v perspektivnem planu stano- vanjske in komunalne izgradnje v občini Ptuj do leta 1961 je pri- znal Svet za stanovanjske in komunalne zadeve občine Ptuj na seji v petek. 29. avgusta 1953. prednost problemom stanovanjske izgradnje, elektrifikaciji, izbolj- šanju cest in mastov. izboljšanju razmer v predelovalni industriji in sploh vprašanjem, ki nepo- sredno vplivajo na izboljšanje življenjskih razmer v občini. Z združitvijo občine Gorišnica in občine Lešjo z občino Ptuj je prešla težka skrb za 63.945 pre- bivalcev s 13.946 stanovanji skup- ne površine 575.500 kv. metrov na združeno občino, ki ji je prva skrb, kako spraviti slabo stano- vanjsko stanje v občini vsaj na okrajno povprečje, da ns bo več kot doslej odpadlo na 1 stano- valca 9,8 kv. metrov koristne sta- novanjske površine ali 4,4 sta- novalci na eno stanovanja s 43 kv. metri koristne površine. Glede na prirastek prebivalstva in nadomestitev dotrajalih stano- vanj v ptujskih in drugih 100 do 400 let starih hišah bi morali do 1961. leta zgraditi v občini naj- manj 2.291 stanovanj. Z lahkoto ne bo mogoče do leta 1961 nadomestiti, kar je Ptuj z okolico zamudil pred in med voj- no ter po osvoboditvi kljub temu, da je bilo zgrajenih 16 odst. (841 stanovanj) od vseh potrebnih sta- novanj. Z investicijami sociali- stičnega sektorja je bilo zgraje- nih 552 stanovanj (139 v F»tuju in 413 v Kidričevem), s privatnimi pa 239 stanovanj. Ob dobrih mož- nostih pospe.šene graditve stano- vanj tudi po letu 1961 bo mogoče zamujeno nadoknaditi šele v 10 do 15 letih. Izvršitev načrta do 1961. leta zahteva sposobno gradbeno indu- strijo, pravilno rešena urbanistič- na in |tevilna druga vprašanja, da bo mogoče zgraditi primerna, so- dobna, ne raz.košna, temveč r>kromnejša stanovanja. Gospo- darske organizacije, ustanove, za- vodi in zasebniki bodo morah vlo- žiti v novogradnje najm.anj 288 milijonov denarjev kreditnih sred- stev ter 530 mili.ionov dinarjev lastnih sredstev. Primerna blo- kovska, do 5 nadstropna graditev, normalizirane najemnine, primer- na uporaba zbranih sredstev za vzdrževanje obstoječih stanovanj in druge mere bodo olajšale iz- vedbo načrta v določenem času. Za dosego planirane stanovanj- ske površine bo porabljenih do 1961. leta nad 1 milijardo 355 mi- li.jonov 710 tisoč dinarjev, pri če- mer bo največji lastni delež (600 mihjonov) vložU občinski sklad za zidanje stano-v^anjskih hiš, 140 milijonov zasebniki, 115 milijonov 710 tisoč podjetja, 30 miili.jonov pa ustanove. Poleg teh vloženih lo- kalnih sredstev, bo pred\'idoma r . ^. ■ f-ih «red.stev ■z republiškega (100 milijonov) in zveznega (40 milijonov) sklada za zidanje stanovanjskih hiš. Ob vsem tem pa še lahko predvide- vamo, da bodo zasebniki — gra- ditelji vložili v stanovanjsko gra- ditev nad 330 milijonov dinarjev. S tem bo do 1961. leta pridoblje- nih 600 stanovanj skupne povr- šine okrog 31.000 kv. metrov, kri- tih pa še vedno samo 27 odst. stvarnih in nujnih stanovanjskih potreb. Z nadaljevanjem stano- vanjske graditve po letu 1951 ob pritegnitvi vseh razpoložljivih možnosti in sredstev, ugodnosti zadružne gradnje in ostalega bo- do krite še ostale stanovanjske potrebe. Člani sveta so v razpravi o pla- nu navajali razne možnosti za bo- dočo stanovanjsko graditev, izde- lavo gradbenega materiala (zida- kov) ob uporabi cenenega mate- riala (ogorkov), koristno sodelo- vanje med gradbenimi podjetji in obrtniki in ostalo ter so končno le ob manjših dopolnitvah spre- jeli osnutek izdelanega perspek- tivnega plana stanovanjske in ko- munalne izgradnje do leta 1961. Graditev stanovanj zahteva tu- di stanovanjska stiska v Majšper- ku, ki so jo delno zmanjšali z no- vr stanovanjsko zgradbo med šolo in občinskim odborom. Zgradba je gotova in stanovanja že razdelje- na. Majšperk potrebuje še naj- manj 5 takih zgradb. Nova stanovanjska zgradba v Maj šperku Ajdova paša bo dala precej medu Skorajda istočasno z uspešnim zaključkom izrednega zasedanja Generalne skupščine, kjer so vsaj v bistvu odpravili z dnevnega re- da srednjevzhodni problem, so Američani in Britanci pokazali pripravljenost, da začno pogaja- nja o prekinitvi atomskih posku- sov. Sovjpti so predlog takoj spre- jeli iir domenili so se, da se sni- dejo 31. oktobra v Nevv Yorku. Optimistični politični