od dr. 23 k dr. št. 35; Meden Ivan, c. *t. 4690. Obreza Franc, c. it. 4675 od dr. »t. 67 k <1 r. it. 54; Ferlin T*rnac, c. st. 2611 od dr. "t. 13 k ¿r. št. 12; Meden Andrej, e. št. 3452 i« Bait Franc, e. it. 3848, oba od dr. *t. 4 k dr. št. 12; IV»!* Atcfan, e. St.
BALKAN
Sojo v i i' Frauc, e, Nt. 6> l.ittneri
71—Hujtič Franc, -tluzel Valentin, 73—Hkvoran Pa-
T
Črtani člani (ce):
Borittdj, št. 1—Ceglar lun, c. št. 'ulksr Josip, c, št. 6. Avstrija, št. 5—Widmajer Franc, c. št. 1929; Prečko Ivan, e. št. 4064,
Združeni Slovenec, št. 19—Spruk I* an, c. št. 4*9.
Sokol, št. 21—Gabrijan Uregor, c. št. 17;. Selaa Josip, e. št. 40*0. Jutranja Zarja, "«t. 29 lte\c \nton, c. št. 829; Ver ho ve Valentin, e. *t. 34
Trpin, št. 30—Gtdob Alojzij, «•. A t. 2913.
Zmage Bolgarov in Srhov v bal finski vojni niso nikogar tako
presenetile, kakor ofieielno Av-st i i jo. Na Ballplatzu na Dunaju
ko popolnoma izgubili glavo, zakaj ta razvoj Lojnih operacij je brezobzirno prekrižal v«e njih raéu-he. Pretlvaein je poat»lo jasnt», tla geslt) 'NtatiiH (|uo' izgubilo v»o •eljtvo, zakaj zmagujoeini hal-<aiiKkim tlržavam se*ni moglo meni uié tebi nie ukazati, naj »e po tlohljeni vojni vrnejo za »voje stare meje in naj puste vse kakor bilo. Na Dunaju ko vedeli, da k to zahtevo tudi pri ostalih vele-Kilah ne In nit' opravili. Kajti zla-st i Za patina Kvropa je bila zadovoljita, tla se vzhodno vprašanje, <\ je eelo stoletje tigrožalo sve ovni mir, na primeren naéiíi reši. Stari vojni zakon pravi: Kar kdo orožjem pridobi, je njegovo, ies tla je to naéelo htrharieiio in je potletlovalo iz najtemnejših
Hapanja Jakob, Anton,
4453. penic Matevž, e. št. 4710, Rova«* k v Dtmiinik, c. št. 4010 in Benič Tere zija, e. šr. 24>it), vsi <M1 dr. št. 70 k dr Št. 12.
Suspendirani člani (ce):
Boritelj, št. 1.—Navinšek Viktor, št. 1235; Sadar Vincenc, c. št. 954; Jau čar Mibael, c. štev. 4."6h in Kopriva Franc, e. št. 1827.
Pomočnik, št. 2.—Kukenberger Aloj zij, e. St. 281.
Avstrija, št. 5.—Oerko* Knrol, c. At 2636 in Filipa- Lovro, c. At. 4587.
Je<linost, št. 7.—Slak Franc. e.. št 4461.
Planinski Raj, št. 8. — Zorinan l\an c. št. 4227 in Pavletie Ivan, e. št. 22M1 Zavedni Stajerc, št. 9.—Beve Franc, e. št. 306 in Frankar Rudolf, c. št. 249H, .lasna Poljana, št. 13.—FumiČ Tomaž, c. št. 1834; Valas Franc, c. št. 1625; ČVrenko Franc, c. At. 1024; Simončič Josip, c. At. 513; Janše Josip, c. At. 2524 in Jarc Anton, c. št. 3H0.
Moj Dom. št. 14.—Galez Lovrenc, c. At. 264*.
Slovan, At. 15.—Zorovac Blaž, c. At. 2283.
Združeni Slovenec, št. 1».—Debelak Frane, c. št. 2703.
Slovenski Bratje, št. 23.—Krištof I van, c. št. 2569; Smole Anton, c. Atev. 2665; Dolinar Peter, c. št. 4388; Bo-stajnči* Prane, c. štev. 2984; Jakše Franc, c. št. 2659; Klavora Alojzij, c. št. 3679 in Atrukelj Ivan, e. At. 2567.
Miroljub, At. 27.—Lindič Franc, c. At. 4564.
Jutranja Zarja. št. št. 29. — Slapnik Anton, c. št. 4384.
Zeleni Vrt, At 32.—Knvčič Luka. c. št. 970; Soleh Josip, c. št. 3310 in Že leznikar, e. št. 974.
Planinski Raj. št. 35.—Slave Anton, c. št. 4121.
Združitelj, it. 36.—Šiljevinac Atefan, e. št. 4794: Ailjevinae Mihael, c. Atev 4796; Ailjevinac Štefan, c. št. 4797; Ailjevinac Jurij, e. it. 4798.
Dobri Bratje, At. 38,—Po v Se Martin, e. št. 1641; Mrzu Ivan. f. štev. 3732; Blečič Alojzij, e. št. 3164; Mrzel Milka, c, št. 2562.
Sokol, št. 39—Kote r Franc, c. št 716; Bartolac Marija, o. At. 3732; Mar tolac Danijel, c. St. 3733.
Jutranja zvezda, At. 41 — Paznik Ig nac, c. St. 2839; Plut Ivan, c. At. 4232; Jankovi* Anton. c. št. 2198.
Miadi Slovenec, At. 42—Grobar Ivan c. it. 4100; Kamniknr Frane, e. At. 3391 Kristan Frane, e. št. 716; Milovnik Jakob, e. St. 2017, Paučnik Ivan. c 1080, Toni Se Frane, e. št. 1799.
Cleveland«ke Slovenke, št. 19 <ire gori.- Terezija, e. št. 3698; Miklavž Frančiška, o. it. 2091; Prhne Marija, e At. 2077.
Proletarec. št. 50—Kotzen Miha it. 3668.
Delavec, At. 51—K veder Alojzij, c. št 2828; Kalan Josip, e. št. 2140; Apehek Ivan, e. St. 2142.
Planinska vijolica, St. 53—Markovi Franc, e. št. 2948; Cepirl-o Josip, e. _S1 3931; Cepirlo Ivan, r. št. 3934.
Vrh planin, it. 55—KraSek Filip, t št. 47H.
Planinski raj, št. 3 > št. 2967.
Ljubljana, št. 37—Srebutnjak st. 4353.
huliri bratje, št. Po v Se Martin, st. 1641.
s,»kol, št. 39—Pu#taruak Ivan, c. št 4531;' Merakovič Josip, c. št. 3130.
Jutrajna zvezda, št. 41—Lindič Mar tiu, c. št. 4713.
Mladi Slovenec, št. 42—Fine Frank c. št. 3302; Kladnik Ivan, c. št. 3075 Ha i tri Martin, v. st. 2373.
Deiavee, št. 51 Končar I\an, c. St 2147.
Karol l čekar. št. 54—Bečaj Mihael St. 981.
Skala, At. 56—Asič Frank, c. št. 2355 Slovenski fantje, št. 59—Rahten Jo Hip, c. St. 4492; Šare Filip, e. št. 4316 S mod i č Josip, c. št. 2962; Harmnnica Jurij, e. št. 2740.
Napredni Slovenec, št. 61—tvanieh Ivan, c. it. 2781; Ivanich Kate, c. št 2782; Ivanich Jurij, c. št. 2789.
lialknn, št. 69- Vittnar Marija, št. 4043, Verčič Josip, c. At. 4225.
Kosziusko št. 72— Dutka Vladislav c. št. 3*63.
St
it
Naša stara domovina.
balkanskim
RODOM
NA
st
st
Zopet sprejetni člani (ce):
Boritelj, St. 1—Bencina Alojzij, c. št 5;t5; Vindift Marija, c. At. 267»; Viudii Jurij, c .št. 2678; VindiA Marija, e 2681; VindiA Ana, c. št. 2680.
Zavedni Slovenec, At. 4 -Ciber Fran« c. At. 118; Jakopin Anton, c. At. 918 .lurika Anton, c. št. 17.".
Avstrija, št. 5 PerSič Martin, e. 3937.
Planinski raj, št. s—Saftič Anton At. 1488; Valen. ič. c. št. 1612; Ya lenčič, c. St. 3060.
Zarja svobode, At. 11—Bokale Mi hnel, c. St. 1879.
Bratstvo, St. 16—Marshek Ivan. e. št. 10; Bavs Franc, e. št. 16*7. Združeni Slovenec, št. 19 Spruk Ivan, c. št. 2953; Trzina Neža, c. it. 2463.
Slovanski bratje, St. 23— Knnp Jakob, e. St. 1125; Maroška Viljem, c. št. 197S.
Miroljub, At. 27—Kastelic Josip, «'. št. 3315; Vacak Frančiška, e. St. 3313; Vacak Anton, c. St. 1112; Gradišnik Ivan, c. št. 1111.
Slovenska zastava, št. 33—Štrukelj Ana. e. št. 4570; Cirar Karol, e. St. 4677; Stucin Frane, e. St. 1041; Cirar Franc, e. St. 3505.
Sokol, St. 39—Matišek Pavel, c 4594.
Jutrajna zvezda. St, 41—Boben Ivan. St. 3538; <*Y*nik Jakob, r št. 3041; Kožuh Anton, e. At. 2H40; Čelhar Josip, c. št. 3244.
Mladi Slovenec, At. 42—Sršen Frane, e. St. 4470; Meglič Ignac, e. St. 4538; (iolaš Ivan, c. št. 446S; Perovšek Franc, e. St. 4102.
Proletarec, St. 50— Kokal Anton, c At. 3114; VS Franc, e. št. 4350.
Deiavee, št. 51—Legat Ivan, e. St 3059.
Slovenski fantje, St. "9—S a ver Aloj zij, c. St. 2729; Gerl Mihael, e. St. 3301 Slov. Sokolice, št. 62—Žele Terezija Brodnik Josipina, o.'|t. 4123; Pikš Marija, o. St. 2806; KauSek Marija, c št. 3013.
Združeni Balkan, št. 68—Maekovjak Ivan, e. St. 3654.
Deiavee nnprej, St. 71—Mohorovič Joahin, c. št. 4507.
Severni premopar, ^t. 77- Arčil l\an e, St. 4585.
Odstopili člani (ce): Združitelj, it. 36 Vukoder Simon, o. št. 3048.
Clevelandske Slovenke, št. 49 kovic Jakob. c. St. 2903.
Umrli člani (ce):
Sokol, it. 21—Mertič Frane, e. št. 2172.
Jutrajna Zarja. it. 29 Fkmar Franc, e. St. 2689.
S sobratsklm pozdravom
Alojzij Bavdek, gl. tajnik S. D. P. Z.
St
rastiv krvoloenega barbarstva. A-i 4tei\ili/.itane" tlržave se same še vetlno ravnajo po tem pravilu, in tudi Avstrija je anektirala Bosno in Hercegovino, ker jo je bila pridobila z ineeem.
Totla vprieo nepričakovanih balkanskih zmag so na Dunaju nenadoma postali moralni, povsem nasprotju z vsemi svojimi tradicijami. Namesto nevzdržljivega gesla "status tjnt»" st» zapisali prelepo besedo "Balkan balkanskim narodom" ua svojo zastavo. To ji* bilo navidezno tisto, za kar so se balkanski narodi sami bojevali.
l'a vendar ni bilo tisto.
Oficielna Avstrija je potrebovala geslg, ki se lepo glasi, da z njim lahko maskira svoje sebične in reakcionarne namene, .lavno j» zahtevala avtonomijo balkan-. skih narodov, svojo politiko je pa tako vodila, tla bi jih spravila čimbolj v odvisnost od sebe
Poznavalcu avstrijskih razmer se je moralo takoj zazdeti čudno. odkod prihaja naenkrat av strijski vladi ljubezen do narod-
ALBANSKA LJUBEZEN
< klfovora na ta vprašanja ni bilo treba doltfo iskati. Avtonomija, h katero je hodila Avstrija na trg, je bila namenjena edinemu narodu, ki se v balkanski vojni ni oglasil in ki je ni zahteval, ker — se ni zavedal svoje narodnosti, ker ni bil organiziran kot narod, ker ui nikdar živel narodnega ži\-ljenja.
Avstrija je zahtevala avtonomijo za Albanijo.
t) takozvauih Albancih — sami se imenujejo Skipetare, to se pravi prebivalce pečin — sodijo učenjaki, tla so zadnji ostanki nekdanjih llircev; jezikovno se ločijo v dvoje glavnih narečij, ki se pa tlele še ua mnogo poddialektov. Njihovo življenje je še popolnoma patriarhalično. Med neštetimi posameznimi plemeni ni druge zveze kakor verska, ki pa neNiiore preprečiti plemenskega sovraštva IN) večini so niohametlanci; en tlel pripada rimsko-katoliški, en tlel pa pravoslavni cerkvi.
V mestih, kjer prihajajo Albanci v stik z drugimi narodi, sti postali trgovci, nekateri tudi rokodelci. Bavijo se z izdelovanjem i azilih turških slaščic, s šivanjem opank. al«- pa opravljajo nekvalificirana tlela. Mnogo Albancev je služilo v turški armadi, nekateri izmed njih so bili najzanesljivejši oprode sultanov.
Doma, kjer je kaj rodovitne zemlje, morajo žene obdelavati rolje s starinskimi sredstvi in rediti živino. Za moža pa je edino opravilo z orožjem častno. Roparstvo je med njimi zelo razvito, po-selmo v goratih krajih. Posamezna plemena imaiy^cdno boje med rvlln^inaščev
sabo in
ki
anje se po-
ro ne utrdi in d» ne bo imela bojnih ladij.
Toda Avatrija je grozda t vojno, če so ne izpolnijo njene zahteve. Velesile so razumele, da bi iz teK» nastala svetovna vojna Vse so prigovarjale Srbiji, tudi Kusija; in Srbija se je vdala* Zapustila je obal. Med njo in morje so položili Albanijo.
V tem je bil eden glavnih razlogov pozncj&e druge balkanske vojne,v kateri sta si stali Srbija in Bolgarska kot sovražnici naspro ti. Srbija, odrezana od Jadranskega morja, je gledala, da pride na drugi strani do velike vode, in o-stala je le tista zemlja, ki je bila prej namenjena Bolgarski.
Skadrsko vprašanje.
Ko je bilo Dunaju ustreženo s priznanjem albanske avtonomije, sti velesile upale, tla bo zdaj Avstrija tlala mir.
Toda dunajski hujskači niso želeli miru. Iskali so venomer nove povode za vojno iu naposled so ga našli v Skadru.
Skadar so oblegali Črnogorci od začetka vojne. Imeli so z njim trdo opravilo, kajti mesto Je od pri rode in umetno utrjeno. O-hramba je bila močna. Turki st) imeli dobro utrjene postojanke na vseh okoliških hribih.
Avstrija je bila "nevtralna." Kakor druge države je iz daljave opazovala črnogorske uspehe in neuspehe ter ni tlala nobenega znamenja od sebe, tla jo ta boj kaj bolj zanima od drugih.
Črnogorci so izgubili na tisoče vojakov na Tarabošu in drugih postojankah. Ali kljub temu so sc bližali mestu. In tudi skeptiki so začeli verjeti, tla ga zavznamejo.
Naenkrat se je Avstrija oglasila s protestom. "Skatler mora posta
deduje od očeta na sina, od sina ti glavni mesto Albanije. Črna
na vnuka.
(íora ga ne srne dobiti na noben
Turki niso mogli s svojimi po- način, slavami nikdar ničesar doseči moti Ako bi bila Avstrija v začetku Albanci. Davkov niso plačevali vojne označila to stališče, jc ver-noheuih. Vojaške dolžnosti niso| jetno, tla bi bila povzročila v Čr-priznavali. < >rožja si niso dali vzeti. Za turške sodnike se niso zmenili. Pravico st> si delali sami; kdor je imel močnejšo pest, je i-mel tudi več pravice.
ni Gori veliko godrnjanja, toda nobenega dvoma ni, da bi se bili na Cetinju vdali. Veliko lože bi bili to storili, ko še ni bilo utrjeno upanje, tla zavzamejo mesto.
Pač pa so zahtevali od turške ko še ni padlo toliko žrtev in ko vlade, tla jim daje živine, zlasti Ue še ni po vsej Črni Gori razširi-ovac, žita in drugih potrebščin, lo mnenje, da je Skatler življenj-
TM* avtonomije, fv bi bila imela ka(iar si jih niso ín0g|¡ poskrbeti sko vprašanje za deželo.
tonomijo. Socialna demokracija je nešte-
z "ekspetlicijami" na sejme in tr- Ali kakor namenoma je prišla ge. S Carigradom so Imeli večne Avstrija s svojo zahtevo takrat, spore in vsak hip je tuintam iz- ko je bila izpolnitev najtežja. Pa
količkaj resne volje, bi bila tak eksperiment že davno lahko poiz kusila doma:* Saj 1ma sama celo
vrsto narodov, kt si vsi žele «v-| hrubnila albanska Vstaja. Ali ni-j ne le da jc izrekla svojo voljo;
ktlar se niso bojevali za resnično zahtevala jo tudi, tla morajo vele-svobodo, ampak so bili najzagri- sile proti Črni .»krat izjavila, tla se more Av-lzenejši sovražniki vsakega na- prav tako, kakor hoče topoglavi Mi ija ohraniti le kot država av- predka in vsake moderne refor-1 grof Berchtold. V Londonu so bi-onotnnih, za skupne interese po|me.