opazoval- ci sodijo, da do takrat ne bodo vse skupaj umaknili in zopet za- vlekli pogajanja o svetovni ne- varnosti v neskončnost. Sodijo, da so se velesile tako hitro sporazumele za jesenski se- stanek, ker so se na sestanku atomskih strokovnjakov v Ženevi sporazumeli, da je možno medna- rodno nadzorstvo nad jedrskimi poskusi. Da bi to miroljubno vzdušje še bolj poglobili, so prav tp dni začeli v Ženevi z drugo mednarodno konfererco za miro- ljubno uporabo atomske energije. Proti v.sem pričakovanjem so Francozi in Američani povedali mnoge stvari, ki so jih doslej uvrščali med »stroge vojaške taj- nosti«. Osnovni namen konferen- ce je prav v tem, da dosežejo mednarodno sodelovanje pri upo- rabi atomske energije v m^imo- <:'cb"k9 nameno, obenem p>v?- žejo strokovnjake v enoten znan- stven tabor. Vse pomembne atom- ske sile so poročale o takih za- devah, da lahko pričakujemo lepe zaključke. Kljub trenutno še navidezni atomski pomiritvi pa drvi svet na Daljnem vzhodu v naročje novih vojnih nevarnosti. Kitajci še ve- dno vneto obstreljujejo priobal- ne otoke ter grozijo, da jih bodo napadli. Dulles je že povedal, da naj se ne igrajo ter naročil sed- memu ladjevju, naj bo priprav- ljeno za vsak primer v formoški ožini. Sovjeti so na to odgovorili, da bodo Kitajcem nudili gmotno in moralno pomoč. Dva velikana si zopet grozita, Kitajska pa bi rada izrabila to za dosego svojih smotrov. Po dosedanjih izJ^ušnjah brzda iz vsega ropotanja in gro- ženj ne bo mnogo, razen če ena ali druga .stran ne bo izgubila živ- cev in potrpljenja. V Franciji so včeraj končno objavili načrt ustave, s katero bi radi ustvarili močno peto republi- ko, ki bi v svetovni politiki po- menila to, kar je pomenila takoj po prvi svetovni vojni. Zgodovina se žal ne ponavlja in Francozi bodo svoje prizadevanje drago plačali, če ne bodo prej uvideli, da je mimo čas kolonializma. Ustava vsebuje mnogo členov, ki dajejo vse možnosti za vzpon dik- tatorja. Predsednik republike bo dobil mnogo več pravic, kot jih je imel doslej, zato pa bodo zožili pravice parlamentu. Predsednik vlade ne bo več volil parlament, temveč ga bo postavljal preds. re- publike. Tako bodo po referendu- mu, ki bo 28. sept., razpisali še izredne parlamentarne volitve, na katerih namerava kandidirati za ii-"dsedni!ca republike general de C ujlle. V Parizu že govorijo, da bo general postavil za premiera sedanjega informativnega ministra Soustella, seveda če bo dobi' de Gaulle dovolj glasov. To bi pome- nilo odklon v skrajno desnico, ker je Soustelle politični voditelj majskega upora. Čeprav dogodek ni svetovno po- memben in ni nevarnosti novih zapetljajev, je prehramben polo- žaj v Indiji izredno zapleten in težaven. V nekaterih državah pri- rejajo »pohode lačnih«, napadajo državna skladišča in demonstrira- jo pred uradnimi poslopji, ker so ljudje — lačni. Politiki krivijo osrednjo vlado, da je z napačnim razdeljevanjem prizadejala krizo, statistiki pa ugotavljajo, d^ imajo sedaj v Indiji manj žita kot pred štirimi leti, ko je bilo tudi 20 mi- lijonov ljudi manj Prav v prime- ru Indije vidimo, kako je medna- rodno sodelovanje na gospodar- skem področju potrebno. Pogled na gradbišče mostu čez Dravo iz vlaka na vožnji prot: Ptuju nehotte obstane na objek- tih nekdanje tovarne čevljev v Ptuju »Patovie«, ki imajo letos boljšo perstoektivo za obnovo, kot so jo ima"! pre.išnja leta, ko se je govorilo, da bo del teh objek- tov služili alkoholni industrij: podjetja »Petovie«, ostanek pa bo porušen. Podjetje »Pstovia«, alkoholna iind^ustrija Ptuj, iz leta v leto razširja svojo dejavnost in mu postajajo matični prostori v Tr- stenjekovi ulici pretesni, zato je presello žggnjekuho na Breg, kjer ima vse pogoje za siliranje sliv in jabolk za žcianjekuho, za pripravo sadne pulpe, za kisanje zelja in repe, ker so v teh ob- jek-tih večvagonski bazeni, ki se dajo za tovrstno predelavo sadja in zelenjave s priidcm uporabiti. V najbližji perspektivi ima »Pe- tovia« razširitev obrata v ome- njenih objektih zaradi proizvod- n,je špirita, kar pomena nu.^no^t obnove zapuščenih cbje-ktov okrog vis^ckega tovarniškaga dimnika, odkup večjih količin krom.pirja in dvakratno korist nove proiz- vodnje, pridobivanje špirita ;n krmil za živinorejo, za govedo ".n svinje, ki j.im prekuhani krom- pir z razmimii primeismi odldčno tekne. S tako razširitvijo obrata »Peto-vie« bo rešeno vprašanje f>ora.be odvisnega krompirja, ki ga pridelovalci ne morejo pro- dati potrošniikom ali porabiti za Ž!i'->mnore.io zlaisti v tukajšnjih kra- jih, kjer je mattično področje za pridelov-anje ranega in p>oznega krom-ipirja. Lanskoletni poskus »Petovic« s kisanjem nariibanega zelja za menize in kuhinje v industrijskih centrib ter p>o večjiih mestih se je dobro obnesel. zato bo pod- jetje letos pripravilo kisano zelje iiz 50 va^gonov zeljnih glav. ki si jih je že zaigotoviio z dobavnimi pogodbami v okolici Ptuja in na bližnjem Hrva.t9kem. S pripravo kislega zelja v )>Petovij*i« v Ptuju je odpadlo povpraševanje ptuj- skih potrošnikov po zeljni-h gla- vah, ker si -potrošniki pK>zimq raje kupijo že kislo zelje in si pri- hranijo sikrbi v zvezi s kisanjem. Enak pojav je podjetje zasledilo tudi v Marit>oru m drugod, kjer je imelo svoje odjemalce za večje količine okusnega zelja. Tad^t po kiSM repi je na ptuj- skem m drugnih trgih povpraše- vanjje. s čimer pa se doslej n: baviilo nobeno tukajšnje podjetje, zato j.e »Petoviia« sklerave nedaleč od igle žer- java »Tehnogradenj« se že kadi od jutra do večera, vendar se bo še bolj kadilo, ko bodo vsi pro- stori služili svojemu novemu na- menu in ko bo ptujska »Petovia« nastala prava tovarna za prede- lavo sadja m konserviranje zele- njave, špiritama in žganjama ve- likih kapacitet v tem delu naše domovine. V. J. Končno bo tudi razdejana Petovia dobila novo lice. Couaimo prlradne znamenitosti! Človek spreminja obličje zem- lje z raznimi gradnjami, preko- pi, nasadi in tudi z odstranje- vanjem nasadov, ali z njihovo zamenjavo. Pri tem svojem de- lu se človek skozi mili,]onc let svojega bivanja na zemlji ni držal drugih načrtov, kakor smatra — ustvariti sebi udob- no življenje. Križanja načrtov raznih ljudstev so povzročala razdejanja, opustošenja. Z zem- lje so bojni viharji zbrisali cve- toča mesta, razkošne vrtove, rodovitna ozemlja. Sečnja goz- dov je ponekod spremenila svet v pu.ščavo. V današnji dobi skrbijo drža- ve, da se ohrani vse, kar je zna- menitega ustvaril človek v 2igo- dovini, a se danes z napredkom izgublja. Muzeji čuvajo te sado- ve človeškega duha in rok iz pre- teklosti. Kaj pa prirodna boga- stva? Tudi to so države z zako- nom zavarovale. Lepi parki z redkimi drevesi so zavarovani, zavarovane so gozdne površine, zavarovani so z zakonom celo nasadi o>b hišah, če pomenijo redko in izbrano drevje, ali gr- Tudi pri nas vlada nad spre- minjanjem nasadov Zakon o varst\ai prirodnih znamenitosti. Vendar so na tem polju mnogo grešili. Zavod za spomeniško varstvo je zavaroval nekatera področja in tudi posamezne rastline, kljub temu je brezve- stna roka pokončala mnoge dra- gocene redke rastline, pred- vsem drevesa. Tako je v parku okoli ormoškega gradu, ki ga je krasilo čudovito drevje, presa- jeno iz raznih svetovnih konti- nentov — posekala brezvestna roka večino teh dreves. Tudi v parku okoli turniškega gradu ni bilo dosti bolje, da ne govori- mo o parku okoli gradu v Mur- ski Soboti. Kar drugod skrbno nasajajo z velikimi stroški, za- radi drage prepeljave rastlin iz daljnih dežel — so pri nas brez- vestno uničili. Tudi nase redke rastline in stara drevesa so zavarovana. Podreti jih smemo le z dovolje- njerr po vloženi prošnji. ki mora biti dobro utemeljena. Ce se drevo suši in je tako in take izgubljeno v bližnji bodočnosti, če predstavlja kako tehtno oviro pri zelo pomembnem gradbenem objektu, če ogroža stavbo, streho itd. — lahko pro- silec predvideva, da bo prošnja rešena. Kdor pa stara drevesa podira brez dovoljenja oristoj- nega muzeja, mora biti zanj uveden sodni postopek, ki ga je potrebno uvesti tudi v primeru, da se je drevo posušilo, če ga je nekdo namenoma poškodo- val, da bi bila prošnja ugodno rešena. — Morda je krivda, d? se brezvestna sečnja znameni- tih rastlin nadaljuje, ker so se mnog.i krivci izm.uznili kazni ali pa nepoučenost? Naj mladi- na v šoli spoznava znamenitosti v domačem kraju, da bodo po- leg vsega koristnega, kar jim da šola poglobili tudi smisel, ohra- niti v prirodi x^se kar je lepega in hoditi i» tej poti naprej. Na to vprašanje lahko odgo- vori skoraj vsak Ptujčan, ki so mu vsaj