Že davno pred balkansko vojno Vsi so iskali pota, da ohranijo Na svojem skupnem strankinem I je Avstrija vzdržavala obširno a- mir. Hoteli so izpolniti željo Av zboru v Brnu leta 1899. je soci- gitacijo meti Albanci in je izdala strije. Tudi Rusija je pritrdila, alna demokracija izdelala in skle- v ta namen veliko denarja. Csta- da postane Skader «lhanski, dasi nila narodnosten program, ki se novila jim je nekoliko klerikalnih se je bila Črna Gora zanašala na je oslanjal na narodno avtonomi- sol in sicer v — italijanskem jezi- rusko pomoč. Ali velesile so hote jt>. V državnem zboru je socialna ku. V času balkanske vojtie pa je le rešiti vprašanje brez nevarnosti demokracija še v času pete kuri- avstrijska ljubezen do- Albancev za evropski mir. Avstrija pa se je je, ko je imela komaj peščico po- dosegla vrhunec; ustanoviti jimj repenčila, češ če ne pokaže Ion slancev v parlamentu, zahtevala je hotela samostojno državo.
naj predloži vlada zakon o narodni avtonomiji. Pozneje je ponavljala zahtevo ob raznih prilikah.
donska konferenca od Bcrchtolda No, ta ljubezen je imela prav I zahtevane eneržije, bo Avstrija kalne vire. Avstrija še ni ljubila samostojno nastopala in se ne bo nobenega naroda na svetu, pa tu- ozirala na ostale velesile. Ko je leta 1907. po splošni vo-ldi albanskega ne. Z ustanovitvijo Vsa Dalmacija, Hercegovina in lilni pravici socialna demokracija nove države je zasledovala le svo- Bosna je bila natlačena z avstrij-pršla s 87 poslanci v državni zbor, je vseskozi egoistične namene. skim vojaštvom. Ladje so vozile je storila razne korake, da se iz- . Srbska armada je zmagovito bataljon za bataljonom proti Ju-prt meni avstrijska ustava na pod- prodirala proti jugu na eno, pro- gu. V Bosni in Hercegovini so raz-lagi narodne avtonomije. Napo- ti zapatlu pa na drugo stran. Do- glasili izjemno stanje. Berchtoldo-sleti je predlagala, naj se ustano-| spela je tlo Jadranskega morja I vi sufti so razpustili vse sociali-vi poseben narodnostni odsek, da ter zasedla med drugim tudi Drač. stične organizacije in jim pobrali zbere ves material, ki se nanaša To jc bil za Srbijo največji uspeh; denar. V sarajevski delavski dom na narodno vprašanje in tla reši morska obal je zanjo pomenila so natlačili vojaštvo. V Dalmaciji fa problem. Sodru^ Pernerstorfer dejansko neodvisnost.	so vpeljali izjemno stanje, ne da
je bil ia*oljen za načelnika Tega prav to pa je hotela Avstrija M3' Ka razglasili. Sto in sto o-rnlseka.	| predvsem preprečiti. Da ostane | soi> «o zaprali. Profesorje, župane
Socialisti so teoretično razgla hali m pojasnjevali narodno vpra
- Srbija od nje odvisna, ni smela iodnike, celo državne prafdnike • priti do morja, ki bi ji omogoči- 80 postavljali pred sodišče; vlačili šanje otl \seh strani. Sodrugi dr. lo trgovino. Tisti hip, ko so Srbi 80 J'*1 v Celovec, ker se niso zana-
1? oner, tir. Bauer, Ktbin Kristan razobesili svojo zastavo ob so napisali knjige o njem, oni in tiranskem morju, se je v Še drugi so objavili v revijah in mamkt
Ja
srcu
Vvstrije zbudila ljubezen
šali na <lalmatinska so<lišča. Avstrija je hotela vojno? In da bi jo bolje "opravičila,"
časopisih neštete članke, ki se ti- do Albanije. In vsa Berchtoldova je nenadoma zopet napolnila ve*
če,jo te zahteve.
politika se je koncentrirala v svet s srbskimi in črnogorskimi
Le avstrijska vlada se ni zgeni- tem, tla prepodi Srbe otl Jadran- grozotami, ki so bile baje že celo
ln in hotela ničesar slišati o na« skega morja.
rodni avtonomiji v Avstriji. Kaj ti njena moč je bila v slabosti narodov. Iz večnih narodnih prepi-
Srbija se j«' začela pogajati z velesilami. Hotela je priznati avtonomno Albanijo, le da bi ji ostal
-Fran-
rov je zajemala votlo svojega živ- sto kilometrov širok pas do mor l jen ja. Narodni spori so pospeRe- ja, takozvaui koridor. Avstrija vali njeno nazadnjastvo. Nacio j«' protestirala, češ Srbija ob Ja-
nalni boji so ji dajali pretveze, da je zadrževala socialni razvoj In ta vlada,' ki vodi svoje naro de stoletja za nos, ki jih ovira v kulturi, ki se upira njihovemu gospodarskemu napredku, ki jih v itje drugega proti drugemu in ki jih vse zatira, naj bi bila naenkrat prijateljica avtonomije? Zakaj na Balkanu, zakaj ne doma T
tiranskem morju bi njej postala nevarna. To je bilo tako smešno, da so se hribi majali. Balkanski polotok se ne «la raztegniti; najuspešnejša vojna tin Balkanu ni
tedne stare, pa vendar ni o njih poročala. Kn dan je sprožila vs«? svoje bajke, ker je imela namen, tla navduši s svojimi roparskimi istorijami prebivalstvo za vojno.
Da ni takrat izbruhnila vojna, so preprečile ostale velesile. Če bi bilo šlo po avstrijskem, bi se bilo sedanje klanje pričelo že ta krat.
To so dejstva, ki jih krvavi lumpi okrog dunajskega hofbur-
mogla Srbije 1ako povečati, tla bi! ga in Belvedera nikdar ne bodo
11 ~ 4--'-: 'mogli utajiti, četudi bi radi.
mogla teknovati z veliko Avstn jo. Kje naj bi Srbija vzela denar-! ja za dreadnonghte in križarkeT In zavezala se je sploh, da bo, vzdrževala le trgovsko luko, kate-1
V COLORADI JE ŠTRAJK PREMOG ARJF.V! PROČ OD COLORADE!
PROLETAREC
UIT ZA 1NTISKSB DfeLA VSKSGA
LJUDSTVA.
IZHAJA VSAKI TOBEK.
— Luiwk im tsdalaUlJi ——
Jsgsalaiasika dalaiika tiikavaa družba
v «bičali, Illinois.
Narotnina: Za Ameriko $2.00 za celo leto. $1.00 sa pol let», Za Lvropo $2.10 za celo leto, $1.26 i» pol let«.
Oglasi po dogovoru. Pri spremembi bivalUCa je poleg novega namamti tudi Sidri naslov.
GImU* »WvMska (riulMcIil Juioal. — socialistu n« mM f Afriki. —
Vse pritožbe glede nerednega poiiljanja lista in drugih nerednosti, je potiljati
predsedniku družbe fV Podlipcu, 5039 W. 25. PI. Cic«ro, IU.
PROLETARIAN
OwmJ and publi»K*d iwy TimmUjt by
South Slavic Workmin'« Pubisbing Company
Chicago. Nliaaia.___
Subscription rates: United States and Canada, $2.00 a year, $1.00 for half year. Foreign countries $2.60 a year, $1.26 for half year. -:- •:» -:- »:•
Advertising rates on agreement.
NASLOV (ADDRESS):
"PROLETAREC"
400« W. 31. STREET, CHICAGO, ILLINOIS
Telephone: 1.AWN DALE %77 JAURESOVA ZADNJA URA
VSI ZA SVOBODO!
isti trenutek se razpoki tudi ru ska avtoriteta kakor pena iz mi
Počasi prihajajo časopisi iz Ev,-ropc v Ameriko, kolikor jih sploh prihaja. Zdaj nam jc prišel med drugimi tudi milanski Corriere della Sera v roko,« in v njeni či-laino sledeče podrobnosti o zadnji uri velikega voditelja francoskih socialistov Jeana .Tauresa:
.laures je izdihnil malo pred 10. zvečer. Smrtni boj jc trajal natančno četrt ure. Prejšnje vesti po katerih naj bi bil Jaures umrl neposredno po atentatu, se torej niso vjemale z resnico. Z neko posebno, človek bi dejal religiozno vdanostjo so prijatelji dvignili truplo in ga položili na marmorna to mizo kavarne.
Bled kakor stena jc stal poslanec Maurel poleg trupla svojega prijatelja iu ga je s krčevitim ihtenjem objemal. Nemi in zgroženi so ljudje gledali pretresljivi prizor.
Pod vodstvom policijskega komisarja (Juicharda so prikorakali stražniki naglega koraka. Žuma listom, ki so ga obkrožili in ob-suli z vprašanji, je komisar glo boko ginjen dejal:
"Prosim Vas, gospoda, ne silite vame iti ne izkušajte priti v kavarno. Prosim, spoštujte mrtvaš ko sobo!"
Naenkrat so se odprla vrata. Neki oficir, popolnoma opremljen za polje, z revolverjem ob strani si jc napravil pot skozi gručo po« licistov. Bil je pretresljiv pogled, ko so videli oficirja, o katerem niso vedeli, če je bil sorodnik ali prijatelj, plakajočega pasti na kolena pred mrtvim truplom so cialističnega voditelja.
Takoj, ko so bile dovršene policijske ugotovitve, so položili .lauresovo truplo na nosilhico in odpravili v njegovo stanovanje. Častnik ni hotel prepustiti nikomur drugemu, da bi izkazal mrliču zadnjo čast; ko so prinesli uo-silnico na prag kavarne, je pozdravil mrtvega z odkrito glavo. Potem jc skupaj s st reža jem sedel na voz, ki je odpeljal smrtne ostanke Jauresove, na kozliča («lasni klici "Vive Jaures" so spremljali voz, ki je odpeljal tru plo slavnega poslanca v noč .. .
Evropski narodi imajo zdaj res nekoliko sitnosti. Sest držav se bojuje, in na daljnem vzhodu, v Aziji, je še šesta na vojni. To po vzroča nekoliko neprijetnosti. Krogle švigajo seinintja, ši-t,.«»«*1» eksplodirajo, bombe padajo iz zraka, in kdor je blizu takih dogodkov, je lahko malo nervozen ; ampak včasi ozdravijo svinčena zrna iu mrzlo jeklo tudi nervoi* 11 ost zelo radikalno.
Tudi druge komedije povzroča vojna. Treba je veliko marina-ti, pa če je korakal človek tako le petdeset kilometrov daleč, potem pa mora hočeš nočeš zopet šestdeset nazaj, ne da bi gledal, kje je pot in cesta, ampak le kako odnese pete, se mu na noben način ne sme zameriti krepka kletvica.
Takih in podobnih težav je še veliko. Ampak kaj se ne bi to preneslo, če ima človek zavest, <ta ga je poklical sam cesar!
Zdaj, ko se kobacajo ljudje s težkim tornistrom na plečih in s puško na rami navkreber in navzdol po pesku iu blatu*' skozi gozdove» in močvirja, zdaj, ko smejo spati le z enim očesom in morajo imeti uho še v sanjah pripravljeno, da ne presliši alarma nimajo časa za filozofiranje in u gibanje. Ali kader mine vojna morajo priti zlati časi!
Ni dvoma — staro hrepenenje človeštva se izpolni, ko mine sedanji burni ples. Saj niso ljudje zaman mislili na zlati vek, odkar znajo misliti! Nekje mora biti vendar nekaj realnega, da j«' mo glo venomer "buditi želje v srcih. Vse t iste pravljice, ki so jih lju j«- polagali v preteklost ali pa v oddaljene, skrite, nedosežue kra je, vendar ne morejo biti kar brez se podlage, četudi so mistične in jih tajč prozaični ljudje.
Stari (Jrki so pravili, da je bi a zlata doba, ko je vladal Ilronos na nebesih; stari testament je pripovedoval o paradižu, ki ga j»» i mel človek, preden je grešil; Nemci imajo v bajki svoj Schlaraffen and, Slovenci pa Deveto deželo ter Indijo Koromandijo.
To so pravljice in fantazije, oda one označujejo človeško hrepenenj«'. Iu zdaj je videti, da se približuje čas izpolnitve. Porok za to so nam kronana in tnazilje-lia veličanstva, ki vladajo po milosti božji. .
Carske in cesarske in kraljevske besede — še nikdar s»' niso tako lepo glasile, kakor v sedanjih dneh. Vsi, ki sede na visokih tronih in drže zlata žezla v posvečnih rokah, so zdaj vneti za svo->odo. Vsi jo prinašajo narodom in jih pozivajo, naj se jim pridružijo v boju za prostost.
(3ode se čudeži, ob katerih bi človek mislil, da je izgubil svoj razum, ali pa da so zakoni nara \e prišli ob veljavo. Najlojalnej-ši patriot je, edino železno disciplino brez misli in duše prizna-
RUSKA ČRNOMORSKA MORNARICA
Rim, 19. — Parnik 'Faviguana je priplul iz Iicvantc v Milan in njegovi častniki pripovedujejo da križari ruska mornarica, kt šte jc na Črnem morju 20 bojnih la dij, pred Bosporoni in je priprav ljena, da napade turško momari co, če bi zapustila Zlati rog.
AVSTRIJA NE SKLENE MIRU
Rim, 10. — Z Dunaja zavračajo vest, češ da misli a\atrijska vlada samoatojno skleniti mir in da ao v ta namen že storjeni koraki.
<> tem uradnem odgovoru s« mnogo govori, ker ne obsega zago tovila, da sklene Avstrija mir le skupno in «porazumno z Nemčijo
SEDEM MILJONOV MOŽ.
Rusija baje. trdi, da bo imela meseca oktobra sedem miljonov mol na nogah. — Preveč govor je nja!
Toda on ni edini prijatelj zatiranih narodov. Po vseh evropskih deželah jih jc sedaj brez šte. vila Tudi Viljemova Nemčija, ki je še pred kratkim izročala ruske begunce z lakajsko uslužnostjo carjevi policiji in postavljala nemške socijaliste pred sodišče zaradi žalitve carja, poziva zdaj ruske državljane, uaj se otresejo Nikolajeve avtokracije. In še več! V daljnjo Indijo gre glas svobode; Deutsche Tageszeitung, ki izraža pogonoma misli nemških vladajočih krogov, piše:
"Razmere, ki morejo dovesti do vstaje, so danes enake kakor leta 1857. Lakota, kuga iu brezupna revščina osemdesetih odstotkov prebivalstva dokazuje, da se je prevzela nenasitna lakota Anglije po deželah, da ni sposobna i»» da nima niti volje, da bi privedla prebivalstvo indijske države na pot zdravega razvoja. Z dviga njem svobodnih azijskih držav raste sramovanje zaradi tujega gospodstva ; in spomin na propadli sijaj iu mnogoštlansko bogato življenje preteklosti, katere zgo dovina sega za tisočletja nazaj, spomin, ki ga hoče Anglija kljul vsem frazam o svobodi zatreti, lic da. «la bi zaspalo upanje v osvoboditev. Svetovno vojno, ki je iz bruhnila, bodo občutili kot zar j« novega časa. Bo li to znamenj« za vstajo kakor krimska vojna 1. 1857!
Indijcem moremo le zaklieatl: Kar hipu pravemu odrečeš, ne vi
m* ti vsa večnost več. .S«'«laj
• i»» je cas!
Medtem ko s«* tak«» e«sarska Nemčija navdušuje za upor v Indiji, izziva cesarska Avstrija revolucijo v svoji soseščini. Vrhovno poveljništvo avstro-ogiske arma «I«- j«* iz«lalo Poljakom na Ruskem sledeči oklic:
"Po božji volji, ki vodi us«>do narodov iu z močjo našega najvi šjega vojnega gospodarja ( Bog j«' visoki, cesar jc najvišji gospo «lar—!) prestopajo združene avstrijske in nemške armade mejo. S tem prinašamo tudi Poljakom osvoboditev od moakovitskega jar ma. Pozdravite z zaupanjem naš» zastave! Prinašajo vam pravilnost. Vam in vašim rojakom niso tuje. Nekoliko miljonov poljskega naroda je Še skoraj poblrugo stoletje v zvezi obdonavske mo narhije iu nemške držav«* prišle «lo -visokega kulturnega razvoju in že v času kralja Sobjeskega, ki je nekoč prinesel državi Hahshur žanov dejansko pomoč, so slavil« tradicije Poljske najtesneje spo jen«' s onimi zapa«lnih sose«lnih držav. Poznamo in razumemo vi teštvo in visoko nadarjenost j>«ilj skega naroda. Važna naloga, ki vam jo daje vojna, j«' ta, «la raz bijemo ograj«', ki ovirajo vaš pro met s pridobitvami ¿apadne knl ture in vam "odpremo v.s«' zaklad« gospodarskega in duševnega po
vajoči vojskovodje, kronane, o vzdiga. Mi nismo iskali te vojni
Po dolgem obrekovanju in n;i|>;< «lanju s«' je Rusija javno zavze
svojem božanskem poslanstvu prepričane glave koketirajo z re-
volucijo in pozivajo narode na u-1 )a zn zatajitev sledov proklestva por zoper svoje dedne, od božje vmln^a zločina proti avstrijski milost, predpostavljene glavarje , C(>Rargki ro<lovini in je porabila Čudni .-asi! Vsem narodom na priliko (|a napa<,„ m0narhij0 in
svetu se ohljuhuje svoboda; vsem /aVe*nico Nemčijo. Tako j' '»i jo prinaša sedanja vojna ... ! naS vzvi5f,ni vojni fjospo«^!-, ka
Nikolaj iz f a mili je Holatein-( teremu je zahvaliti za «lesetletja Oottorp Romanov, ki ga naši hej-j trajajoči mir Evrope, prisiljen Slovani radi predstavljajo za naj- <|n pograbi za meč. Vsi prebivalci bolj slovanskega vladarja, «lasi jc; ruske države, ki bodo vsled uspe
in« le po duŠi, ampak tudi po krvi soroden pristno germanskim monarhom, je bil prvi, v čigar srcu se je zbudilo elementarno fuivstvo za svobodo. Čim je zabobnal boben, je batjuška obljubil avtonomijo Poljakom in Fincem, pa celo ži«le je takoj imenoval "svoje lju hc Žide."
Ali v takih časih ni krvavi car le svojim sužnjem prijazen. Njegov meč ščiti Srbijo, deželo slovansko in pravoslavno, dasi ni davno, kar je njegovo blago srce bfez vznemirjenja trpelo, da so dannadan obsojali v njegovi lastni «leželi po petdeset slovanskih in pravoslavnih ljudi na visliec ter jih po pet «lo «leset na dan resnično obesili.
Car-imperator obljubujc svobodo Poljakom in Rusinom v (Jalici-ji in Bukovini; obljubujc jo vsem narodom habsbuiflkc monarhije, «la s«> cedi prostost po njegovih oklicih kakor nekdaj med in mle - ko po Kanaanu.
Tako govori car-gosudar.
ha našega orožja po«l našim var stvom, naj pričakujejo o«! nas zmagovalcev le pravičnost in <'lo večnost."
Ko pa so prišle \vMi, «la j.' na Kavkazu izbruhnila revolucija, so nemški oficiozni listi pisali:
"Tudi ura teh plemen in tiaro «lov okrog Črnega morja bije, e le hočejo. Da morejo hoteti, mora jo pa to vedeti, in zato upamo, da se zgodi vs«> potrebno, «la se raz širi primerno pojasnilo. Rusk glorija je bila itak v vseh časi edino uspešno orožje Rusije. Kjer koli je Rusija za«l«>1a ob močnega izurjenega sovražnika, ni imela nikdar in nikjer uspeha. Če s« razdene ruska glorija med števi nimi divjimi i poldivjimi naro di, ki jih je Rusija polagoma spravila po«l svoj«> gospodstvo pomeni to mahoma uničenje ru kega gospodarstva. Klor ne ver jame več v veliki ruski gobec, v di slabost ruske roke. Vpamo, da se razširi to spoznanje po vsem vzhodu z naraščajočo hitrostjo.
Da prinaša ruska vojska svo »odo avstrijskim narodom, smo javili. V vseh avstrijskih jezikih razširjajo ruski kazaki letake po onih krajih, ki so jih zasedli in niti ne pomislijo, da je kolportaža [>o ruskih in po avstrijskih postavah prepovedana. Letaki pa obljubujejo vsem avstrijskim narodom osvoboditev od habsburškega jarma.