delno poznane razmere v našem starem mestu. Tokrat ne hi navajali stvari, ki &e ob- ravnavajo na naših mladinskih sestankih ali o dciu mladinskih organizacij v naši občini, tem- več bi nekoliiko napisali o mla- dini, ki je delo v mladinski or- jranizaciji nc zanima in se v organlsacijo noče vključiti. Take mladine imamo v našem malem mestu preveč in nobeno mla- dinsko vodstvo do sedaj še ni moglo rešiti tega problema. Zna- no nam je, da ima Ljudska mladina zelo pestre oblike svo- je dejavnosti na političnem ka- kor na kulturno prosvetnem, zabavnem, športnem in drugem področju. Vsak član mladinske organizacije nosveti eni ali dru- gi dejavnosti več pažnje. tako da ni člana LM. da ne bi bil tudi član enega ali več drugih orga- nizacij in društev. O tem smo že večkrat pisali jn sedaj ne bi zopet tega fonavLjali, ker so pred mladinsko in tudi pred drugimi organizacijami vse važnejši problemi. Mnogi Ptujčani, kakor tudi drugi obiskovalci našega mesta se mnogokrat vprašuje,jo, kaj dela široki ?trog mladih delav- cev, študentov in tudi drugih slojev mladine v prostem času in kaj .je storila mladinska or- ganizacija, da bi bilo izvende- )nvno izživljan.fe mladine čim- bolj zdravo, pestro in vzgojno. Vsem nam je znano, da v Ptuju nimamo prostora, kjer naj bi se mladina zbirala in pod nadzor- stvom mladinskega vodstva iz- rabljala svoj prosti čas. Vsakega Ptujčana, kakor tudi obiskovalce našega mesta bode v oči kartanje mladine v poznih urah v ptujski kavarni in v dru- gih gostilnah. Ali proti («mu nc moremo izvesti nobenega ukre- pa? Kaj je temu vzrck? Podob- no se vprašuje večina delovnih ljudi, ravno tako tudi oni del mladine, ki si je poiskal razve- drilo in zabavo v mladinski or- ganizaciji in društvih. Na to vprašanje ne moremo takoj od- govoriti. Tu ne more nobena or- ganizacija poseči sama v ta problem in ga zadovoljivo reši- ti, ker je vzgoja mladine odvis- na predvsem od staršev in oko- lice v kateri mlad človek raste.. Po mnenju mnogih poznavalcev razmer pri nas, leži tu največja krivda na starših samih, ki do- voii.io, da njihovi mladi prese- dijo skoraj cele noči pri kartah v kavarni ali kje drugje. Zato gotovo lahko starši največ pri- pomorejo k temu, da ne bo mla- dina zaha.iala vsak večer v ka- varno in se v poznih urah vra- čala domov. Starši sami bi mo- r-,;;' imfti V9': vp.-nleJa v delo svojih mladih v prostem času m jim svetovati, kje naj se iz- živi.iajo in uveljavija.jo. Ce pogledamo kaka .je ta mladina, bomo prišli do nasled- njega zaključka: Po večini so to mladi delavci, ki spretno pri- tegnejo še mnoge vajence in di- jake. Zanimivo je, da sami moj- stri in starši dovoljujejo, da se vajenci tako pogosto srečajo v kavami in kartajo v poznih nočnih urah, čeprav so jim zna- na pravila o vajencih. Jasno je, da vse to kvarno vpliva na vso našo mladino. Nujno potrebno je. da starši, kakor tudi družbene organiza- cije razpravljajo o tem, ker se lahko pripeti, da se ti mladinci tako oprlme,jo teh negativnih navad, da bomo čez nekaj časa videli še širši krog mladine pri tem. Tudi uprave gostiln bi lahko vsaj delno pomagale, da odvr- nemo mladino od nepotrebnega kartanja in pijančevanja, ne pa da vidi.jo v tem samo vir svojih dohodkov. Mladi člani .Aerokluba Ptuj preživ Ijajo svoj prosti čas na letališču pri j^ranju, pilotiranju in skokih s padali. Članek o zadnjih skokJi s pad^ na 3. strani STRAN 1 PTUJSKI TEDNIK PTUJ, dne 5. septembra 1953 Gotov idejni načrt za hotel v Trsteniakovi ulici o prepotrebnem ptujskem ho- telu se je v zadnjih letih veliko govori'lo na sestankih in sejah TurisLčnega in olepševalnega društva Ptuj ter na sejah Sveta za turizem n gostinst-vo pri ob- činskem ljudskem odboru Ptuj, še več pa vsaki dan med Ptuj- čan; zlasti ob vsakodnevnem spraševanju ramih obiskovalcev Ptuja, posameznih in sknjipinskh, kje se dobijo v Ptujiu prenočišča. Predlogov je bilo vehko; neka- teri so se zavzemali za ponovno ureditev nekdanjega hotela v Prešernovi uiiici, večina pa je bila vedno za nov hotel, za ka- terega so si že zamislili prostor ob cesti na postajo. V zvezi s tem za I*tuj važnim vprašanjem je storjen velik ko- rak naprej. Projektivna biro grad- benega podjetja »Drava« Ptuj je izdelal pred kratkim idejni na- črt novega hotela v Ftuju, ki je že