(Vsa torej manjka? Vsi prinašajo svobodo, vsi izzivajo revolu cijo. Vsem narodom se obljubujc »rostoht, vsakemu jo prinaša kakšen cesar, car ali kralj.
Ce pa čita človek vse te oklice, i'lan ke m obljube "najvišjih" gospodarjev, se mora prijeti za glavo in vprašati: Zakaj se prav zaprav vojskujejo! Saj i nt a Jc eudar vsi enak namen: Svobodo vseh! Kajti kdor nosi svobodo z ognjem in mečem v tuje dežele, vendar n«' bo hotel zatirati doma? 'e pa p«-ha svoje narode v suž-nost, mu ni mogoče verjeti, «la ho-«V osvoboditi druge. In t<) je tisto^
Vsa ta blagoslovljena usta s.* it/«jo s tako predrzno nesramnostjo, «la se človeku sapa zapira, \ajti deček, ki je vi«l«'l psa tako velikega kak«»r vol, je bil ne dolžen šaljivec v primeri s temi mfamilimi lažnivci. Vsi skupaj zatirajo v svojem področju narode »rez obzirnosti iu brez vesti. Carjev krvavi despotizem je znan vsemu svetu. Habsburška monarhija je srednjeveška ječa narodov. Nemčija, ki s«' «i«*la tako nedolžno, odreka Poljakom, Dancem in Alzai'aiionr \s«- pravice. V vseh teh državah je ustavnost prazna r»ese«la. V Rusiji j«* car dvakrat izpremenil volilno pravico na slabše, dokler ni bila tako mizerna. la j«' morala postat i duma poslušna «lekla \la«b\ Na Nemškem doti kancelar soglasno nezaupnico vsega parlamenta. i»a sme vendar predrzno izjavljati, «la se mu uiti in- sanja, «la bi iz tega izvajal posledice. V Avstriji s«1 požene parlament na dopust in zločinske v)a«l«' gospodarijo s paragrafom 14. Na Ogrskem divja zločinec Tisza s svojo parlamentarno gardo, Hrvaška pada iz enega koini-sariata v drugi. V Bosni j«- vsak hip izjemno stanje. Komisariat j«-na Češkem.
Vpričo teh očitnih, vsemu sv«1-tu znanih absolutističnih lopovščin s«> upajo podli roparji še vze ti be-sedo svobode v svoja hudod«'l ska usta' Vsi «><l prvega «lo za«l njega so brezdušni rabeljni, sicer prokleto drago plačani «»«1 svojih izmolzenih naro«lov, [»a vendar v škrlatnih plaščih iti pod zlatimi baldahitii pravi rabeljni; in ven dar sc drznejo narodom peti o svobodi!
In vsi pozivajo narode na revo lucijo.
Ej, to bi bila b«'seda! Iz takih "posvečenih" ust je sicer no va. ali vendar lepa beseda. Toda zdi se nam, «la bi se oni, ki jo zdaj tako prešerno izrekajo, najbolj u-strašili, če bi «loscgl.a realen u-speh.
Zakaj revolucija ne pozna ti stih mej, ki so jih kronani tatovi začrtali okrog jnikradenih dežel. Revolucija j«* vesoljna sila, ki si ne «la zadušiti s hinavščino lic«' merskih potentatov. Kakor og«'iij meče svoje iskr«> na vs«' strani, in kj«'ikoli j«- kaj gorljivega, s« vžg«'. Cspešna revolucija na Kav kazu se razširi kakor plamene če morje lahko do Baltiškega in Se vernega kakor «1«» Jadranskega morja.
Potcntati govore, pa ne vedo kaj. Z«li se, «la prihaja «"as, ki ga označuje latinska beseda: Quem «b'iis vult nerdere, dementat -kogar hoče bog pogubiti, mu vzame pamet.
Kronanim grešnikom jemljejo njihovi lastni bogovi pamet, da blebcčejo kakor otroci, ki ne razumejo pomena in posledic besed •le li to znamenje, da jih hočejo bogovi pogubiti?
To bi bila svoboda narodov. Svoboda, ki izhaja iz revolucije vseh narodov proti vsem zatiral ceni. Kajti z nobenim cesarjem, z n obrni i ni kraljem, ampak !«• proti vsem je mogoča svoboda.
STATEMENT OP THE OWNERSHIP. MANAGEMENT CIRCU
LATION ETC.,
of 4' PROLETAREC''	published u eekly
at Chicago, 111., required by the Act of August 24, 11)12. NOTE. — This statement is to he made in duplicate, both copies to be delivered by the publisher to the poatiuaster, who will send one copy to the Third Assistant Postmaster General (Division of Classification), Washington, D. C., and retain the other in the files of the post office.
NAME OF—	s POST OFFICE ADDRESS.
Editor, Etbin Kristan	2528 S. Ritlgcway Av., Chicago.
Managing Editor, Etbin Kristan 2528 S. Ridg« way Av., Chicago. Business Managers, Frank Šavs 4008 \V. Ridgeway Av., Chicago. * Publisher, Jugoslovanska Delavska Tiskovna Družba.
Owners: (If a corporation, give names and addresses of stockholders holding 1 per cent or more of total amount of stock). Slov. Section of So. Slavic Soc F.
Frank Petrich, Trustee,	4008 W. 31st St., Chicago.
Slov. soc. Local No. 1. of S. S. S. F.
• Philip (iodina, Trustee,	2806 So. Caroll Ave.
So. Slavic Local No. 5. Trustee	Ux 508. Conemaugh, Pa.
(Signature of editor, publisher, business manager or owner.)
Frank SavH, mgr. Sworn to and subscribed before me this 28. «lav of Sept. 1914, MICHAEL -IS' MALLEV, Notary Public
(My commission expires March H 1916.)
KAJ NI TO ČUDNO?
Premalo sol ima Avstrija in zdaj je začela vlada resno obžalovati to pomanjkanje. Sedft' uh namreč potrebuje za — špitale.
V Avstriji ne sni«* v s«'danjcm času živ krst glasno izreči svojega pravega prepričanja, zakaj na eni strani j«> pripravljena nabita juiška, na drugi pa vislice za vsak vrat, iz katerega bi po neprevidnosti prišla beseda resničnega miš ljenja.
Ce ne bi bilo vojaških sodišč in nagle sodb«- in špiciov in deuuii-ciantov, pa če bi človek preromal vso Avstrijo od Spiča do Podmo-kel, od Bregenca do Zakopan, pA povsod vpraševal:
Kdo želi iz vsega srca in iz vse duše svoje, da bi Avstrija zma gala? —
smo prepričani, da ne bi naš«'l 20, najhrže ne deset odstotkov vseh odraslih ljudi, ki bi mu jas no in glasno odgovorili: Da !
To je tako gotova resnica, «la menda niti avstrijski policisti ne dvomijo o njej. Kajti če bi verje li. da jc ljudstvo navdušeno za voj no in zaljubljeno v Avstrijo, ne bi prirejali "lojalnih" demonstracij po policijskem aranžmanu.
Kdor je živel v Avstriji med ljudstvom in ne le med samimi starokopitnimi hofrati, pa naj jc bil med kat«'rim koli narodom, ve, «la je tako. Razun onih, ki i niajo od t«-ga neposreden profit se noben sloj, noben razred, noben narod ne navdušuje za Avstrijo In če bi še enkrat napravili plebiscit, pa bi izvedeli, da privošči nedvomna večina prebivalstva vseh narodov Avstriji razpad.
Ni li to čudno?
Avstrijci smo. Naši bratje, naši sinovi, "nečaki so na bojiščih. Na«! njihovimi glavami eksplodirajo šrapneli, okrog ušes jim bruc svin-tVtike. Naša kri in naše meso je tam. V strahu trepe«*emo zanje.
In vendar! Nobene solze ni, če j«* Avstrija tepena, nobene žalosti če ji grozi razppd
Kako je to?
Kaj so r« s od Karpat pa do .Ja-dranskega morja sami veleizda-jalei, sami ljudje, ki so izgubili /adnji čut za domovino?
Ah, «lomovinstvo ima nie«l avstrijskimi narodi še zelo močne korenine, in1 le 1ist«> «lomovinstvo ki ga čuti tudi socialist in kosnio-polit, ampak prav podedovano, v neštetih slučajih šovinistično «lomovinstvo.	• 1
Le to je, «la nihče ne smatra Avstrije za svojo domovino. V o-nih deželah imamo Nemce, Cehe Poljake, Rusine, Slovake, Ma«lja-re, Rumunc, Hrvate, Srbe, Italijane, Slovence, Ladine, Furlane — Avstrijcev pa nimamo. Instinktivno čutijo, «la narodi ne poginejo tudi če pogine Avstrija. In večja j«' njih skrb, «la se obrani n a rod kakor «la se obvaruje Avstrija.
Brez vzroke pa ni ničesar.
Avstrija prihaja prepozno. Zdaj bi potrebovala avstrijska čuvstva pa jih ni. Ko je bil čas, jih pa ni znala zbuditi in ohraniti. Avstrija ni znala in ni hotela iz sebe narediti domovine narodov. Le huj skati je znala enega proti drugemu; izigravati Jih je znala in ob nacionalnih bojih jim je znala stri či «llako. Namesto svoboden dom je napravila iz sebe ječo zrt vse Zato se ni čuditi, «la hrepene vsi iz ječe.
Kar je na videz protislovje, je v resnici le logična posb»«liea. Sto letja j«* bilo časa: a kar je zamujeno, je zamujeno. Po toči zvoniti je prepozno.
K«lo ve, če se bo Avstrija iz te vojne naučila, ako ostane sploh še živa 1
STATISTIKA ATENTATOV V AVSTRIJI
Poleg Rusije ue vlada v politiki nobene dežele sveta taka brutalna vnanja sila kakor v Avstro« Ogrski. V zadnjih letih smo sko-rej dosegli Rusijo, kar jc dokaz za višino vulkaničnih strasti, ki rujejo po avstrijsko-ogrskih <lc-želah. Nekaj slik iz let 1912. in. 1913. naj ilustrira to «l«'jst\o, v kolikor gr«> za zgolj politične atentate.
7. junija 1912 str« lja trikrat v ogrskem državnem zboru poslanec Kovacz od opozicioualue stranke na predsednika Tiszo (Kovacza oproste porotniki 17 decembra 1013.)	<
h. junija 1912 uprizori .luki>'-revolverski atentat proti komisarju na Hrvaškem Čuvaju. Čuvaj ni ranjen, smrtnozadet jc s«-kcijski šef llervoič. Atentator ustreli, preden ga aretirajo, redarja, ki ga zasleduje. (12. avgusta 1912 jc .Iukič obsojen na smrt« soohtoženci na 30 l«'t težke j«*če. Po obsodbi kličejo obtoženci: Živelo jugoslovanstvo! Proč s tirani!)
31. oktobra 1912 strelja., pravnik Plamnšck na Čuvaja, ko ga opazi pri oknu banske palač«' v Zagrcbii. Odda štiri strele, a ne zadene Čuvaja. Potem ustreli satn sebe.
11. februarja 1913 ustreli^ za vratno krščansko socialni delavec Kunschak socialno-dcmokratične-ga poslanca Schuhnieierja na Dunaju na severozapadnem kolodvoru, ko se jc vračal od sho«la lTstreli ga "iz maščevalnosti proti socialni demokraciji", kakor prizna sam. 20. maja 1913 ob sodijo porotniki soglasno Kun scliaka zaradi zavratnega umora na smrt. Schuhmeierjeva vdova prosi za zavratnega morilca po niilostitev in sicer iz načelnega prot«'sta proti smrtni kazni. Cesar pomilosti Kunschaka na 201et to ječo.
. 18. avgusta 1913 strelja «lijak Dojčič na kraljevakega komisarja na Hrvaškem barona Skerlecza in ga t«'žko rani. (25. septembra 1913 obsodijo Dojčiča na 161etno težko ječo.)
VLitoinericati ustreli 17krat predkaznovani stavkokaški agent Keiling orgaiM/ivanega delavca — meščanski porotniki na oproste umora . . .
V Uraden strelja stavkokaz Matašič brez vsakega povoda na zaupnika stavkajočih krojačev Kos«'la. Kljub temu, da prizna, «la je imel namen umoriti Koscla, gn oprosti iz političnega sovraštva sedem nacionalnih iu krščansko socialnih porotnikov. Pjej so pa odobravali nameravani umor na nekem meščanskem *ho«lu in v nekem nacionalističnem listu.
To je le nekaj primerov iz zadnjih dveh let. Kažejo tu«li, kako vlade izjemnih zakonov, večnih groženj z vojno in večnega obo roževanja, vlade, ki kršijo ustavo plovejo same zopet v blaznost uu silja in ko odpravi vseh državnih in nravstvenih zakonov.
Pri volitvah je stal meščanski govornik >ia odru in napenjal svoje grb>:
—	Imena na naši kandidatni listini vam že sania jamčijo, «la s.» to pošt«'iii in licNcbični ljudje...
Poslušalce dregne svojega s«»seda iu vpraša po tihem :
—	Kaj je to: Nesebični?
—	No, da ne bodo toliko kradli, kolikor prejšnji.
P R O I, K T A K K C
anole&ki ust 0 jaure8u
Liberalni londonski list "Daily New»" je objavil ob smrti desna .Jaurcsa sledeče;
'Tiiiorstvo Jaurcsa, francoske-ga socialisticnega voditelja, kate I ro naznanjamo z brezmejno bole-1 stjo, je evropska nesreča. Jauret i— to je bila ena izmed zelo ma lostevilnih vzvišenih prikazni v javnem življenju sveta in morda največja individuelna sila za na i predck, za mir, za mednarodno; pravičnost, za tdrsv razum in za bratstvo. Učenjak in filozof, je j do dna premislil svojo politično vero, in evolucija njegove misli ga je privedla o«l konservativiznia! do socializma. Mojster plemenite i ua govora, je bil smatrali za- naj boljšega francoskega govornika in za enega najboljših govornikov vsega sveta.
Bil je retorik. Njegov govor je| bil ves napolnjen z razumom in znanjem, pa tudi s strastjo, z ognjem in s prepričanjem.
Menda ni nihče na svetu tako dobro poznal javnih' zadev kakor on. Vse državni vedi podrejene znanstvene panoge so bile njegova stroka, in njegova žeuialnostt je bila tako bogato konstruktivna, kakor so bile njegove ideje ob sežne.
Ali predvsem je bil znamenit zaradi «vojih vzvišenih idej, zara di svoje zvestobe v dobrih bojih zaradi jasnosti in treznosti svoje sodbe. Ob vsaki krizi v zadevah njegove dežele je bilo njegovo od-ločevanje naglo in pravo; njegov svet rojakom je bil kvintesenca modrosti,
Njegov patriotizem je bil intenziven, ali njegova vizija je obse gala svet; in če je Ud mogočni bra-' nik med Francijo in onimi, ki so io hoteli odvrniti od njenega vzvišenega poklica kot učiteljice in vodnice sveta, je imela od njegovega vpliva vsa Evropa dobiček.
V taki krizi, kakršna sedaj žu-ua svetu, hi bila njegova modrost in njegovo moralično dostojanstvo neizmerne vrednosti. In vse nam je vzel zločin blaznega mladeniča v imenu "patriotizma."
O možnih posledicah za Francijo nočemo razpravljati ta hip, dasi so učinki na evropski položaj lahko največje važnosti. Sedaj moremo le izraziti žalost vseh dobrih ljudi, da je ugasnila tako sijajna, tako redka, tako plemenita zvezda .. .
VORWAERTS ' USTAVLJEN!
Iz Berlina prihaja vest, da jo nemška vlada ustavila izdajanje »lavnega glasila socialne demokracije v Nemčiji, " Vorwaertsa."
Poročila o sitnostih, ki jih je vlada delala socialističnemu listu, so se zadnji čas večkrat ponavljala. Tudi "Vonvaerts" je bil od izbruha vojne v zagati: Ali naj kratkomalo preneha izhajati, ali pa naj se za silo prilagodi nenormalnim razmeram, da si ohrani Vsaj obstanek. Odločil se je pa« za drnsro. in razum«' se, «la ni mo trel pisali tako, kakor je navadno znal pisati.
*
Ali z«li se, «la Viljemovi vladi tudi zmernost socialističnega lista ni za«losto\ala. ampak je pač hotela, naj bi tudi "Vovwaerts" pisal v njenem «luhu, lažnivo, sovi n ¡stično, utilitaristično. To seveds ni šlo, zakaj uredniki so vendar socialisti. In tako je bil pravza prav pričakovati kritičen konflikt.
Kakor 4>oroča dopisnik Daily \ewsa, Mr. Kiehl iz llaga, je Vor waerts kritiziral ravnanje nemških vojaških oblasti z vojnimi ujetniki ter postopanje nemških "patrioti enih" kapitalistov in vla«le z brezposelnimi delavci.
Tega pa sveti militarizem ni trpi. Zato se nam ne zdi Čudna vest, da so prepovedali izhajanje "Vorwaertsa." Militarizem razo deva s tem le svojo slabost, za socialistični list je pa le častno, «la rajši ne izhaja, kakor da bi si «lal od generalnega štaba ukazovati kako naj piše.
ČENČE IN MARNJE
"Norddeutsche Allgeuieine Zei. tung pravi, da bi Ncmčijs le pod tem pogojem sklenila mir, Če hi ji ne bilo treba izročiti zaveznikom niti koščka svojega ozemlja. — Naši nasprotniki samo zato govore, da si želimo miru — pra vi ofieielno glasilo — da bi razi burili prebivalstvo. Mir bomo sklepali šele tedaj, ko bo vojna častno končana.
"Norddeutsche Alkemeinc Zei tung je kancclarjevo glasilo in mora zato nekoliko previdno pi sati. Drugi nemški časopisi, ki so v stikih z vla«lo, govore bolj ko rajžno in pravijo, da mora Bel gija postati nemška pokrajina ker bo še le tedaj Nemčija vedno Angliji lahko pest po«l nos molila: Alzacija se mora razširiti do reke Sene — torej do Pariza! —; llolandija mora pristopiti nemški zvezi; rusko Poljsko, Finsko in del Rusije mora pripasti Nemčiji ruska T krajina pa Avstriji. Nekateri gredo še «lalje iu pravijo, «la se mora Velika Britanija razdeliti.
Knako modre neslanosti prihajajo pa tudi o«l nasprotne strani. Tako pišejo v Londonu:
" Petrogrsdski dopisniki poročajo tukajšnim listom, «la bi ruski car sklenil mir pod sledečimi pogoji: Francija mora dobiti Al zai'oji. Loreno in Pfalško, Belgija pa del Renske province. Nemčija mora izročiti Danski Schleswig-Hollsti in in zopet ustanoviti kraljevino llanoveransk«). Šlezija in Vzhodna Prusija naj pripadeta Rusiji. Razen t«-ga hoče ta anekti-rati Češko, Galicijo in Bukovino. Avstrija mora prepustiti Srbom in Črnogorcem Bosno, Hercegovino in Dalmacijo, Rumunski Se-dmograško, Italiji pa Primorje Dokler Avstrija in Nemčija v to ne privolita, se car m- neha vojskovati."
Narodov seve«la ne misli nihče vprašati. Z njimi se- baranta kakor z živino.
IZ KRONIKE POMORSKEGA ROPARSTVA
V takih krogih, ki «lelajo visoko politiko pri baru, je zdaj sila \«'liko filozofiranja, po domače klobasa nja o pog«ijih miru in o bodočem zemljevidu Evrope. Pa tudi uradni in poluradni krogi irodajajo take neumnosti, «la vi jejo človeka krči.
Poročila iz. London»—pravijo, «!a so Angleži na zapadni obali Afrike zajeli nemški parnik "Profesor \Voerman" s «100 nemškimi rezervisti na krovu ter vra prevedli v Sierra Leon»
Angleška uredna korespomlen-ca poroča:
Parnik "Carmania", ki je bil začetku vojne izpremenjen v pomožno križarko, j«* napadel nemško oboroženo trgovsko la«lijo "Caprafalgar," iu jo toliko časa obstreljeval, «la se je potopila. Na "Carmaniji" je bilo mrtvih dc-vet osel), 26 pa ranjenih.
Parnik "Carmania" j»- last Cu-nard črt« in je vozil, nreden tra j«- prevzela angleška vla«la kot pomožno križarko, med Liverpoo lom in New Volkom.
Angleška admiraliteta j«* drugi «lan objavila listo izgub, iz katere je razvidno, da j«> padl«> na parni-kn "Carmania", ki j« p«»topil nemšlto 1iL,o\sk<> križarko "Cap Trafalgar" devet oseb, «ločini jih j«1 bilo 25 ranjenih.
Havana, Cuba, 22. sept. Iz Kal kute je «lospela seinksj vest, «la so nemške bojne la«lij«» potopile na «laljne tri angleške trgovske par-nike, ki so imeli na krovu sla«l-kor.
Na«lalje poroča, angleški tiskovni urad: "Poveljnik križarke "Berwick" je sporočil admiralite-ti, «la je dne 12. septembra v A-tlantiškem oceanu zajel nemški parnik "Spree\val«l", ki je bil izpremenjen v oboroženo križarko. Na«lalje dva premogovna parnika po 6000 ton, ki sta imela na krovu zalogo za nemške križarke v Atlantiškem oceanu."
Oficielni urad je naznanil, «la so Angleži od časa izbruha vojne zajeli 02 parnikov, K temu pride 05 nemških parnikov, ki so zadr-žani v tujih pristaniščih. Nemci pa so nasprotno potopili ali zajeli 12 angleških parnikov.
Dne 28. poroča angleška a« lini-raliteta, da j«» bilo «lo 23. potopljenih od nemških križark na vi sokem morju «Ivanajst angleških ladij s skupno 59.331 tonami; enajst se jih j«1 z 2070 tonami po-topilo v Severnem morju, ker so prišle ua mine, 24 ribiških b/irk s 4.334 tonami j«1 bilo deloma vje-tih, deloma potopljenih. Vs«'h angleških ladij. odvedenih v nemške bilke, je 74, skupno s 170 000 tonami.
Nasprotno je od začetka vojne v angleške luke privlečenih nemških ladij 102 z 200.000 tonami; *8 nemških la<lij m 388,000 tonami je holo vjetih, odkar so se pričele sovražnosti. (M zaveznikov je bilo zajetih 16* nemških la«lij s 2K1.000 tonami. Petnajst bark z 247.000 tonami se zadržanih v a-meriških lukah, štirinajst z 72.CMM) tonami pa v sueškem kanalu.
BUSTERCICEVE ČESTITKE
Kranjski veliki skledolizcc, v svoji ošabnosti se dušeči dr. Suš-terčič, je neprenehoma na vojni. Seveda ni tako zabit, da bi sam šel tja, kjer streljajo, ker ima svojo štrebrsko osebo preveč ra«l, da bi jo izpostavil igli, kaj še le krogli. Ampak doma grmi, kako bo-«lo Srbi občutili kranjske pesti, rezerviste uadlegujc s svojimi neslanimi govoraucami, na Dunaj roma s klečeplaskimi «leputacija-mi, iu brzojave pošilja, kjerkoli kakšen general kihne.
V«*asi je Šušterčič hrepenel, da postane minister. Z«laj lahko lipa, «la (»ostane še avstrijski baron. Taks«» bo plačala kri ubitih kranjskih fantov.
Ko so razposlali po Avstriji vest, «la je armada sijajno premagala Ruse pri Krasniku, j«' hlapčevski deželni odbor takoj s«*« h 1 in spisal za na<lvojvodo Friderika sledečo brzojavko:
Njegovi c. iu kr. Visokosti presvetlemu gospodu nadvojvodi Fri-deriku, vrhovnemu poveljniku skupne e. iu kr. oborožene moči. Avstro-ogiski glavni stan. — Kranjski deželni odbor čestita, u-st reza je vzvišenim čutom vse de-želc, Vaši cesarski iu kraljevi Visokosti iu proslavili cesarski ar-ma«li ua sijajni zmagi v Krasniku prvem velikem uspehu ua ruskem bojišču. Ponosito in zaupno zremo ua svojo vojsko vseh narodov, najtrdneje prepričani, «la ji bodo naklonjene z Božjo pomočjo po«l modrim iu krepkim vodstvom Vašo cesarske in kraljeve Visokosti na«lalnje odločilne zmage «lo sree-n« ga konca.
Šušterčič, deželni glavar.
No, kakor je videti, tudi Suš-terčičevi telegrami nič ne zaleže-jo. A ko bi se ua vojni z «lolglm j«'zikom kaj opravilo,bi bil Šušterčič veliko vreden. On bi sam po-hrustal vse Srbe in Ruse, Francoze iu Angleže, Belgijce in Japonce, pa še Italijane povrh. Ali tako . . . telegrami niso kanoni.
"Današnji uradni list javlja, da je cesar poveril ogrsk<'iiiu ministrskemu predseciniku grofu Tiszi posle hrvaškega ministra. Kakor znano, je dosedanji hrvaški minister grof Pcjačevič v Franciji interniran."
Orof Tisza, krvnik uuuljarske o-pozicije, uničevalec ogrske ustavnosti, sramotilee ogrskega parlamentarizma -hrvaški minister I Ma«ljar pa nima za ma«ljarski naro«l toliko čuta kolikor vrabce za vrabca; iu hrvaški "voditelji" upajo, da bo imel za hrvaški narod več srca !
Da, plačilo s«» ž»* naznanja!
"DER DANK VOM HAUSE OESTERREICH."
Iz dela znamenitega nemškega pesnika j«' postala beseda o "hvaležnosti avstrijske r«»doviuo" krilata tako kakor v starem veku darov i Danajccv iu v srednjem veku obedi pri papežu.
Hrvatje so zopet enkrat ponudi-li Avstriji v njenih za«lrcgah svojo pomoč. Kakor čreda ovac se da jo gnati v klavnico. Avstrija je storila i ii tam i jo, da j«* poslala ravno hrvaške polke proti Srbom, z jasnim namenom, «la zopet razvna-iii«' v zadnjih letih srečno pok«>pa-no nenaravno sovraštvo med Srbi in Hrvati. < V jo^e vojna, bi človek razumel, ako bi bili proti Srbom v pravi \rsti mobilizirali nemški' iu madjarsfoo polke. Saj bi bili Hrvate lahko poslali proti Ru-siji ,ko se tudi z nj«) tepo.
Ali Hrvatje s«» šli, kak«>r jim je bilo ukazan«». Iu uradna vojaška poročila pravijo, da delajo čudeže junaštva. Zato pa ka¿<- avstrijska vla«la tudi svojo ljubezen «lo Hrvatov. Primer nam «laj«' sledeče kratko poročilo:
"Vla«la j«> razpustila občinski svet občin«' splitske iu j«> imenovala drja. Franca Madirfczza za vladnega komisarja."
Kbbenc. < »bčinski svet v Splitu je hrvaški. Njegov razpust j«' naj-brŠe znamenje, «la hoč«* Avstrija izpolniti zgoilovinsko zahtevo Hrvatov in združiti Dalmacijo s Hrvaško iu Slavonijo ter ji <lo«!ati še Bosno iu Hercegovino, tak«» «la bo svobodna Hrvaška uresničena Kajti svoboda se v Avstriji pri čenja s komisariati.'..
PLAČILO HRVATOM
Konzulatska slovenščina. " < • I
N." poroča, «la je «lobil neki Slovence, ki j«* vprašal, k«laj naj priti«' na nabor, od konzulata v Pitts-burghu sledeči odgovor:
"O«lgovorjeno na v ašo vložbo ste naznani, da s<- vi za takojno
(>« i kar je izbruhnila v«»jna, bi 'M,™i° » pnp«yili imate
i-i i . . . ,	Dan za odriniti vam bode s«'
moral človek p«» pisavi easopis«»v	.
. ii -i ....	posebno o«l t«»tra e. i. Konzu ata
soditi, da ,i< "a Hrvaškem vse	,,
frankovsko. \ s«' se valja v listih	l',,Jax J« no
po prahu pred Habsburžaui, prise-	Ta unihn akt j. treba skoraj
ga tisočkrat no lojalnost, moli za	tako Študirati kak«.r egiptovski
zmago in zabavlja Srbom.	hjeroglife, tla človek uirane, kaj
Frankovski sodrgi se ni čuditi.	hmV s,nvm konzulat pravzaprav
f« s. j« vedno pr<»«lajala. Navi-1 dati. In ka«lar j. s.včn«. reflf
dizao js gluniki neostrejio^. na j-	uganko, apoena, odgovor niti
radikalnejšo opozicijo, pi»d tem	'"'^^»rja na vprašanje. Ali.s«
plaščem pa je vedno služila vsakiP^nitakem čuditi, d« avstnj-
vladi in vedno je bila v zvezi s po 'sko ljudstvo ne razum«- Avstrije'
lic i jo.	——————
Starce v ieanci Milinovci —so	BELEŽKE.
bili vedno «»troei in so pričak«»vali.
«fa nridc slave «lan in velika Hr	Patriotizem in poročni prsUn
vaška kakor dar božji. Najbrž«-	Hnnajski meščanski časopisi ob
pričakujejo, «la j«> s«'«laj dobe kot planilo ca evojo lojalnost.
Najbolj se je čuditi listom k«»ali-cije, ki obs«'ga Hrvat«' in Srl>e, pa z«laj kar tekmuje s frankovci v klečeplazenju.
Zdi se, «la se niso hrvaški meščanski političarji iz zgodovine res niti toliko naučili, kolikor je črnega za nohtom. Leta 1848 so Hrvati, hvala "slavnemu" banu Jelači-eu, ki ni bil v srcu nikdar nič dru-z«'ga kakor ces. kr. general, igrali žalostno vlogo zatiralcev revolucije. S sv«>jo krvjo so pomagali rešiti staro avstrijsko ivakeijo proti upornim Ma«ljar«uu in Dunajča-nom. In dobili so za plačilo to, kar i avstrijska \l'a«la pro«lajala pleni so Madjari «l«>bili za kazen: Ba- j stvo, baronstvo in sedeže v gospo ehov absolutizem. In potem so i-
imela posvetonje o nujnem pred-ogu, naj se odpravi carina na
žito in pičo. To dsljši debati je >ilo soglasno sklenjeno, predlaga ti vladi, naj suspendira to carino Zdaj I Leta in leta so se socialni
demokrat je zaman borili zato Zdaj bi to nemara storila 'visoka' vlada. Ali kaj to pomagat Odkod naj pride zdaj žito v Avstrijo? Nemara iz Srbije in Rusije?
□ □
d"
□
□
Bolečine in okorelosti
katere povzroča revmatizem, obistne neprilike ali nevralgija se lahko hitro odpravijo s pomočjo
SEVERA'S GOTHARD OIL
(Severovega Gothardskega Olja). Zmanjša vnetje, prežene oteklino in odpravi krče in okorelost.
C*na 28 in 00 evntov. V vseh lekarnah.
¡¿borno za toaleto in kopelj.
Severa's Medicated Skin Soap
(Severovo Zdravilno Milo)
Dobro rnilq, za britje in izmivanje
« V»k Hftr.
SEVERA'S TAB-LAX. ÍÍÍSKT.'ÍSSt c.n.ioinasc...v
BB no
00
NitpruüaJ v r»eh U>k«rti«li. VpnAujl« trn He\*mve 1'riprnvk« j>o liiieiui. Zavrnit« n«d<iine«Otve. Ako vhs lekuriutr no luúrv /ul«.iitl, numf It« jih <*l im«.
W. Fa Severs Co.I cedar Rapids, Iowa
BB BB oa
00
30 DNI NA POSKUSNJO
Podpišite na spodnji kupon Vaše ime in priimek in ga pošljite nam, nakar Vam bomo t**dali
VICTOR ALI COLUMBIA PHO-NOGRACH, kakor tudi 12 ploš« s slovenskimi pesmimi prosto, ZA 20 DM NA POSKUftNJO.
Po preteku 30 dni če Van» ugaja ga lahko obdržite in plačujite
nanj po
$2.00 !MA MESEC
S strojem vTed |x>šljem tudi pisano garancijo za 15 let.
Ta kujton je dob*r za vse kanje Zed. «Iržav in ('anaite. Pošljite pa na naslov:
SAUL BIRNS, 117 Second Av., Dept. 139, New York
Victor. 1MB.....
Naslov.
.Columbia. ..
Pazite na ta ovitek!
v.
Ničvredne ponaredbe slavnega Pair F\peller)a dobite cesto ako nfste pa-zni. Pazite na sidro in ime Richter 25c in 50c pri vseh dobrih lekarnarjih
F. Ad. Richter & Co.,
74-80 Washington St., New York, N. Y.
javljajo oklic, ki poziva patrio tiene zakone, da naj darujejo svoje poročne prstane za vojno Mr ga j no. Namesto tega bi vsak ilarovstelj «lobil železen prstan, ki hi imel vpis: 'Zlato sem «lal /a železo 1914.' Izračunali so, «la bi dobili 160 miljonov kron, če bi to storil vsak zakonski v Avstriji Ce se le niso vračunali! Tu«li za poročne prstane velja, «la ni vse zlato, kar se sveti. In potem — tudi patriotizem ima meje.
e
Radovedni smo, koliko novih baronov in plemenitih bo zilaj v Avstriji. Že v mirnem času j«'
meli Rauchovo dobo, pa Kluienovo dobo — eden jih je te pel z biči, «Iruvi pa s Skorpioni.
Sedaj gotovo zopet pričakujejo, «la «lobe plačilo. Naravno. Hrva-šk«» polke so poslali na najnevarnejša mesta; da so lahko pokazali svoje "junaštvo", so jih gonili v Ogenj, k j» t s«» imeli največje izgu-	ministri - je rotil, da
nima denarja v blagajni. Borih 17 miljonov ni imel; o«lkod ima
ski zbornici za «lenar. Taka ree
j«' veljala stotisoč «lo pol miljona
kr«»n.Po čem bo neki zdaj? e
Lani so v avstrijskem parlamentu socialni demokrat je zaht<« vali 17 miljonov kron za /boljša nje železničarskih pla<". Vla«la s«-je na vse kriplje upirala in fi
Največja slovanska tiskarna v Ameriki je
= Narodna Tiskarna =
2146-50 Blue Island Avcnuc. Chlcago. II..
Mi tiskamo v Slovenskem, Hrvaškem, Slovaškem, Češkem Poljskem, kakor tudi v Angleškem in Nemškem jeziku. Naša posebnost so tiskovine za društvo in trgovce.
"PROLETAREC" se tiska v naši tiskarni
be; generali jih hvalijo, ban jih hvali — kako «la jim ne bi bila Avstrija hvaležna?!
No, zdi se, da že začenja s hva-lešnostjo. Z dne 2ti. avgusta poročajo iz Zagreba:
zdaj milja n
za klanje
e
Zdaj hočejo odpraviti carino!
Dunajska zbornica Žitne borze je
POZOR ROJAKI!
Ako ste kupec za zemljo ali farmo, ne ozirajte se na pretiran« in vabljive oglase različnih zemljiških agentov, v katerih vam vsakovrstne stvari obljubujejo, kakor stalno delo, brezplačno stavlja-nje in čiščenje zemlje in druge vabljive pretveze katerih sploh ne morejo in ne nameravajo spolniti. Veliko denarja in dragocenega časa si bodete prihranili ako pišete po natančen in resničen popis zemlje, kraja; kupnih pogojev, mapo izključno samo slovenske far-marske naselbine v Wausaukee, Wis., kjer ima že mnogo rojakov kupljeni svet in jih je že lepo število naseljenih. Tam je «\et prav rodoviten in rodi vsakovrstne poljske pridelke, ravno tako raznovrstno sadje in vinsko trto. Ta svet se nahaja tik prijaznega mesta, šol, mlekarne, banke, trgovin, žage, železniške postaje in mnogo drugih podjetji.
Priporočamo rojakom, kateri želi biti dobro in poSteno postrv žen dobiti dober in rodoviten kos zemlje v zdravem in prijaznem kraju ter biti vsestransko zadovoljen, da pišete rojaku A. Mantel, L. Box 221 Wausaukee, Wis. po natančne informacije in mapo tamošnje slovenske farmarske naselbine, predno greste kam dru-iram svet gledati in po nepotrebnem čas in denar tratiti.
IZ NASELBIN.
Fiti Henry, Pa.
Malo kdaj ae slisi kaj o tej nafti mali naselbini. '/* delom gre bolj (M>eaai iu težko ae dobi, ker
je rov prenapolnjen z delavci, a zaslužek je tako pičel, da se komaj prelivimo. Na društvenem polju smo se dobro utrjeni, imamo dve društvi v tej mali naselbini in vsi smo za združitev. U-stanovili smo tudi Jug. Slov. Soe. Udruženje, ki tudi dobro napreduje. Začetek iu ustanovitev je bila težka, ali za zdaj lahko pravimo, da smo tudi dobro napredovali. Posebno pa zdaj. ko smo imeli rdeči teden; pridobili smo 10 novih aodrugov, 2 s prestopnim listom, več naročnikov na Proletarea, 24 naročnikov na A-merican Socialist tednik, $4.00 smo nabrali za Hail, ki ga je pla čala državna Soe. Stranka v N. J., in razpečali smo več spe. knjižic. Tukajšnji Soc. klub ima zdaj tudi šolo za angleški jezik; kadar pridemo z dela, gremo v šolo in se učimo angleško govoriti, pisati in brati, kar je velikega pomena za nas suženjski jugoslovanski narod. Kar se tiče državljanstva, i-mata samo dva državljanske pravice, nekaj jih dobi tekom pari četo ljudi, ki streme za tem, tla mesecev, sicer so pa vsi Slovenci! se rešimo oklepov kapitalizma, dvignili prvi papir, kar ni navada I Vemo pa vendar, da bo <;«■ dosti
odpreti oči in ne sodelujejo v boju svojih tovarišev, so sami krivi, da ni konca njihove bede.