predložen Občinskemu Ijud- sikemu odboru Ptuj. Predsednik sveta za stanovanjske in komu- nalne zadeve tov. Branko Bartol je prejšnji petek na seji razgr- nil pred člane sveta idejni načrt hotela in z njimi prediskutiral glavne zamisli načrta. Novo hotelsko, 2 traktno, 3 nadstropno poslopje naj bi stalo odmaknjeno od Masafikove ceste v Trstenjakovi ulici na prostoru med sedanjtim skladiščem »Javo- ra« in »Petovio«. Glavni trakt bi bdi dolg 41 metrov in širok 14 metrov. Hotel bi imel v pritličju kavarno, manjšo restavracijo, bi- fe in druge potrebne prostore. V treh nadstropjih bi bilo po 11 tujskih sob in na terasi bi bitle prailnice. sušilnica, tri sobe za hotelsko osebje, stanovanje za upravnika hotela. V stranskem traktu b. bil prostor za pripra- vo in serviranje jestvin. V hotelu bi bila centralna kurjava, dvigala za vMisko klet, kotlovnico in za prostor za serviranje. Hotel bi imel večje dvorišče z letnim vr- tom, ki bi bil primeren tudi za letni kino. Zgraditev novega hotela bi stala nekaj nad 90 milijonov di- na.rjev. Ne4caj sredstev bi dada za zgraditev občina, nekaj Turi- stična zjveza Slovenije in nekaj Turistično in olepševalno društvo Ptuj, ki si najbolj prizadeva, da bi prišlo do uresničitve tega na- črta. Im Grajene E*rostovoljno gasilsko društvo Grajena pripravlja za nedeljo, 7. septembra tega leta popoidne večjo gasilsko vajo ob sodelovanju bližnjih gasilskih društev z name- nom preizkušnje domačega moštva in opreme in sodelovanja z drugi- mi gasilskimi enotami ob večjem požaru. Zbrane domačine in goste na- meravajo po vaji zadržati na do- mači gasilski veselici, ki so v je- leni običajne na podeželju. Topravek v članku »Napadali so mimo- idoče v Budini« v štev. 34-58 opi- sano napadanje na mimoidoče j: bilo pri hiši Kuhar Štefana v Bu- dini štev. 59, kamor so odšli ime- novani, ko so zapustili gostilno Kuhar, ne pa pred samo gostilno Kuhar Antnnn v Riiriini NAD 500 ŽRTEV JE PADLO IZ PTUJSKEGA OKOLIŠA ZA NAŠO OSVOBODITEV. PRIOBCUJEMO NJIHOVE KRATKE ŽIVLJENJE- PISE V POČASTITEV NJIHOVEGA SPOMINA. (Nadaljevanje) » NTl^.GA AVGUST se jo rc-did pr. Tomažti pri Ormožu v viničarski družini, kjer je bilo osem otrok. Njegov najstarejši brat Vinko je postal narodni heroj. Ko se je Vinko vrnil iz Zagreba leta 1941 v domači kraj, je pridobil Avgu- sta za sodelovanje pri reševanju vojnih ujetnikov iz varaždinske vojašnice in pri sabotažnih delih na cesti. Septembra so Avgusta zaprli v ptujske zapore, nato pa na Bori in spet nazaj v ptujske zapore. Ko so ga zaradi bolezni poslali v ptujsko bolnico, mu je sestra Erika pomagala zbežati. Vendar ga je okupator spet dobil v svojo pest. V ptujskih zaporih mu je pomagal paznik Pihler. V tem času so Vinka ustrojili 26. I. 1942, Avgusta pa izpustili. Umak- nil se je v Graz, kjer je delal kot sedlar. Zaradi sabotažnih del je moral zbežati. Nekaj časa se je zadrževal doma. nato je od;'iel k partizanom na Pohorje. Pogosto pa se je zadrževal v domačem kraju. Umrl je na Pohorju, menda 12. XI. 1944. Njegova smrt še ni pojasnjena. MAJCEN MILIVOJ se je rodil 6. V. 1928 v Krčevini pri Maribo- ru, kjer je bil njegov oče šolski upravitelj. Otroška leta je preživ- ljal na Desterniku, kamor so se preselili. Ko so napadli Nemci na- šo državo je hodil Milivoj v drugi razred gimnazije. S starši so Mi- livoja izselili v Užičko Požego 1. VII. 1911. kjer je ostal do 9. II. 1942, ko so partizani zapu- stili to mesto. Pobegniti so mora- li, ker bi jih Dražini vojaki ubili, ker so v hišo sprejemali slovenske partizane. Naselili so se v Zaječa- ru, kjer je Milivoj hodi! v gimna- zijo in sodeloval v NOP kot ob- veščevalec. Redno jo odhajal v Gerlan, kjer je dajal poročila. Iz Zaječara, kjer je takrat hodil v peto gimnazijo, je odšel v Beo- grad, kjer se je priključil Sloven- ski brigadi. Poslali so ga na srem- sko fronto, kjer je 17. I. 1945 padel. MEGLIC OLGA se je rodila 25. III. 1910 v Kormonsu v Slo- venskem Primorju. Po poklicu je bila delavka v ptujski »Pletarni«. S svojo družino je stanovala na Vičavi. Olga je bila izredna zena, opora družini, v sebi skrom.na, bo- gata po duševnem življenju. Svet je motrila kritično, sovražila je krivico, vojno, nasilje. Zato je po- stala komunistka, ki ji je bil glav- ni cilj, delo za novo boljšo družbo. Čeprav je