Omeniti uioram še, tla je v Heleni precejšnje število rjavohlač uih miličarjev, ki jih je poklical guverner v Butte, «la napravijo tam "red in mir" med rudarji, En del ji> odmar&iral v Butte, ostali pa čakajo tukaj, menda «la s«* jim ponudi lis peš«'u geni, Pa mislim, da ga ne bodo u čakal i, ampak jo bodo najbrž«* kmalu ed kresali, od-koder jih j«- veter prinesel.
Prolet aren ž«lim najlepši napredek in obilo novih naročnikov, da nam kmalu postan«' dnevnik.
Fred Shil t z.
Adamsburg, Pa
Naselbina Adamsburg j«» pri jazna vas, v kateri žive naseljenci raznih narodu«>sti. Med vsemi vla da mir in najlepša sloga. V sploš nem lepo napredujemo. Imamo tri društva treh slovenskih Jeduot razun tega več angleških <lrušte\ Slovenskih listov prihaja precej v našo kolonijo; skoraj v vsaki hiši jih j«* «lolnti tii «lo štiri. To rej bi bil«» r«'či, da napredujemo tinli v izobrazbi iu imamo čedno
po drugih kolonijah, kjer nimajo soe. udruženja ali kluba. Ali tukaj jih je še mnogo, ki bero soc. časopis, |»a še niso v naših vrstah to je v Soc. klubu. Torej pozivam vse zavedne dela ve» iz Fitz Henry, Smithton, Wick-Haven, in Darr, «la pristopijo k Soc. stranki in «ta ae bojujejo z nami za delavske pravice, «lokler ne bo zmage. Torej na svidenje 4. oktobra, ko bo zopet klubska seja in pričakujemo več novih članov in več na» ročnikov na Proletarea.
Louis Lsstajncr, taj. kb. 144
Edmond, Okla.
Kako izgl«'<la se«laj v starem kraju, si j«' lahko izračunati iz o-nih pičlih pisem, ki prihajaj«» iz časa «1«» časa čez morje. Jaz sem dobil od znane žene v (iallneukir-chenu na (lorujfeui Avstrijskem pismo z «In«- 28. avgusta, v katerem sporoča, «la j«' morala ta občina «lati 800 konj in 400 mož \ Galicijo. Bil sem tri leta.v Call-neukirehenu in natančno poznam mali trg, ki št«'j<* z občino nekaj čez 4000 prebivalcev. Po t«'in si ne morem misliti nič druzega, kakor «la so vzeli vse moške, zdrave in pohabljen«', iu zadnji konjski rep. Žena, ki mi to naznanja, piše, da so ji vzeli moža in konja za vojsko in da bo moralo ua polju vse kon«'C vzeti, ker ni moči za <le-lo. Od moža dobiva večkrat kakšno dopianico, on pa ne «l«»f»i od nje nobenega pisma. Menda v«»ja-kom sploh ne izročajo nobenih «1«>-pisov od «loma.
F. K.
, %
East Helena, Mont.
Naša naselbina spada mc<! tiste, iz katerih se le redkokdaj kaj či-ta v Proletareu. In to j«> d«»sti črnino, zakaj delavske razmere s«» tukaj — kakor menda večinoma povsod — zelo slabe, četu«li tukajšnja topilnica še precej dobro dela. Njen lastnik mr. Guggcnhcim, vleče iz nje vsekakor v«'lik dobitek. Zato pa delavci tem slabše dihaj«». Za svoje t«»žko «lelo so posebno z ozirom na sedanjo draginjo prav slabo plačani iu zdi se, «la se vsak precej težko preživi. Kdor dela vzdržema par mesecev, mu otrpnejo udje, pa mora v bol-nišnico. Svetovati ne morem nikomur, «la bi h«Hlil sem, k«'r j«' i-tak ž«' veliko brezposelnih.
X Kast Helena imamo Jug«»sl. soc. klub št. 101. Kar s«' tiče števila članov, š<- dosti d«»hro napreduje. Ali tu«li našim članom j«' treba pov«'«lati, «la ni «losti, če so vpisani in da s tem še niso socialisti. Dober član organizacij«* mora mino obiakavati klubsk«- seje. Tr«>ba je nadalje, «la čitaim» strankine čaaopisc iu knjige, k«r si s tem pridobivamo potrebno spoznanje. Kar se tako naučimo, moramo p,, zopet porabiti, «la pridobimo nove " člane in povečamo zavc«1no delavsko armado. Vse delavstvo mora spoznati, da je kapitalizem njegov sovražnik in da s«» ne uior«> «nI njega nič izpr«»siti. Med kapitalom In delom je boj, iu kdor noče priti P«h1 pete, h«' mora krepko braniti. To pa j«* mogoče le z d«»hro, močno organizacijo. Delavci, ki nočejo
«lela na t«'j poti, ker je se privée sužnjev, ki znajo pač pojokati in potožiti, pa še .ne vidijo, «la je kapitalizem njih sovražnik iu da ga pomaga klerikalizem držati pokonci. Sodrugi imajo se veliko nalogo, «la oilpro svojim zaostalim iti nevednim tovarišem oči iu jim dokažejo, da ni zmage brez skup nega boja iu trdne sloge.
V bližini naselbine imamo tri lov«'. Vsak je last drug«* družbe. Doslej se je v vseh «leíalo v polnem tiru in zaslužek je bil še pre cej dober. Sedaj pa je v glavnem rovu štev. 1. Baltimore ('«»al Co zaposlena le še četrtina delavcev, in še za te ni vozov. Delavstvo se kar trumoma seli in išče drugega dela. To omenjam zlasti zato, «la ne bodo delavci po nepotrebnem zahajali sem, dokler se ne obrne na bolje.
('lanom S. D. P. Z. naznanjam «la sem prejel drugo premijo v koutestu meseca «lecenibra 1913 in januarja 1914. za pridobitev članov, in sicer krasno zlato iglo z društvenim znakom za ovratni co. To mi bo lep spomin, ki me bo še zanaprej vzpodbujal na «lelo za naše skupne interese.
Mai'tin -Marin«**.
Waukegan, 111.
V zadnjem dopisu iz \Va«ke-gaua v Proletareu se je vrinila pomota, ki naj bo s tem popravljena. Namesto F. Kaplan, ka kor je bilo tiskano, se naj čita ime F. Kalan.
S soc. ¡»ozd. F. Z.
Greensburg, Pa.
Hodnijsko postopanje proti J
Erjavcu je končano. Kakor je Proletarec že poročal, je bilo vprašanje umora prvega reda odklo njeno in s tem je bil obtoženi rešen vcšal, ki so mu že tako nevarno žugale. Sodišč«' mu je prisodilo ne manj kot 16 in ne več kot 2(1 let ječe. Dne 3. t. m. so ga prepeljali v Wost Penatentarv. Smrti j«' torej oteta ena žrtev, Krja-vec ima upanje, da bo vendar še enkrat lahko človeško živel. Da se je to doseglo, je največ zahvaliti akciji Proletarea.
Za stroške imamo pa še 124 dol. primanjkljaja. Zato prosimo pri jat«'lje, posebno pa Erjavčeve so rodnike, naj pomagajo, «la se na hi •r«' š<* ta znesek in tako popolno ma zaključi akcija, za kati'i'o so posamezniki «lelali z resnično po žrt vovalnost jo.
Nalive nabiralni listi se je nabralo in sicer na Miha Kovanško vo, Coneniaugh, Pa., 55.85 dol., na John Kovauškovo in John Gloviče-vo, lloov« rsville, Pa., pa 11 do larjev.
Na prvo listo je darovalo enajst oseb po #1; triintrideset oseb po 50 centov; s«Mlemindcvedeset o-sr b po 25 «'«Mit.; štiri po 20 cent.; sedem po 15 e«'iit.; «hajset po lo cent.; pet po 5 cent.
Na «Irugo listo so darovali trije po 1 dolar; ejlen (it) cent.; enajst no 50 cent.; eden 35 cent.; eden 30 cent.; pet po 25 cent. Vsenf darovalcem se nabiralci v imenu «lobr««ga namena zahvalju
VOJNA V AMERIKI.
Kaj.' Vojna v Ameriki! Komu se je pa zmešal«», «la pripoveduje kaj takega?
Le počasi! Tako neumno to ni, kak«»r ae marsikomu zdi na prvi pogled. Niti na naš«- dete v Vera ('nizu ni treba misliti, ki so že «lo bile ukaz, naj se vrnejo, pa j«' bilo kmalu zopet izdano p«»velje, naj »»-stanejo vsaj še «leset dni tam. kjer s«
Ali ob priliki objavimo Statistiko delavskih nezgod v Ameriki, i/ katere je razvidno, «la zahtevaj« jam«', železnice, plavži, tovarne, stavbe v tej blag«»sl«»vljeni deželi tak«» (»gromuo število žrtev, da za-ostaja zadnja balkanska vojna «la leč za t«'iui hekatombauii. To j« vojna dela iu profitarstva, brez srčna in krvava kakor tista v L\ ropi.,
zemljo stražijo Uoekefelerjevi o-horoženi oprode. Noben član unije ue sme stopiti nem. Iu tak«» je volilna žara v r«»kah premogovniških posestnikov.
Odbor meščanov, misleč, da veljajo zakttni v tej deželi, se j. obrnil do poveljujočega oficirja zvez n«* v«»jsk«' iu zahteval varstvo zi volilno svobodo. Odbor j« dobi' sledeči odgovor: "('e lioč ju p»» sestniki jam, lahko zsbranij«» vo lileem prihod «lo voliLie žare, akt je volilni prostor na njihov eni posestvu. Zvezne čete u« bedo na «lan volitve nikogar ščitil«* .
Ali j<* to mir1. . . V vojnem ča« su se vpeljuje izjemno stanje; torej imamo v Ameriki vojn«».
Dobro bi bilo tlldi Mehikance vprašati, naj s«' jim /«1' \Y-In< n j« poslal ameriške vej;-' > « ri
MONTANA SOCIALIST
ntuMa ■ i ra* wrn* nn<un rt-turnim <««»•«>
•en t. MOKT ANA »H-TfWblK I 1,1,
n* m%
THE HOLf. IN THL WALL SOCIALISTS IN THE
HEW FRENCH CABINET
CcfHvrad by Officiai Cantor fil hI« ■■ National Gwi
ikS RJwáTkm
i m A to m Im 0mm,
VÉS
i o» »mu « mm* mm* mm* tam ym mm
Pa poglejmo malo v Colora«lo. Bliža j«» s«' volitve. Strajki in z. njimi spojeni doginlki odpiraj«» «le-lavcem boljinbolj oči, in pripravljajo mc, «la pokažejo meščanskim strankam, kje je tesar pustil lu knjo. Namenjeni so, «la volijo. Seveda je to njih pravica, po ustavi zajamčena. Nihče jim m* sme braniti tega.
Nihče — le gosp«»<l H«M'k«'feller sme. Kaj je njemu mar ustava in zakon? Mar ima svoje milione za t<», «la mu bo p«»stava ukazovala?
Kakor je znano, so bili stavkarji pregnani iz kompanijskih hiš in so si napravili tabor blizu Ludlo-wa Tam prebiva «»krog 1000 ljudi. Da a«' morejo dati r«'gistrirati za volitve, morajo volilci iz Lu«ll«»v\a dve milji dal«»č v llastings. Ali zemlja okrog llastingsa je last pre-mogovniških kapitalistov. In lo
Cruz, k«T j«* hoti'1 prisiliti mehi-kansko vlado, «la izvrši zakonite volitve. Ni Ii t'olorad«» vsaj toliko v ameriški oblasti kolikor Vera Cruz?
Pa poglejmo izjemm» stanje v Montani. Poročali smo že, da je izšel list "The Butt«' Socialist" konfisciran, poix» I jen kakor kakšen časopis v Ljubljani ali v Zagrebu. Cenzurirala ga j«' milica. Ta napravi križ čez tiskovno svo bodo, čez zborovalno avobodo, čez v s«* kar s«- ji ljubi. Iniforma komandna iu vtakne postavo v žep Ali so to normalne razmere? Ni li t«» vojne ?
Danes po<lajaui«» čitateljeni sliko konfiscirancga montanskega lista, pa se'lahko sami prepričajo, «la j«» to res mogoče v svobodni A-meriki.
jejo in ponavljajo prošnjo, «la bi se nabralo, kar še manjka, «la s«-poplačajo stroški. Človeško življenje je vredno tega denarja.
Izkaz darov smo poslali Proletareu	M. H.
Opomba uredništva* Izkaz darov se bo mesec «lni hranil v našem upravništvu. Tam ga vsa k«l«» lahko p«»gle«la, kdor pa bi ž«*-lel pismeno informacijo, naj se o-bruc «lo upravništva. Objava celega izkaza bi nam vzela preveč prostora.
Chicago, IU.
\ sem članom socialističnega kluba štev. 1, J. S. Z. v Cbicagu se tem potom naznanje, da se vrši izvareilne seja v nedeljo dne I oktobra ob 2. up popoldan vseh slovanskih sodmgov, ki žive v 19 senatnem «listriktu in sicer v pro atorih pri llaeliv v«»gal 26. ulica in Springfield Ave. Na tej kon
ferenci se bode razpravljalo in ukrepala najboljša pota za bodo
če jesensk«' volitve. Vabi s«' vse sodrug«', da se ja gotovo inleleže te konference^ ter tako st»'in pri pomoremo «lo skupnega delovanja v 10 senatnem «listriktu.
Socialistični pozdrav Filip Goilina, tajnik.
Canonsburgh, Pa. NAZNANILO!
Sodrugoin jugosl. socialist ične-ga kluba št. 118 naznanjam, «l;t se vrši dne 4. oktobra izredna seja kluba, začetek točno ob 2. uri popoldne, v navadnih prostorih. Do|žn«»st vsakega sodruga je, da j«k navzoč. Na «Incvneni redu so važne stvari. Zima prihaja in treba b«» računati na izobrazbo, ki je prvi pogoj za razumevanje soci nlizma. Brez izobrazbe ni nič. Za-i.» pa 4. oktobra vsi na sejo!I
Paul Posega, taj.
ADVERTISEMENT
	-Átm	
Avstr. Slovensko	A j	Bol. Pod. Društvi
l'lUntilxM M. ianuvari« llSi.	XÍíJ \	lakor pori rano 14. ímbrmrm a 1MUS v driavt Sanaa* i
Sedet: Frontenac, Kans.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MRATIN 0BERŽAN, Box 72, E. Mineral, Kans Podpreds.: JOHN GORSEK, Box 211, W. Mineral, Kane Tajnik: JOHtf ČERNE, Boz 4. isreezy Hill, Mulberry, Kan. Blagajnik: FRANK STARC'lC,BoX 245., Malherrv Kan-Zapianikar LOUIS BRKZNIKAR. L Box 38. Krontanac Kan».
NADZORNIKI: PONG RAO JURSE, Box 207 IM ley Ka;,s MARTIN KOCMAN. Box 482, Fruoteaaa,' Kan. ANTON KOTZMAN. Prontenae, Kans.
POROTNI ODBOR JOSIP SVAT0, R. 4, Woodward Iowa FRANK STUC1N, Box226, Jenny Lind, Ark MATIJA SETINA, Box 23, Franklin, Kana.
Pomožni odbor:
FRANK SKLAK, Box 27, Frontenac, Kans JOHN M1K L A VC, Box 227, Frontenac. Kans. sprejemna pristojbin« od 16. do 40. leta znaša $1.50.
Vsi dopisi se naj blagovolijo pošiljati, gl. tajnika Vse denarne poiiljatve ps gl. blagajniku.
IMENIK IN NASLOVNIK URAD
NIKOV KRAJEVNIH DRUŠTEV A. S. B P. D. V LETU 1914.
ât. 1. Frontenac, Kan».
I'r«dse<link: John Miklaue, box 227; fnjuik ÎAnii* Hre*niker, l^>ek |m»v ,'IH; bla^sjitik i^eo Hrome k, t»«>x	Vsi
v Frontenac, Kare*. Keja »♦«• vrti vsako :r«'1j«» neUelio v meneeti.
Št. 2. Chlcopee, Kans.
Predsednik: Junef lisjak, box (15; tajnik I .ouïs Aždieh, box .'U; Idajiaj-ink Valentin Jenko, box K». Vsi v t'hicopee. Knie». Me ja »e vrti vxako tretjo ned«'l.i<> v mesecu.
Št. 3. Newburg, Kanu
Prodiieilnik: Anton Mali», K. K. 1). Nu. 1', Mullterry, Kan*.; tajnik John Crepiiniek, K. K. I». No. 2, l»ox 21», Mul jerry, Kan».; blagajnik John Strah. K. F. D. No. L', box lio. Mulberry, Kan».; Meja »e vrši vsako <lru|;o nedeljo v meneč u.
Št. 4. Mineral. Kans.
Predsednik: John Goršek, box 211, W. Mineral, Kau«.; tajnik Frank Kotitz, Mineral. Kan«, box 32; blagajnik Frank Sjmiser, box 136, K. Mineral, Kana. Meja »e vrti vtiako dru^o
Medel.|o v lueaoeu.
Št. 5. Weir, Kan».
Pred*e<lnik: Anton Oberider; tajnik I o« lock Moo»bru{jer ; bln^ajnik "Peter Kukovii; \>i v Weir, Kans.; Meja »e vrti \-ako tlniyo nedeljo v uiettecu.
Št. 6. Yale, Kans
Predxednik: Anton Mo«*nik, K. H. No. S. Pittaburji, Kan«.; tajnik Josef Ur«rt«»lj. K. li. No. S, Pittsburg. Kan».; ilagajuik Fr. Met i na. If. K. No. S. Pittabnrg, Kan-».; Meja »e vrni vsako tr«'tj«> nedeljo v mesecu.
Št. 7. Curanville, Kans.
Predsednik: Josef K ne*. K. K. No. 8, Pittsburg. Kan«.; tajnik Josef Miklaue. K. K. No. Pittftburg, Kans.; blagajnik Peter Hofer, K. K. No. S, Pittsburg, Klin«. ' Meja «e vrti v «ako drug«» nedeljo v mesecu.
m
Št. 8. Fleming, Kana.
Predsednik : Matevi Lontâek; tajnik Jacol* Cukjati; blagajnik John Bobnar. Vsi na K. K. No. 2, Pitts burg. Khii«. Meja v«ako tretjo nedeljo v mesecu.
Št. 9. Radley, Kana.
Predsednik: John l>olanc, box 41; tajnik Alex (.'ukjati, box Hl; blagajnik John Dolar; Vsi v Kadlev, Kans. Meja «e vrti \*ako 3. nedeljo v mesecu.
Št. IS. Jenny Lind. Ark.
Predsednik: Frank Mtucin, box 226; tajnik Frank Grilc, box 37; blagajnik Anton Kolbe. Vsi v Jenny Lind, Ark.