imela dva otroka, ki ju je ljubila s srcem globoko čuteče žene, je v dobi okupacije po- gumno delala za OF, v neprestani nevarnosti, da njeno sodelovanje s prvoborci — fašistični okupator odkrije. Na njenem domu so se shajali ilegalci, z njimi je delila vse kar je imela, hrano, streho in srčno topimo. Okupator jo je are- tiral ob množičnih aretacijah vseh onih, ki so bil osumljeni, da so pomagali oboroženi skupini parti- zanov »Slovenjegoriške^' ali »Ptuj- ske čete«. Ustrelili so jo v Mari- boru 4. XI. 1942. NOVAKOVIČ DUŠAN se je ro- dil leta 1942 v Zemunu. Po očeto- vi smrti se je mati naselila v Ptu- ju. Tu je s svojim bratom Boškom hodi! v osnovno šolo, nato pa v gimnazijo. Oba sta bila zavedna slovenska otroka, udružena pri telovadnem društvu »Sokol«. Že v začetku okupacije so ga zaprli na Bori, od tu pa izselili v Srbijo, kjer je odšel v rojstni kraj Ze- mun k svoji materi, ki je odšla v Zemun že pred prihodom okupa- torja. V Zemunu se je Dušan po- vezal s skojevci, ki so zbirali orož- je za partizane. Po izdaji so ga zaprli gestapovci, ga mučili in ustrelili 23. VIII. 1942. v Vukova- ru. Tudi njegov brat BOŠKO je prehodil bratovo pot, na kateri je kakor brat padel za osvoboditev naših narodov. JESENSKI ZAGREBŠKI VELESEJEM od 6. do 21 septembra t. L V soboto, fi. septembra t. 1., bo odprt jesenski zagrebški vele- sejem, na katerem sodelujejo razstavljalci iz Avstrije, Italije, Zahodne Nemčije, Belgije, Dan- ske, Velike Britanije, Francije, Nizozemske, Islanda, Izraela, Kanade, Španije, Švedske. Švi- ce, Združene arabske republike, Združenih držav Amerike, Ja- ponske, Indije, Iraka in seveda iz naše države. Velesejem, ki ga obišče vsa- ko leto tudi iz naših krajev ve- liko ljudi, bo odprt do 21. sep- tembra t. 1. itrokounti lurniscB Kmetijska zadruga Tumišče pri Ptuju je priredila zadnjega avgnjjS'ta t. 1. poid strokovnim vod- stvom tov. inž. Egona Zorca strokovno ekskurzijo v Pomurje. Eksikurziije se je udeležilo 36 članov zadruge, ki so si ogledali posestva Bekinci, Ivanjkovci in Jeruzalem, med nj.im: tudi pKxi- predsedndk OZZ Maribor tov. Ja- nez Petroviič, republiški ljudski posianec. Posestvo Beltinci meri okrog 1700 ha, je v glavnem poljedel- skega značaja, vendar se v ve- liki meri ukvarja tudi z živino- rejo. Gojijo sdmendolsko govedo, k: daje okrog 4000 kilogramov mleka po glavi. Krmijo ga z ie- guminozami in koncentrati, pa tudi s silažo. Precej glav pitajo, ker dosegajo pri tej živini ugod- ne cene. Na pristavil pKJsesstva v Nem- čah so sd zadružniki ogledal: svi- njegojstvo. Poleg bekonov gojijo tudi: plemenske živali. Vseh svinj je okrog 1^00. V gilavnem pa je posestvo posvetilo največ pcfzior- nosti poljedelstvu. To .je staro sele^kcijsko posestvo, kjer so vzgojliili dve odliičnd sorti pšeni- ce. Sedaj goj-ijo pofleg domačih tudi itatlijanske sorte pšenice. Zadružniki so sii ogledali po- skusne nasade sortne koruze. Na enem izmed nasadov pričakuje posestvo pridelek 100 q na ha. Posestvo je v celoti mehanizi- rano. Posebno pozornost so pKDsvetJli obiskovalci odprtim hlevom, o čemer je marsikateri pred ogle- dom posestva dvomil. Tu pa so se o tem prepričali. Prepričali so se tudi o tem, da naši sociiailistič- n: kmetijski ofcrati kažejo pra- vJlno pot v socialistično preobraz- bo našega kmetijstva. Posestvo Ivanjkovci je vino- gradniško. Ima pa tudi dobro ži- vinorejo. I*revladuje pincgavec. Vinogradi leix> kažejo, da bodo nastale težave zaradi pomanjka- nja posode. Posestvo Jeruzalem je res pr- vovrstno vinogradniško posestvo, ki je obnovilo že precejšnje kom- plekse vinogradov. Kapiljiica iz njegove klet je poživila izletni- ke iiz Tumišča, ki ves čas vož- nje na povratku, ki jo je po str- mih serpentinah mojstrsko izvedel šofer Luka, niso nanjo pozabili. Restavracija na gradu pred otvoritvijo. V soboto- 6. t. m., dopoldne ob 9. uri bo na ptujskem gradu otvo- ritvena slovesnost, ki jo je pripra- vilo trgovsko podjetje »Slovenske gorice« v pozdrav in dobrodošlico vsem, ki bodo ob kakršnikoli pri- liki v njenih novourejenih restav- racijskih prostorih ali pri njih pod vedrim nebom ob lepo pogi-njeni mizi v prijetni družbi preživljali lepe urice in se v prostem času opajali z žlahtno domačo vinsko kapljico, ki čaka beli dan v velikih sodih prostorne kleti