Moja «e vrti vsako «Irugo nedeljo v mesecu.
Št. 11 . Breezy Hill, Kans.
Predsednik: John Pefnik, K. F. I). No. 2. Mulberry, Kans.; tajnik Kochus (Jo<lina, Hreezy Hill, box 13, Mulberry. Kans.; blagajnik John Žordani, Hree/.y Mill, Mulberry, Kan«.; M«>ja se vrti N»ako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 12. Cherokee, Kana.
Predsednik: Tomas Celik; tajnik Martin Mimonisek. box 3.1!»; blagajnik Andrej Medved, box 2. Vsi v Cherokee, Kans. M»«j» vsako zadnjo nedeljo v mesecu.
Št. 13. Adamson, Okla.
Predsetlnik: Frank Pisch, tajnik John Zabavnik, box 3; blngnjnik Vine. Pečjak. Vsi \ Adamson, Okla. Meja «e v rti vsako 2. nedeljo v mesecu.
Št. 11. Mnynard, Ohio.
Predsednik: Anton Uesnik, box 31; tajnik Leo Bregar, box 46; blagajnik losef Miheuc. \ «i \ Mavnard, Ohio. Meja vsako 1. nedeljo v mesecu.
Št. 16. Franklin. Kans.
Predsednik: John Žnjjer. box S3; tajnik Vincenc Fsgnrtek, box 16; blagajnik Ant. Košir, br>x 20. Vsi v Franklin, Kan». Meja vsako nedeljo v mesecu.
Št. 17. Caruey, Iowa.
Predsednik: Vincenc Mrsel, Carne.v, Iowa; tajnik Frank Prašnikar. li. F. I». No. 2, Ankeriy, Iowa; blagajnik I .ou i s Iilaoitik, box (il, Carney, Iowa. M«.ja »»• \rti vsako drugo nedeljo v mesec u.
Št. 18. Winterquirter», Utah.
Predsednik: John Lipif, box 181, Hcofield. F t h h ; tajnik John .%'ven, box 108, Wiiiteiquarters, FtaH; blagajnik Anton Meh inner, box 45, Win-terquarten, 1'tah. Meja »e vrši vsako' tretjo nedeljo v mesecu.
Št. 19. BI Ac k Diamond, Wash
Predsednik: Fr. Ku(er, box 6o6; tajnik Frank Dr umi, box 830; blîigaj iiik Filip Mternig. Vsi v Black I »i a -inond, Wash. Seja vsako 4 nedeljo v mesecu.
Št. 20. Ely, Minn.
Predsednik :Louis Champa, box 961; tajnik Jacob Kunstelj, box 913, Ma gajnik Josef Kolenc, b. 961. Vsi v Ely, Minn. M«»ja «e vrti vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 21. Witt, 111.
Predsetlnik : Paul Obregar, b. 402; tajnik John Kepolusky, b. 494; blagaj uik Luka Drnovšek, b. 41Î4. Vsi v Witt, ill. Meja »e vrsi vsako drugo nedeljo v mesecu.
Št. 22. Huntington. Ark.
Predsetlnik: (?>; tajnik Frank Men-ger, li. K. I». 191, Huntingt«m. Ark.; J blagajnik John Manfried, Hunting ton, Ark. Meja vsako 4. nedeljo v mesecu.
Št. 23. Pleasant Valley. Pa.
Predsednik: Frank Zaje; tajnik John Hribemik, b. lîSBjç ^blagajnik Math Breznik, b. 116. Stanujejo vsi na K. F. I». No. 2, Irwin, Pa. Meja *e y vrti vsako prvo nedeljo ▼ mesecu.
John Černe, gl. tajnik.
PO KRIVEM ARETIRANI
Mestni odsek za preiskavanj«-zločinov v Čikaini je predložil zanimive podatke, ki postavljajo po* lieijo v eudno, pa ne najlepšo lue.
Goanodi«v,na Edith Abl»ottova j«-predložila p«»ročilo predsedniku odseka aid Charlesu E. Merrianiu.
Ijeta 1913. je bilo aretiranih 107.7H4 oSeb; od teh so bili le trije odstotki obsojeni na zapor. 141 jih je bilo p«»slanih v okrajni zapor, 1918 v bridewell, 2182 jih ie bilo pridržanih za veliko poroto in «»d teh j«' bila le poloviea obsoj«'iia IN»r«»«*ilo povdai ia, «la gredo v zapor !e tisti ljudje, ki zaradi rev-š("in«' n«' morejo nla^ati denarne globe. To je moralo uni&tjoči si-stem '4slepe praviee'*. Ce naj služi io sodiftea in kazenske naprav«' za poboljsanj«' grelnikov, bi bil«» treba zloeinee razdeliti v popravljive in nepopravljive. To je v Chiea«ni s«'«laj neniogoi^e, ker se n«' vodi «» posamičnih aretaeijah nobena statistika.
Okrog 87 odstotkov vseli je bilo po n«'dolžnem aretiranih /ara«li prestopkov mestnih zakonov. Policija bi s«' ra«la «»«ilikovala in izk«-zala mnogo aretneij, oben«Mii pa napolnila prazno mestno blairajno.
Izmed nav«Hlenib 1H9 7«>4 aretiranih je bilo (xldanih s«»<liš«*n !«• ¿"1.232, t. j. 46.7procentov. Tor« je bilo T»3.3 nepotrebnih ar«>taeij.
\' New York«, kjer policija tn-«li ni najbolj slavna, je bilo o«! 119.130 aretiranih 81.952, t. j. f>S.r> procenta izročenih s«»«lišeem. \ Lon«l«»nn pa je bil«» aretiranih Is".-04'» oseb in od t«'h jih j«' bilo obso* jeti i h Lr»8.139, t. j. 84.5 pr«»eenta. Tor«'j j«' bilo v s<'(l«'nimilionskem Londonu le 5.5 procenta nepotrebnih aretacij.
Btbin Kristan:
MEGLA
Točno o polnoči je zaropotal bu diluik in strojevodja Marijan Duši«'- je prižgal svečo. Pogledal je na žepno uro, ki je visela v miuijaturnein šolnu na steni. To je bila edina ura, kateri je verjel. Ze dvajste let jo j«* imel in še ni-• kdarse ni zmotila. Ka<larkoli je opoldne, ko je znamenje, da je dvanajsta ura srednjeevropejske-ga časa, preletelo eelo progo in je pogledat na kazalo, je vselej naznanjalo natančno dvajnast. In kadar je spal doma, je ura vedno visela v malem šolnu, ki mu ga je žena dala še pred poroko za god. Iu kadarkoli ga je budilnik zbudil, je vselej pogledal na uro, ki mu je naznanjala pravi čas. To je storil tudi tisti «lan, že kar iz navade, ne da bi bil pravzaprav kaj mislil. Pogledal je na uro, pa si je pomencal oči. Bilo mu je čudno: Soln na steni se mu je zdel naenkrat večji kakor druge dni, kazala na uri in številke na kazalniku so bile nenavadno široke in nemirne. Ozrl se je po sobi in vse je bilo nejasno. Pa glej: Tudi misli so mu bile nekam nedoločene in slabotne. Vedel je pač, da inoia vstati. Ob dveh mora peljati brzovlak štev. 4. Ali nikakor ni čutil, da hi res moralo biti tako. Brzovlak — novi stroj — kurjač France — slab premog mhaaa
—	najrajši bi zopet zaspal......
Brzovl .... zimski vozni red brz ... trititi trititi, trumtamtam trumtamtam. Zadremal je.
Dušičeva žena je slišala budilnik, toda oči ni odprla. Mož ima kavo pripravljeno v kuhinji na brzovaru in vselej si jo pogreje sam. Tistih par ur spanja potrebuje tudi ona. Pomagati mu itak ne bi mogla, če bi tudi vstala. Jutri bode zopet toliko dela, da bi bilo za živino preveč. Kh — ah — spati!
Toda Duši«- ne vstaja? Kaj je to? Tako globoko diha, kakor bi zopet spal. Miea se obrne: Res je, zaspal je. No, no, to se ni se nikdar zgodilo, kar se spominja. In prav zadnja služba je bila kratka. samo pet ur. Ako bi bil zadnjič tako spni, ko je vozil trikrat zaporedoma po šetnajst ur skoraj brez presledka, se ne bi bila čudila. Toda vseeno. Zbuditi ga mora. Ta bi bila lepa, da bi zamudil službo!
Miea ga prime za roko pa ga malo potegne.
—	A t... Kaj pa je? ...
—	Marijan! Cas je, vstati moraš. Polnoč je minila.
—	Aha.
—	Ali si zbujen? Ali vstaneš?
—	Aha. Seveda.
—	Kavo imaš na brzovaru. - Da, «la.
Žena se obrne na «lesno stran. Mučno ji je ležali na hrbtu, ker jo križ boli in nik«lar ne more zaspati v drugi legi kakor na desni. Z«ilo j«> trudna in kmalu zopet malce zadrema. Toda komaj neko liko minut spi; tiagloma, prestrašena se zopet zbudi: Medtem je Marijana premagal «Iremež. Miea sede na postelji pa si začne treti oči. Kaj neki pomeni to, «la mož ne vstaja? Morda je eelo že prepozno. Krepko sja prime za roko, .potem ga malce sune. Marijan pla ne pokoncu.
—	No? Kaj?
—	Zaspal si. Kaj ni že prepoz no? Dejal si, «la imas brzovlak.
—	Seveda, seveda ... s«» veda.
—	Koliko pa je že ura?
—	Poglej vendar! Saj jo imaš na steni
Marjan vzame uro v roko, k rimske številke mu čudno plavajo pred očmi. Tn vendar ve natančno, «la ni včeraj skoraj nič pil.
—	Na, pogb»j na uro, prosim te. Luč je «lanes tako slaba.
—	Kaj bi bla slaba? Taka je ven«lar kakor vedno.
—	Ni ne. (V bi bila taka. ne bi bilo vse megleno.
—	Bogve kaj imaš nocoj. Ali si snoči preveč pil?
—	Kje neki? Mar nisem prišel takoj «lomov?
—	No, daj sem uro. Trideset minut je čez dvanajst.
—	Tri«leset. 111 ...!
"'/, enim skokom je bil Dušic iz postelje. Podvizati se mora, da ne pride prepozno. Najprvo skoči v kuhinjo in vžge špirit v brzovaru, potem se hitro umije in obleče.
tega ne razume, da je soba polna dima. »Saj je vendar zvečer
jako malo kadil. Kavo popije brez kruha, «Is se ue zadržuje.
—	Kh, morda s«' vendar motim, pomisli. Morda je zunaj megla, pa se mi zdi, kakor «la bi bila v sobi.
Kruh, ki je bil pripravljen za zajtrk, potla«vi v torbo, na kratko se poslovi od žene, ki zopet leže, ugasne svečo iu odide. Noč je hladna. Začetkoma ga kar stresa. Seveda, v sobi je bilo toplo.
—	Glej, saj sem dejal. M«'gla je, megla. 111 kako jc gosta. Kar rezal bi jo.
Pravi si, da mora hiteti, a noge s«» težke iu sploh se čuti neokretnega. In grozno je nerodno, hiteti s temi težkim nogam, ki se noče jo pomikati naprej ter se ob vsakem koraku takorekoČ prilepijo na tlak. Naenkrat se mu zdi tudi pot mnogo «laljša kakor po navadi. Pa ta megla. Bedasto je: Vse je sivo, ernosivo, a vendar se vi« <1 i jo zvezde. In kako migljajo! Skoraj skačejo - - gor, «loi, sem, tja. —
—	Kaj, ko bi «lejal v kurilnici, «la sem bolan? Vrnil bi se, lcg«'l bi, pa bi spal — štirindvajset ur — kaj, osmiuštirideset ur! Kako bi se mi danes prileglo spanje! Toda k«lo bi mi verjel? Kaj naj rečem, ko mi nič ni? Nič mi ni, samo len sem. Ampak spati bi bilo «lobro. Niti za kosilo me ne bi smeli buditi. Seveda, volna premija bi splavala po vodi.
Pa vendar — danes bi bilo bolje, «la bi ostal doma. Gotovo ni bolan, ampak tako čudno mu je le, kakor se nikoli. Zebsti ga tudi ne more in vendar ga nekaj stresa. Ali ni to morda strah?
A kakšen strah? (Vsa bi se bal? Megle?... Seveda, vožnja po megli je vselej neprijetna. In še več kakor neprijetna. Nevarna je. Nihče ne ve, koliko nudobij se skriva v taki megli in vse preže na vlak iu kadar je vo«lja najbolj brezbrižen, takrat se pri pod i pošast nagloma, hipoma, izpremeni železniško znamenje, zamenja barvo iu vlak se zadrvi v nesrečo. Dasiravno je bil že kdove kolikokrat v taki nevarnosti iu ji je vselej srečno ušel — danes se bo nekaj zgodilo!
DuSic se je ustavil, jezno je pogledal nakrog.
—	0«lko«l te misli? Kdaj je bil Dušič pač strahopeten? Kdaj je verjel v strahove in v slutnje? Kaj bi se zgodilo? Dvajset let je takorekoč doma na stroju. Vozil je po najhujši vročini in po naj-ostrejšem mrazu, po dnevi in po noči, po megli ¡11 po metavici, po burji in po nevihti, vozil je v najnevarnejših okolnostih in ni-k«lar se ni nič zgodilo. Oči so mu bile vedno bistre, misli jasne, ka-«lar je bil regulator v njegovi roki, je bil kakor vkovan. Kaj bi se zgodilo?...
. . . Kdo ve? . . . Se nikoli, še nikoli — toda danes, «lanes ... Spi-ro Lukšič je v Sibcniku štirideset let skakal v morje. To 11111 j«-bila šala. Dosti je bilo, «la je kdo vrgel desetieo v morje in moj Spili» haj«l za njo. Bil je najglasovi t«'jši potapljale«* v Dalmaciji. Vendar so ga potegnili enkrat mrtvega iz morja. Megla na železnici Jc hudobna, naj reče k«lo, kar hoče
Marijan res ni bil strahopetljh in grozno ga je jezilo, «la so ga obhajale take misli. Vendar si ni mogel pomagati. Besnel je, da ga jc neprenehoma nekaj pikah» : Danes se bo nekaj zg«»«lilo. Ci m bolj pa se jezil, tem bolj se je mešal strah v njegovo jezo in tajna groza s«' mu je zajedala v srce.
Ko je prišel v kurilnico, j«' bil ves poten in v glavi, v srcu, po vseh kotih mu je šepetalo: Danes
se bo nekaj zgodilo------
— Grda megla je danes! je dejal kurjaču Francetu Naglaju.
—	Kaj pa ! .Saj nisem slep! Veste, gospo«! Dušic, najbrže ste triiilni. To se zgo«li včasi. Kadar j«' človek prav z«'lo truden, so tudi oči kalne in potem je včasi res tako, kakor bi hodil po megli.
—	To je vendar neumno. Truden sem bil že dostikrat, a nikoli si še nisem domišljal, «la hodim po megli, ako je bilo jasno. Sploh pa ne vem, o«1 česa naj bi bil truden.
Zadnji teden ste imeli hudo službo. Seilaj se zahteva sploh preveč od nas.
—	Že res, ampak--- s, nič!
Le glejva. «la opraviliva delo.
Dušic in Naglnj sta delala, Nagla j ravnodušno, Dušic pa z nena-va«lno brižnostjo. Vsako malenkost na stroju je pregledal, neza-
upljiv je bil sam napram sebi. K«love, včasi so se /godile nesreče iz nezuatiicjših vzrokov. Nikdar n«' bi bil verjel, da se človeka lahko tako poloti strah.
Ko se j«* odpeljal h strojem iz kurilnice-, je bilo š«» vedno megleno, Nagla j pa je trdil, «la ne vidi nobene megle.
Ker jc noč. Pa mislite, «la je le tema.
Naglaj ni odgovoril. Bil jc pa prepričan, da z DuAičem nekaj ni v redu. Kak«» naj vidi človek meglo, katere ni! Morda je popil mož snoči par kupic vina ali piva, pijače ni vajen, pa mu je setlaj gla v a težka. Naposle«! to ni nič hudega; primerilo se je tu«li ž«' drugim. Pijan ni, to jc glavno.
In vendar jc megla, je začel Dušic zopet. Recite kar hočete. Tako gosta ni kakor prej, ko sem šel (»d doma. Jasno pu le ni. Kaj ne vidite, «la vse miglja? Ako ne bi natančno vedel, «la pokazuje semafor odprt«» prog«», bi *c prepiral.
— Saj kaž«' vendar točno. Ako bi bili signali vedno tako jasni, bi bilo dobro.
(Konec sledi.)
Japonskega podadmirala Kojsi Fujija s«» obsodili na štiriinpol leta ječe. Obtožen je bil, da se je daj od neke nemške kapitalistične tvrdke (menda <»d ktuppa) podkupiti na škodo japoiiskegft erarja. Prej je bil Fuji v Berlinu mornariški ataše pri japonskem poslaništvu. Preti sodišče je bil s- z nekaterimi drugimi oficirji uradniki in agenti postavljen že m« seca februarja. Nekateri so-obtozenci so bili že preti njim obsojeni.
S kapitalistično kultur«» je prišla na Japonsko ludi korupcija. Tako j«- povso«! in «Irugače ne more biti.
Na Japonskem je veliko število krščanskih misionarjev različimga ver«»izpovedanja, zlasti rimskokatoliškega in protestantskega Japonci jim niso «lelali težav, ampak so dovolili, da prodajajo svoje nauke, kakor hočejo in znajo, in če mi dosegli kaj uspeha, je bila to njihova reč. Zdaj so se pa pobožni uiisionarji začeli pritoževati. Odkar jc v Kvropi izbruhnila vojna. s«' Japonci norčujejo iz njih in jih vprašujejo, zakaj nosijo svoj nauk meti pogane, ko bi ga bil«» «»čiviilno «loma veliko bolj treba. Wdno so uiisionarji govorili, koliko boljše je krščanstvo o«l poganstva in pripovedovali, kakšne l«'pe reči uči njihova vera. Zdaj si pa b*že krščanski narodi v laseh, prelivajo krščansko kri in napolnjujejo krščanski pekel, «lasi žive že skoraj 2000 let v krščanstvu. IN» tem uspehu pravijo ni mogoče spoznati, da bi bila krščanska vera boljša od drugih <M t«■ urii časa tudi nimajo uiisionarji noben«» žetve med Japonci, ker menijo, «la s«» doseže to, kar dela zdaj krščanska Evropa, tudi brez krščanstva.
m
Pri Wilsonu j«' bila belgijska
«h putacija s pritožbo zaradi nemških okrutnosti. Zdi se nam, «la bi imeli avstrijski nanxli še več pravice p«»slati deputaeije v vse civilizirane dežele, «la bi dobili kulturni nar«»di pravi pojiti o "čednostih" avstrijskih mogotcev.