v Trstenja- kovi ulici. Dostojen naslednik nekdanjega bufeta na gradu je sedanja novo- urejena restavracija »Slovenskih goric« z novo okusno in praktično opremo, s 14 svojevrstnimi okni, z umetniško izdelanimi lestenci zunaj in znotraj restavracije, s prijetno urejeno okolico, plesi- ščem, skratka z vsem, kar vzbuja vsakomur občutek prijetnosti, ki si ga domači in tuji gostje ob obisku gradu in njegovih zanimi- vosti tudi želijo. Vodstvo in ko- lektiv podjetja sta uresničila dol- goletno željo Turističnega in olep- ševalnega društva Ptuj neglede na materialne žrtve in udarniško de- lo, da bi bilo delo čimprej in čim- bolje ter čim ceneje opravljeno. Z njiima vred se bodo te novosti've- selili gostje, ki jih bo potegnilo na grad in jih privabilo k novim mi- zam v restavraciji, kjer se bodo spočili, okrepčali in pogovorili o vsem, kar so videli v Ptuju zani- mivega od časa, ko je prazgodo- vinski Ptuj razdejal konzul Tau- rus in pa do danes, ko še Ptuj hrani dragocene dokaze tukajšnje- ga nekdanjega rimskega selišča, sedeža velikega vojnega sveta in Trajanove kolonije vojaških vete- ranov, staroslovanska svetišča in grobišča in poznejše dragocenosti, ki jih prihajajo gledat in študirat letno desettisoči mladih in odraslih domačinov in inozemcev. Za ogled so jim v muzeju rekli: »Dobro- došli«, za oddih pa bodo vedno dobrodošli v restavraciji na gradu, ki pcmeni začetek najresnejše skrbi zp udobje obiskovalcev Ptu- ja. Za restavracijo bo podjetje uredilo še nekaj tujskih sob v de- lu zgradbe pri vhodu, kjer sedaj stanujC par družin. Tudi vhod v muzej bo urejen. Najlepši kraj za oddih po ogledu zanimivega me- sta ii; privlačne okolice bodo ne- dvomno grajske sobe, iz katerih je razgled daleč preko ravnin, vzhcdno. južno in zapadno od Ptuja do Ravne gore, Boča in Po- horj'>. S tem bo izpolnjena še ena želja Turističnega in olepševalne- ga društva Ptuj in vseh, ki sedaj sprašujejo, kje so v Ptuju sobe za turiste. Ob tej slovesnosti naj omenimo še zlatih 5 medalj — odlikovanj, ki jih je dobilo podjetje »Sloven- ske gorice« za 5 vinskih vzorcev na IV. mednarodnem vinskem sej- mu v Ljubljani, kjer je dobila tudi ptujska Vinarska zadruga 4 zlate in 6 srebrnih medalj za 10 vzor- cev vin iz naših vinskih predelov. Tudi te medalje zagotavljajo go- stom nove restavracije, da se bo v njej točilo samo prvovrstno vi- no iz območja Haloz. Ormoža, Ljutomera in Radgone, ki slov povsod kot žlahtna kapljica. Ob sobotah in nedeljah ter praznikih zvečer bodo goste raz- veseljevali s plesno glasbo »Veseli Prleiki«, To bo le de! vsoge, kar je za goste pripravljeno v novi re- stavraciji poleg odlične postrežbe vsega, kar si bodo gostje zaželeli in kar jim bo podjetje lahko nu- dilo. Na gasilskih vajah 31. avgusta t. 1. na ptujskem gradu se je iz- kazalo, da so vaje večjega števila gasilskih enot iz Ptuja in okolice ob skupni uporabi motornih črpalk in cevi najnazornejša manifesta- cija humane gasilske službe, obe- nem pa organizirana preizkušnja sposobnosti moštva in gasilske opreme za aktivno poseganje v po- žarne in druge nesreče v mestu in na podeželju. Organizatorje in udeležence vaje, zbrane na zboru pred »Novim svetom« je pohvalil po koncu vaje zastopnik OLO rov. Benedičič, ki je ob tej priliki tudi izročil predsedniku občinske gasil- ske zveze Ptuj tov. Berliču repu- bliško gasilsko odlikovanje 1. stop- nje. Točno ob 8. uri je v nedeljo 31. avgusta t. 1. zatulila ptujska gasilska sirena v znak začetka skupne vaje na ptujskem gradu, na muzejskem trgu, kjer se je že valil gost dim. V kratkem času so bile na primernih razdaljah motorke ter speljane cevi za do- vajanje vode iz Drave na grad. Vozila in gledalci so se razvrstili v gornjem delu Prešernove ulice in opazovali potek vaje. Med njimi je bilo tudi nekaj gasilskih vete- ranov. Tudi ob tej priliki ni bilo mogoče prikriti, da imajo neka- tera gasilska društva močno pre- perele cevi, ki ne prenesejo pri- tiska vode, zato sili voda iz njih na vse strani, zlasti kjer se cevi pretrgajo. Motorke so tiščale vodo proti gradu, kjer je »gorelo«, ven- dar s prekinitvijo, ker je bilo po- trebno zamenjati cevi, zaradi ka- terih je ponekod voda drvela v potoku nazaj proti Prešernovi uli- ci. V tem času je bila v akciji ci- sterna, ki je prihitela, seveda pol- na vode, čisto do grajskega dvo- rišča. Ko je bilo vse v redu s cev- mi, so motorke nemoteno delova- le, dokler je trajalo gašenje. Mo- čan curek je dosegel vrh strehe in bi v nesrečnem slučaju lahko za- dušil požar na delu grajske zgrad- be, ki je daleč od mestnih studen- cev in od Drave. Po povelju za pospravljanje opreme, je vsaka četa hitro po- spravi!