•
General Hindenburg, ki »e potisnil rusko armado iz vzhodu«' Prusije, je bil od vseučilišča v Kraljevcu (Koeiiigsbcrgu) imenovan za častnega doktorja vseh štirih fakultet, pravne, filozofske, me«licinske in bogoslovne.
Opraviti ima res z vsemi štirimi : Z armado t«'pta pravico, s puško uči naienostavnejšo modrost zdravnikom pošilja ranjence, Bogu pa «luše ubitih. Eceo!
KONEC TRGOVSKE KRIZE?
Iz New Yorku poročajo: Trgov-ski izvedenci v carinskem ura«1u so mnenja, «la je kriza v ekspertni in importni trgovini končana, in «la se razmere sicer počasi to«la stalno obračajo na bolje. Najbolj si odjemalec Združ. držav je Anglija, ki prevzame skoraj polovico vsega izvoženega blaga, potem pri«le Kuba. in ua tretjem mestu lb»landska. V Nemčijo o«l začetka vojne ni odšlo niti za dolar vrednosti."
Mislimo, da je kapitalistom precej vseeno, če kupuje njih blsgo ta ali oni, <Im je le bussines. Nsa rodne simpatije so dobre za privatno zabavo, dobičkov pa in smejo motiti, ('e bi bilo mogoče z vragom delati kupčije, bi jih tudi «lelali.
KUPČIJE S HOLANDSKO
Iz New Orlcausa, l*a., poročajo: " llolandska vlada je pričela ku po vat i velike zaloge v Zedinjcnih državah. V tukajšnjem pristanišču je agent, ki preskrbi nakup. Parnik " Martciulijk " holaiulsko ameriške črte jc odplul dne iy. t. m. zxceer s prvim takim tovorom, ki je obstajal iz 200,(MM) bušljev žita, 300 zavojev bombaža ter drugih produktoy. Nadaljuc pošiljat ve se izvrše v kratkem."
K, kapitalistom še ni treba obupati. Ali kaj bo s cenami za «le-lavsko ljudstvo? Ameriški kapitalisti s«» nicer veliki patriot je, ali da bi iz dobrosrčnosti pozabili na svoj profit, se še ni zgo«lilo. In se tudi ne bo, dokler ne bodo znali delavci reči: " Z«laj j«* pa kraj!"
Milwaukee, Wis.
Naznanilo!
Jugosl. socialistični klub št. v Milwaukee, Wis., priredi v nedeljo «In«- 4. oktobra veliko j«'sen-sko zabavo z vinsko trgatvijo. Veselica se vrši v Harmonia dvorani, vogal prve Avenue in Mineral str
Začetek točno oh 2. popoldne. Vstopnina j«' «lo t», zvečer 10e, pozneje pa po 2.V o«k oseb«'.. Ženske v spremstvu moških vstopnine proste. V s i na krov!
F. Prpič, tajnik
Tajniki jugosl. socialist, klubov v Wisconsinu, pozor!
Jugosl. socialistični konferenčni odbor za državo Wisconsin šr. 4, ima v nedeljo 4. oktobra svojo redno sejo, in sicer točno ob 9. dopoldne v prostorih jugosl. soci alist. kluba št. 9 na 400 So. Pierce str., Milwaukee, Wis. Opozarjam vse s«»dr. tajnike jug«»sl. socialisti "nih klubov v državi Wiscon sin, «la se zanesljivo udeleže te važne seje. Vstop k sejam imajo vsi člani J. S. Z.
M socialističnim pozdravom,
1. t Vlič, tajnik.
TISKOVNI FOND.
Izkaz dne 30. avgusta . . .#350.38 M Petrovič noslal iz (lev. ..">0
Skupaj «lo 30. sept.....$350.88
FOND ZA ZVEZNO TISKARNO
Zadnji izkaz dne H. sept. . . +62.00 Oddano blagajniku t«-ga
fonda «Ine 30. septembra *H2.00
POMOČ.
CRK08TAV1C '
s popolnim poznanjem linotype strojev, večletno prakso, samo-stojen delavec, zmožen slovenske ga, hrvaškega, nemškega in an-gleškega jezika, želi premeniti svoje sedanje mesto. Pisma naj se pošiljajo poti šifro "Stavec upraviiištvo tega lista.
ua
Narava sama je vsekakor največji zdravnik, ali vendar pa večkrat potrebuje pomoči, «la se zdravljenje pospeši. Najboljša po moč iu od pomoč je, «la se teJesni sistem izeisti in ojači, «la je kos *voji težki nalogi. To odpomoč se dobi z. dobrim in povsod znanim z«lravilom, ki se imenuje Trincr j» vo ameriško zdravilno grenko vino. To zdravilo pa «lobro učinkuje ua prebavne organ«' s tem «la izeisti telesni sistem popolnoma ter mu «la novo moč. V slučaju bolečin v želodcu ali drobovju, ka tere povzročijo obirajoči se plini, učinkuj«' to zdravilo "želo hitro in nava«lno prenehajo bolečine takoj. Dobiva se v lekarnah. Jos. Trincr, izdelovalec, 1333-1330 S. Ashland A ve., Chicago, 111.
Za otrplost udov in mišic, kakor tudi za ot«'klino in izpahe, pripo-ročamo Trinerjev liniment. Cena Trinerjevemu linimentu je 50c., po pošti 65c.	Advert.
IMEJTE SVOJO LASTNO KME TI JO. ...
NA FARMAH V WISCONSINU NI!
To je gotovo! Ravnotako je g«» tovo in resnica, «la s«' v okraju Chippewa d«»bi najboljša farmar-ska zemlja v državi Wisconsin. Kupilo je tam pr«'<! kratkem več rojakov, ki se bodo prihodnjo spomlad nas«'lili. Vsi hvalijo krasu«» okolico in rodovitno zemljo na kateri obrode raznovrstni p«»ljski pridelki; tu«li tobak raste tam. Črna prst, brez vsakega peska. Vsi predpogoji za uspešno ss« I je rejo iti živinorejo. Cel okraj ž«* gosto naseljen iu na stotine a-krov seiščen<'ga zemljišča. Ob na lent svetu teče bistra reka Chippewa s svojimi pritoki; v obilici je tudi kristalno čiste studenčnice. Dobre ceste vsepovsoti. Pet milj oddaljena železniška postaja mič nega mesteca Cornell s tvornico za papir; kakih 18 milj odtod pa st«»ji glavno mesto okraja Chip pews, Chippewa Falls, eno naj* večjih mest severo-zapadnega Wisconsina, z bogato industrijo in velikim trgom za poljske pri «b ike. - Pišite nam še «lanes po natančen popis naš«> zemlje, ki ga pošljemo brezplačno. Aker «m1 $1G -—$20. Vozne stroške povrnemo ako ni vse to res, kar pišemo. Zdaj je še čas, «la si ogledate. Ne zamu«litu ugodne prilike. Pišite nam takoj.
SLOVENSKA NASELBINSKA DRUŽBA,
198 — 1st Ave., Milwaukee, Wis
MILWAUKEE'
Milwaukee, Win., Aug. •"> 1914.
Vœu» tistim, ki no bili kitaj delavni Član» »lov. j»ev. klubu "Zvon" naznanjamo, «la h«» klub "Zvon" meneča «1er. t. 1. priredil veliko abivnost ob prili ki deaetletnioe »vojega obstanka, Da bi bila ta prireditev kolikor mogočo ve-le pomembna. iui «'lani kluba "Z\(in" želimo, «ta bi »<• vsi n«-k<lunji «"-lani S«* enkrat združili pot okriljem kluba Zvon in ob tej priliki skupno z eno pesmijo z nami nastopili. Kor «no trd-no merjeni, <la bo vaak po«>dini rade volje ob tej priliki z nami sodeloval, si dovoljujemo prositi, dn bi zaradi ureditve pevskih vaj v*ak blagovolil po toni dopisnice naznaniti svoje iine, naslov in kateri ylas poj»«, na slede«1» naslov.
Mr. Fr. Matic. 311 Madison St., Milwaukee, Wis, Slov. pev. klub "Zvon".
(•**)
ANTON MLADIC modema gostilna.
Toèi pilsensko pivo in vina Kegljišče.	Tel. Canal 4134
2348 Blue Islnad Ave.
Chicago. 111.
POZOR!
Lepa prilika za ženske, ki se žele učiti slamnike šivati. Pouk po dogovoru pri IT. Vičie, 45« North Halsted St., Chicago, Tli.
Cenjeni rojaki!
/ " Kot stara tvrdka za izdelovanje
harmonik (tudi v ttarem kraju)
kakor tudi popravo, se Vam pri-
Veliko naseljencev je «lobro uspel«» na zemljišču, na katerem je bil posekan goz«l v Arkansasu in Louisiani. Ta zemlja se prodaja po *12 «lo |15 aker. Lepa prilika za pošiljanje pri«lelkov na trg, in lahko odplačevanje zemlje. To je prilika, ki se vam ne nudi vsak čas, da lahko započn« te z malim kapitalom fn si pripravite svoj lep dom in kmetijo. Pišite ali se pa osebno oglasite za pojasnila L. M. Alton, P. T. M., Kock Tsland Lines, Room 718 T.a Salle Station, Chicago. 111.	Advert.
poročam za blagohotna naročila. Cene so najnižje, kvaliteta najboljša.
ANTON MERVAR, ml. 1162 E. 61. St., Cleveland, Ohio.
CARL STROVER
Attorney at Law
Zistopa ii ink todiiiih.
specialist za tožbe v odškodninskih zadevah.
St. sobe 1009
133 W. WASHINGTON STREET,
CHICAGO, ILL. Telefon: Main 3989
Dr. W. C. Otilendoif, M. D.
Zdravnik is notranje oolasni In raaocsinlk »adravniika preiskava br«t}>i*<'o«—pla teti j« I« zdravila i924 Blua Ialand A v«., OhlcA<o. IJreduje od 1 «i« 3 po pal.; »d 7 do 9 zvaiar. ixvaa Chia&f« livadi balniki naj pitajo slovensko
POZOR! SLOVENCI! POZOR! SALOON
s modernim kefjljšeen
Sveže pivo v sodčkih in buteljkah in druge raznovrstne pijače ter unijake smodke. Potniki dobe čedno prenočišče za nizko ceno. — Postrežba točna in iz-borna. — Vsem Slovencem in drugim Slovanom se toplo priporoča
MARTIN POTOKAR
1625 S. Kacine A ve., Chicago, III.
LOUIS RABSEL
moderno urejen salun
NA 460 6RARD AVE.,	KENOSHA, «IS
Telefon 11ÎW
ALOIS VANA
— kdelovatelj —
sodovlce, mineralne vode in rai
nih neopojnlh pijač. 1837 80. Filk St. Tel. Canal 141»
Socialistične slike in karte.
"Piramida kapitalizma", s slovenskim, hrvatskim in angleškim napisom.
"Drevo vsega hudega" s slovenskim napisom.
"Zadnji štrajk" s hrvatskim napisom.
"Prohibition Dope" z angbfi-kim napisom.
Cene slikam so 1 komad 15c;
1 tueat $1; 100 komadov $7.00.
Cene kartam: l komad 2c!
1 tueat 15c, 100 komadov 70c.
Poštnino plačamo mi za vse kraje sveta.
.INTERNATIONAL PUB. CO. 1311 E 6th St.,
Cleveland. Ohio.
Za oglascfne prevzema uredni štvo nobene odgovornosti, uprav ništvo pa toliko, kolikor določa zakon.
«JOS. A. FISHER
Buff at
Ima aa razpolago vsakovrstno piv«, vino, amodka, i. t. d.
Izvrstni pro«tor /.a okrop^ilo 3700 W. 26th 8t..	Clilea*», IU
Tel. Lawudaie 1761
Ako želite slovenske gramofonske plošče, Columbia gramofone zlatnino in srehrnino. obrnite se na nas!
A. J. TERBOVEC & CO.
P .0. Box 25, Denver, Colo.
bell phone 1318 j fisk
Matija Skender
SLOVENSKI JAVNI NOTAR
ZA AMERIKO IN STARI KRAJ
5227 Butler SI. Pittsburgh, Pa.
RAVNOKAR JE IZŠLA KNJIIŽICA
'Katoliška cerkev in socialixem.'
Knjižica obsega 52 strani. Ko-mad 10c. Socialistični klubi in posamezniki, ki tiaroče nad 25 komadov dobe 50 proc. popusta.
Naroča se pri upravništvu Pro-letarca.
M. A. Weisskopf, M. D.
Izkušen zdravnik.
Uraduje od 12 A. M. —3 P. M. in od 8—10 P. M. V sredo in nedeljo večer neuraduje. Tel. Canal AVI
1801 So. Ashland ave. Tel. residence: Lawndale 89fMI.
^^"""^Važno uprasanje?^
C Dn mi opravil
Konzilia
sodnijske *
VOjaške	H«nov«r êX
Iz stare domovine
Konjakega* mesa primanjkuje.
Dunajska "Arbeitcr ZeitunK" piše: Živila, ki dobiva ¿al vsi- večji in veČji pomen, že	občutno
primanjkuje: namreč konjskega mesa Ž«- v mirnih časih je to važno blago, ker imajo široki sloji tudi v miru tako malo zaslužka, da morajo kupovati konjsko meso, če hočejo uliti nekoliko krep-kejše mesne hrtme. Kaj pa Se le v času vojne! Marsikdo, ki je sicer mino lahko kupoval goveje ali svinjsko meso ali kakšno boljšo klobaso, nima več denarja za to. In ker je beda večja, se tudi bolj vprašuje za konjsko n»e-to. Toda ponudbe ni. Mnogo dobrih konj so vzeli za vojno službo, in tako pridržujejo kmetje in vozniki konje, katere bi prodali za klavnico, če ne bi bilo vojne. Konjski mesarji torej ne dobe skoraj nič blaga, in kar pri de konjskega mesa na trg, ni sko-raj nič cenejše od govejega. Tudi kdor ima konja, ki ni že za nič kakor za klavnico, ga ne proda, ker kačuna s tem, da se bodo cene še povišale. Mnogo prodajalcev konjskega mesa je moralo že za preti trgovine, in kmalu sploh ne bo več dobiti konjskega mesa. Ljudstvo prihaja torej s,- ob to najslabšo mesno hrano. Vlada je dolžna poskrbeti, «la ne pride tako daleč, «la bodo le najboga t«-jši ljudje,mogli jesti meso
...	.im|aj da ima Meščanska garda nosi monturo in
lVú"^J' Jp.-n''i<.l|.rr.ol...K,no in .1» ]<• »tuji pod km.,....to .l,.m,.l,n,»»k,.
* V. ,.„li,ii» IK.KO.IOI«« Miiiau K* iiimurtnitv». 1'aratlo J.' i.....I« b;
fiUta I» v ,h -piulih. n»i .K .VKU.t. j" .Mih.»!« jr T» b. .„" rjo	poiienreéene- 1'ili rad. v.,1,1.! N.J. ..vj« «a,-
T u >» "«rt '•""»•«» Movi-ka.ldUt it..« 87 M. ...J..daj». .u ...
t .....-mal.til. í.»¡h ni l-d« «lo-rti »»»«« ' » }>"><"''"•'•.J^
.„.„„„„a /a bolnik.-. Kak» „aj KH "" J" ta «*.-I« j.h ».• ,,, ImhIo
Im. s.'tlaj *a .auje.u-.-t	""s'a''	Uu*"u «''
poslali proti
zoni, ker bodo morali doma stra-
V Pragi je izdalo na.neat.u«tvo|ž.li valnt pn dm. t« , p,, «b.ma«V
izredno strogo naredbo, «la se ne vahtati krompir, »me ne na kolo«lvoru, ne na cesti sto prelepo:
bolnišnici nihče približat,! Ni le|».ica s«,blata
Iu |M'Ii bodo ti-
dovažajo z bo
ne v
ranjencem, katere « jišča v Prago. Tudi sorodnikom je pristop strogo prepovedan. Na-mestništvo pravi sicer, «la j«* to \ intereaii ranjencev, ki se ne smejo nadlegovati. Ali z«li «i» boje, «la bi mogli ranjenci poveda ti kaj resnice z bojišč. Po«lpluie naredbc so bile izdane tudi v drugih mestih.
"Novi transporti ranjencev v
Zagrebu. Zagrebški listi poročajo Dni- a v g. ob 4 zj. s.» pripeljali
kot jag«r, kanonir! Se mi ga nekaj pihnemo, Ui vahtauio krompir.'***
Drobne vesti.
Tudi v Avstriji vidijo strahove.
Oblasti, patriotični in klerikalni listi so tako «lolgo pripovedovali o špionih in atentatorjih ter po živali prebivalce, naj bo«lo prosto voljni policisti, «la se ljudem v resnici že meša, pa vidijo povsod grozeče utvare. Tako u. pr. piše "Marburger Zeitung", «la sta videla dne 17. avg. neki železniški uradnik in eu vojak pri želesuiš kem mostu velik zrakoplov, ki j«-iz velike višine naglo padal proti zemlji in pri pobrežkem brodu sedel na reko. Dasiravno so orožniki in vojaki takoj preiskali vso okolico, ni bilo vendar o zrakoplovu ničesar več opaziti. — To rej je bil nemara v zrakoplovu sam hudič, ki se zna napraviti nevidnega
•
Vse je lojalno! Starokrajski listi poročajo: 44V Mariboru j«' bil pred okrožnim sodiščem obsojen na tri mesece zapora črkostavec danes Klinz, ker je v neki kavarni poveličeval Srbe, Avstrijce pa psovat s sodrgo. — Pleskar Avg Beeela j«' bil obsojen na 6 mesecev zapora,- ker je odobraval sarajev ski umor. — Mlinarski pomočnik Fr. Lovrenc, star 46 let in pristojen v ptujski kraj, je bil zaradi o<lobravanja sarajevskega umora v tajni sodnijski preiskavi obso jen na šest mesecev zapora . .. ' Kdor pozna avstrijska sodišča, si lahko misli, da so mogli takim obtožencem prokleto malo dokazati zakaj drugače bi jih bili obsodili
na leta, ne na mesece.
•
Na Dunaju je ljudstvo razjar jeno, ker ne dobiva vesti z boji šča. Vidi se, da so dobri Dunaj čani še vedno naivni ljudje, ki mislijo, da gredo vladi kakšni drugi interesi po glsvi kaVor nje ni lastni, ('e bi moglo vojno mini stratvo naznaniti resničen uspeh avstrijske armade, bi to gotovo storilo. Ali vrag naj s«» laže o zma gah, če Že jutršnji dan lahko raz krije laž!
«
Kolera se je baje pojavila mec vojaki na Ogrskem. Prve vesti go vore o devetih slučajih. Kazim te ga baje razsaja tudi «hiška mec vojaštvom. To so strašne vesti, in če je na njih kaj resnic«', je ta šiba sama na sebi skoraj tako huda kakor vojna. Kajti pred sovražnikom se ne more voditi uspešen boj proti epidemijam. Prvi pogoj, da se ustavijo take nalezljive bolezni in njih razširjanje, bi bil konec vojne. Ali kdo more pričakovati, «la bodo imeli modrijani za zeleno mizo toliko sočutja z nedolžnim prebivalstvom T
Dunajska oličina je dovolila tniljon kron, da se /.grade bolni* niče za silo za nalezljive bolezni. Zdaj, ko je hudič na pragu, s«-boje tudi dunajski krščansko so eialni mogotci za zdravje, Prej »o socialni demokrat je v dunaj skem občinskem svetu in v svojem časopisju leta in leta zaman
Izseljevanje s Kranjskega v A-
meriko je v zadnjem času, torej \ času vojne, škoro popolnoma ponehalo. Meseca avgusta j«' v Ljubljani kupilo vozne listke za Amerik«» samo t>6 oseb, med katerimi pa j«- bilo samo 25 Kranjcev, in Zagreb 34 ranjencev, Dopoldml š« ti so bili b* stari ljudje in žen-ob 10. 16 ranjencev. Ob 12. so pri I «ke. peljali večje števil«» ranjencev,I Strela. Preti kratkim j«' udarila med njimi 11*2 častnikov, ki s.» vsiLtrela v kozolce (»osestnika Trčka težko raují'iii. Dne 24. avg. do v Lavrovcu prt Vrhovskem. Ko poldne je prišel zopet mal trans I zolee, ki je bil polu i*«níc(. je po rt ranjencev. M«'d temi ranjen-1 popolnoma pogorel. # ci m«- nahaja poveljnik 72. infante- Velik požar. Due 14. avg. «»I» rijske brigade, gcncralmajor Ib n-1 popoldne j«* izbruhnil v gorski vari!; Itacuslciu p!. Hausb'uau. Lj Krvava peč v ob«'*tiii Rov, požar. )ne 25. avg j» prixp«l transport \>> šteje 26 hišnih številk. Vsled anjcneev zjutraj «»b 4. hilo jih j» | velike suše se j«* ogenj hitro raz-40, med njimi 10 éastnikov. Ob !>.I&artl. poldrugimi je bilo 22 go-j«' priš« l tlrugi transport ranjen-1 («ptKlarskili poslopij v ognju. V «•v pod vodstvom maltcškjili vite-ji,,.}, uiaU^o pa popolnoma zgore zov. Pripeljali so jih 105, za katere hM s poljskimi pridelki vred. Hiše skrbe ti vitezi. Ob jh»I 11 dopol IMO ¡»jie zidane, pokrite pa s slamo, «hm j«- prišel tretji transport s T»4 k«» je ogenj izbruhnil, so bili vaš ranjenci. tU» 12 j«* prišel tVtrtiI¿ia„¡ večinoma na polju. Vode ra traus|M»rt s 14Í» ranjenci.	L,.n v nekaterih cisternah v vasi
Najzanimivejše j«« pač poročilo Lj y celi okolici ni požarne brara-tlne 23. avgusta, ki pravi, «la je hM. £jv¡,10 ralen osmih prašičev so prišlo «»pobln«' 44 večji- "števil«», pa k sm'.j rpi;¡i¡ Tudi noben človek ne pove številke. Da je bilo meU „j ponesrečil. Škoda znaša do 100. temi ranjenci 32 častnikov, kaže, (KH) kron Wvsiovslnina pa le 16,-da j« bil t«» poseben vlak za ran- (KH, K Oroiništvo v Turjaku je jene«., katerih j«- bila najbrž«- trn-L v-emi močmi pomagalo pri gama Pa recimo, «la jih je bilo IcL,,^ Zažgali sta «Ive «leklici v 50, tiato 44malo" št<-vilo, meti ka-LtaiOHti iH\ 6 ,|o 7 let. ki sta se termi je^bil general Haeuslein, P«k„ali z vžigalicami.
20. Zc tu imamo v treh dn.h Samomor. Dne 12. avgusta do-7(HI ranjencev le v Zagrebu. To |(,m. so na;Ij	užitkar-
bilo «lo 28. avgusta. Kolik«» Jih L Al|d|t,ja ,»feiferjll Smuku ka-je bil«» pred 23. avgustom, ne ve- kjf| dvwto korj|kov od uje(fOVO hi. mo; naznanjali so le, da so jih več-1 ^ n ;| nekem ánfwm ¿fcfcneft.
som je b žala izstrelj«-na na lovska puška. Obese-nec j«- bil ustreljen v čeljust.-1 / t«*-
lil»» « i la/ii ui 11 i «lil ni i ai , siti ni 'iiii t i i - i »
....	.... , I se na nek«
krat prip« ljali v večjem številu. In ^^ ,|,eVt.H
zdaj je koiieč septembra!	I , ,.
' •• J	\	I okrvavljen
Vojna in umetnost. \"aie«l v«»j-ne so morale izostati tudi v Za gre [>u ' vac gl<'«lališk«' pretlatave. D«-l orkestra in m«»šk«'ga zbora j«- «Kina bojišče. Izmed solistov se nahajata na bojišču poleg komi-<a Duerra I«' Marki» Vuškovič iu Josip Križaj. \'«isti, da j«' bil Vuškovič ranjen, niso resnične.—Vuškovič je.imeniten bariton, ki je bil lct«»s povabljen v Lipsko na 011-dotno i»i>ero. Križaj je Ljubljančan iu izreden basist. — Tudi v New V«»rku iu Chicagu b'tos ne bo <»p«ire, k«*r ne b«» pevcev iu pevk iz Kvrope. Ali k«l«» bi mogel preceniti škodo, ki j«> napravi vojna po drugih panogah umetnosti iu zna nosti .laa! Vojna pospešuje kul turo . . .
V imenu Boga ljubezni in do-
ga s«' «la sklepati, «la se je Pfei-ter najprvo skušal ustreliti, po tem pa se «»besil.
Otrok se zadavil. Posestniea 1 vana Kenko s Prema j«* šla dne * avg opoldne na polje ter pustila svojega osemmesečnega sina Pa vla po«l nadzorstvom llletne h<"er k«* Marije v zibelki. Ko se je «le ček zbudil, j«- lezel po zibelki t«'i s«* zadavil s trakom, s katerim j«' bil privezan.
Konj je nevarno ranil 561« tne ga trgovca Petra Starišiniča v Preloki pri Črnomlju; sunil ga je v trebuh ter težko poškodoval na telesu.
Žetev in poljska dela. Pred ne davnem jc izšla cesarska nare«lba ki ima zagotoviti redno spravljanje žetve in opravljanje poljskih
brote ... Starokrajski listi poroča Paradi porizdeljevania delav-jo: ,424. avg. zvečer s«- j«* zbral I	ustanove za okoliš vsa-
louogošti-vilni odd«'lek vojaštva na Stolnem trgu v Mariboru, prav pred kuczoškofijsko palačo. Neposredno, pred no j«- odkorakal, da se piula na bojišče, s«' j«- zatrobilo povelje 4,K molitvi". V tem treno
kega okrajnega glavarstva posebne posredovalnice za delo. V Ljubljani se ustanovi deželna osrednja posredovalnica za delo, ki bo poslovala pri «lež. odboru. Vrhovno vodstvo ima poseben odbor, kate-
tku s<- j«- odprlo osrednje <»kn«> pa h'emu stoji na čelu deželni predsed-lače in knezoškof j«- inlhajajiH-im I baron Schwarz. vojšeak«uii trikrat podelil nadpa Prepodeni vlomilci. Posestnik stirski blagoslov, katerega s«» ti I Lovrenc Cuznar v Korenu pri spoštljivo in hvaležno sprejeli I Kranjski gori i* je pred dnevi po-Zbrane množice ljudstva so s«- ga I noči prebudil vsled sumljivega njene po t«'iu slovesnem prizoru,!šuma. Ko j«* pogledal skozi «»kun udeležile podelj«'iiega blagosl«»- prvega nadstropja, je zapazil, da va."	| hočeta dva tata vlomiti v šp«'ee-
f'loveku s«> zdi, kak«»r «la gleda I « ijsko trgovino njegove sestr«-, ki prizor v gledališču. 44 Pojdite v i-1 se nahaja v ist i hiši. Cuznar j«'
menu božjem in morite!" Ka-|kričal, nakar sta oba zbežala. Pu-	t
zaki nosijo visok križ v koloni, stila pa sta pod oknem drog, s ka-1 /	Hagenhoferja, vodjo
v Hfaj(,r.
ITagenho-
Frischovo hišo ua Marijinem trgu. Škode ni napravila nobene. Oudno je, da je strela udarila prav v to hišo, ilasi jc v bližini zvonik frančiškanske cerkve, ki j«- mnogo višji iu ki ima poleg tega tudi še docela nov strelovod.
Omamila je strela 17. m. m. po-poldne v Ljubljani nekega višjega uradnika državne železnice, ki je bil med nevihto pri telefonu.
Utonil je 13. ni. m »»opoldne poddesetnik Mihael Šnilek v Do-bliškem potoku pri Č rnomlju. Baje je pometal več praznih steklenic za pivo, ki so bile last g«wtil-ničarja Ivana NVeisaa v Črnomlju, v vodo, ter skočil v potok, ki je ua onom mestu globok do šest metrov. Najbrž«* je hotel prinesti steklenice zopet iz vode. Pri tein ga je prijel krč in j«' utonil,
V	apnenici utonila, 17. m.m. po poldne s«' je igrala dveletna po-sestnikova hčerka Ana Prek iz (•aberja pri Dobravi po«! nadzorstvom desetletne deklice. Ko se j«' ta nekoliko odstranila, je šel otrok v sosedov sa«lovnjak ter padel v nepokrito, z vodo napolnjeno apneiiico, v kateri je utonil.
Vsled opeklin umrl. 351etui tovarniški delavec Janez Mueller iz Stražišča pri Kranju je 10. ni. m. v tovarni za železo ua Savi spu-sea I in odvažal tekočo iu žarečo žlindro. Ko je hotel proti trem popoldne odpeljati z žlindro napolnjen bedenj, ki j«* stal na nizkem vozu. j«' med potoma izpodrsnil, padel na drog voza ter se zgrudil na tla. Pri tem s«* nagnil bedenj iu žareča žlindra se ic vlila na Muellerja, ki je dobil grozovite o-peklinc. Prepeljali so ga v tovarniško bolnico, kj«-r jc 13: m. iu. u-mrl med groznimi bolečinami.
Nezgoda. 1 Dlet ni vrtnarski po-uiočnik Karel Martinkau iz Kla-tova na Češkem je sredi avgusta v Trzinu pregledoval nabit revol ver in sicer tako neprevidno, da se je revolver sprožil. Krogla mu je šla desno stegno ter tam ob tičala.
Cela vas pogarela. Vas Krvava peč nad Robotu pri Velikih Laščah je vsa pogorela.
Na steklini umrla. V Trzinu je Hi-edi avgusta umrla na steklini Marija Hribar, ki jc služila kot «lekla v ondotnem župnišču. Prec tremi meseci jo jc vgriznil pes, ki je bil sumljiv, «la j«' stekel.
V	Trbovljah jc ubil električni tok «lelavca Ivana Zi«larja. Za pustil je ženo z «'iiiin nepreskrblje tiim otrokom.
Sleparski barantači. Štajersko naiuestništ v o razglaša: Oblasti so zvedele, da s«- zlasti na deželi po javljajo osebe, ki skušajo kmete pripraviti «lo tega, «la bi jim po ceni prodali žito, živino in druge pridelke. Ti ljudje pravijo kme tom, da jim bo vojaška utirava i tak vse proč vzela in da je še vse eno bolje, če vse hitro prodajo To je seveda zvita sleparija in na m«'stnija poziva prebivalstvo, naj take sleparje takoi naznani orož ništvu ali glavarstvu,t «la bodo ka znovani.
Hudo neurje so imeli na zgor njem Dravskem polju i>od Mari borom. Toča je napravila po po Ijih in vrtovih znatno škodo.
Pri kopanju v Dravi je utoni IHlctni mizarski pomočnik Viktoi 11 jas z Bizeljskega.
Žandarska puška. Ko je hote orožnik Brus pri Sv. .lurju ob Šravnici aretirati neketra K loba so, se mu je ta ustavljal. Žanda ga je meni nič tebi nič ustrelil.
Ustrelil se je v Mariboru ura« tiik puiitigamske zaloge piva Ja nez Borstner. Isti dan bi ae bila intela vršiti revizija blagajne. Ker pa se je izkazalo, da je stanje blagajne pravilno, mora biti vzrok samomora kje drugje.
Z brvi čez Dravo v Mariboru j«1 skočil v reko 601etni železniški «b-lavec Kratic (lolob in je utonil. Kap je zadela deželnega o«lbor-
poslljamo denar v vse dele sveta. ceneje kot posta
K al par Drtavna Banka kupuje In prodala In c«mei4u|« denar v »«h dria»
■vet«. — Pri Kasparj«vi Državni Banki s« izplava za K5 $1, bi -r odbitka. -
Največja Slovanska Banka v Ameriki. - Daje t% obrtati. - Slovenci postre* ienl v slovenakem |ezlku. — Banka ima $5,318,821.66 premoženja.
CASPAR DRŽAVNA BANKA, 1900 BIub Island Ave., iK.
POTOVANJE V SIARO DOMOVINO POIOM
Kasparjeve Državne Banke
)e ni|cfoe|f in lalboli sigurne.
Naža parobrodna poalovnica je največja na Zapadu hi ima vse najboljše oceanakt trte (linije). Sifkarte prodajamo pe kompanl|aklb cenah
Ameriška Državna Banka
1825-1827 Blue Island Avenue vogal Loomls ulice
Chlcago.
kapital $500,00000 vložena glavnica $2,300,000 00
jan KAREL, I I H I I I 1 J F. štep1na
pmkdshdnik.	m c-bi/imju b	hi agajnik
V
Naše podjetje je pod Dailzorttvom "Clearin^ iioum" ¿ikaAkih bauk, torej je deuar popolnoma sigurno naložen. Ta banka prevzema tudi ulo-ge poštne hranilnice Zdr. držav. Zvr&uje tudi denarni promet H. N. P. J.
Uradne ure od 8:30 dopoldne do 5:30 popoldne; v torek in ¿etrtek je banka odprta do 0 ure zvečer.
Denar vložen v nažo banko nosi tri procente. Bodite uvejereni, da Je pri nas denar naložen varno in dobičkanosno.
»»♦»•♦♦♦♦»♦♦»•»"»»»»•♦♦»♦»»»»♦»♦♦»»♦»»♦»♦♦•»•♦»♦oee
i <
J^ADAR potrebujete društvene potrebščine kot zastave, kape, re-galije, uniforme, pečate in vse drugo obrnite se na svojega rojaka
F\ KERŽE CO., 2711 South Mtllard Avenue.
CHICAGO, ILL.
Cenikejprejmete zastonj. -:- Vse delo garantirano. »e»»»»oeeoee»eoo»»<eee»t»»» oo»oee»	-»»»•»
in to eo:
S pristnih pijat, Kranjski Brinjevec, BUvorlc, Troplnovec, Oren ko Vino ia Highlife Bitters. Moja tvrdka ja prva in edina slovenska samostojna v Ameriki, ki importira igane pijača naravnost iz Kranjskega. Naročite si poskustni zaboj, koliko steklenic in katere pijače hočete, samo da bo eden zaboj, 12 steklenie Moje cene so niije nego kjerkoli drugje, ker mi ni treba plačevati drazih agentov. Prodajam samo na debelo. Pilit« j>o cenik.
A. HORWAT,
800 n. Chlcago, 8t., Jollet, iu
Edini slovenski pogrebnik f
martin baretintlc
324 BROAD STREET	TEL. 1475	JOHNSTOWN, PA.
klerikalnih poslancev sk«'in deželnem zboru.
kadar Kredo v boj. Kaj j«- očitati terini sta hotela iztrgati mrežo na Turkom ali Arabcem, če razvijajo!oknu.	.
Mohamedovo zastavo za klanje? Poplava v Ljubljani. Velik na- rer je nevarno bolan.
liv so imeli dne 17. m. m. ponoči, j Z vlaka Je Padel 1)1,711 Poljean Tudi Cehi so lojalni. V PtaKi i- Poplavil jc zlasti Tržaško cesto.	Pliberfiek. Težko poško«lo-
maj«. kabaret, ki j«> bil «losi,j o- Okoli mitnice je bila voda tako\ ******	odpeljali v bolnišni-
ziiatVu s franeoekiiu iiapiKom I visoka, da je ljudje niso niotrli c0
4,t 'bat noirkar pomeni "črnal prebresti. Morali so se voziti. Ta- Divji merjaaci so se baj«' poka-mačka". K««r j«' Avstrija v vojni al ko so videli, kako jih je neki pre-! i na Dravskem polju. "Or. Francijo, s«> z«laj zamenjali ime z|tnoirar prepeljal e«d voz. Mnogo! Tasrbl." ve poročati, da je kmet
ljudi je prepeljal tudi Rostilničar Kirbiš iz Prepole priredil lov na Oblak, vuiko Tončkov Frančetj. "j1" iu je njetrov sin ustrelil K) Tudi blizu Sv. Floriiana je naliv | teŽkeea merjasca, itrahovito divljal.	Strela ubila mater in hčer. V
Hura! Zdaj pa, zdaj I V Novem | Strela je udarila 17. ni. m. po Brezah na Koroškem je strela u-mestu so mobilizirali punrarjo. poldne med nevihto v Ljubljani v bila mater in hčer.
nemškim naslovom "Schwarte Katze". Lojalnost prehaja v «nm-šnost.
trincrs
BirUR-WlHE
Kadarkoli ste nevspeini, nikar ne pripisujte to svoji usodi. Poskusite najti vzrok in čudili se boete, kako mnogokrat ste sami krivi nevspeiaosti. Odstranit«» vedno vzroke, če je mogoče, in ogibljite »o jih v bodoče. Ce je vaAe alravje v nevarnosti — posebno Če niso v redu prebavni organi, pa niste u*p^Ji r r?-gbe*e totnednro, todaj p*? skusite.
Trinerjevo ameriško zdravilno grenko vino,
ki je le v redkih slučajih neuspešno. Posebno zanesljivo deluje na prebavne organe, ker pred vsem o«'isti neprebavljene snovi da so možne vriiti brez vsnke pomoči svojo funkcijo.
Ta moderen pripomoček ima prijetno grenak okus ln deluje hitro in vspeftno.
Kabite fin kadarkoli Vam poide tek. kndar Vas nadleguje zaprtje in njega posledice, kadarkoli imate bolečino v želodcu in trpite na kaanji maladiji, ki so posledice zapertju.
JOS. TRINER
Uvaževalec In Izvnželavec.
1333-1339 So. Ashland Ave.	Chlcago, III.
—---- ^ ------—-—-—---■ X___________________
Ne pozabite, da ima TRINKRJKV LINtMKNT dober učinek za reu-mati.no .n neralgične bolečine, v slučajih otrdelosti miiic >»i Ribov, v slučaju otekline in izmnknelosti. *
h0rké víh0
^'-«VJDMW t "i"4'* S »«»'•«« M '•"tue." -
J