^ svoje, zbrala moštvo in ga razvrstila pred vozilom, kjer so čakali na zbor desetarjev, na ra- port in na zbor vseh sodelujočih pred »Novim svetom«. Poleg 18 sodelujočih društev, ki so se udeležila vaje, se je te ude- ležila tudi edinica JLA iz Ptuja. Vsem so izrekli priznanja občin- ski poveljnik tov. Ivan Grahl, predsednik občinske gasilske zveze tov. Marjan Berlič ter zastopnik OLO Maribor tov. Benedičič, ob- enem pa so želeli vsem tudi v bo- doče nenehno budnost nad ljud- skim premoženjem, nad stalnim strokovnim izpopolnjevanjem ga- silskih vrst ter nad gasilsko opre- mo, ki mora biti vedno sposobna za pomoč tam, kjer je gasilska pomoč potrebna. VJ. Desetarji zbrani po vaji RAZPIS Komisija za razpis mest direktorjev pri Občinskem ljud- skem odboru Ptuj razpisuje ielovno mesto upravnika Restavracije in kavarne Ptuj. Pogoji: Kandidati morajo imeti strokovno izobrazbo kva- ificiranega gostinskega delavca z najmanj 5 let prakse v go- stinstvu. Prošnje s kratkim življenjepisom je treba vložiti pri Dbčinskem ljudskem odboru Ptuj do 20. IX. 1958 in jih ie oleganju odpornih, visokoproduktivnih sort zahteva in prenese gostejšo setev, razen tega pa se te sorte tudi slabše obraščajo. Tudi na zelo dobro pri- pravljeni zemlji propade 10 do 15 '/o kalivih zm. če pa je zemlja slabo pripravljena, propade todi preko 30*'e> kalivih zm. a) skupina sort, ki prenesejo zelo gost sklop: produttore, gene- roso, fliorello; b) skupina sort, ki prenesejo srednje gost sklop: san pastore, salto; c) skupina sort, ki zahtevajo redkejši sklop: hellkom, elia, tassilo; d) skupina sort, ki zahtevajo najredkejši sklop: UI, san marino, virgiho, verna, bavarka, planta- hofska. Sejalnico bomo naravnali tako, da bo padk) na zelo dobro pri- pravljeni njivi in ob normalnem času setve naslednje številb ka- livih zm na 1 m*: V krajih s hujšo zimo in na njivah zelo neugoani ?a prezimi- tev, povečamo te količine še za 10 do 20 odstotkov. VI. NEGA POSEVKOV E*reko zime p>osevek dognojimo z dušičnatim gnojilom. Če zimski mraz dvigne rastline, takoj sp>o- mladi posevek povaljamo. V ozke redi posejane posevke spvomladi prebranamo (lahka brana, mreža- sta brana ali Fergusonov plevel- nik), in sicer ko prične rast ter ko je zemlja primemo osušena. Po potrebi (zapleveljen posevek, zbita zemlja) brananje ponovimo, vendar po kolenčanju ne branamo več. Setev v trakove enkrat ali dvakrat okopljeno z vprežnim ko- palnikom. ki ga izdeluje tovarna OLT v Oisijeku. ali volfovim vrt- narskim orodjem (izdelek tovarne na Mriti). Zapleveljeni posevek poškropimo s hormonskim; her- bicidi (Deherban. .Agroxone itd.), škropimo z vprežnimi a^i traktof- skimi škropilnicami, in sicer ob toplem suhem vremenu v fazi raz- ^•aščanja ali ob začetku kolenča- nja, ko je plevel najbolj občutljiv in še ni šel v cvet. VII. ŽETEV IN MLAČVA Kombajniranje je najboljši, najcenejši in najhitrejši način mlačve — če je vreme ob žetvi lepo in suho oziroma če razpola- gamo s sušilncami ali vsaj pri- mernimi prostori za osušitev zrnja. Zlasti sorta san pastore se v polni zrelosti močno osipa, zate je trebg žeti nekoliko pred polno zrelostjo. Naše goSiix>dinje delajo večkrat napako, da zelenjavo prezgodaj ali pa prep>ozno pK>spravijo. Za odpravo teh napak naj služi nekaj naslednj h na,iX)tkov. Zelo važno je. da zelenjavo pravočasno pospravimo, ker te- daj doiseže le-ta najboljšo kako- vost. Kdaj oospravimo posamez- ne vrste zelenjave? Cvetačo pospravimo, ko je njen cvet popolnoma razvit. Cvet pa mora hiti zaprt in ne takšen, kot ga vidimo v tem času na trgu, imeti mora zaobljeno obliko in Jepo belo barvo. V nobenem pri- meru ne smemo čakat;, da bi bila površ na razdeljena in da bi cvet ime! umazano rumeno barvo. Fižol v stročju mora biti primer- ne velikosti m mora pokati, če ga prelomimo. Ko postane stročj fižol trd ail'i žilav, je že prepoz- no, da bi ga uporabili v stročju. Takšen fižol pust mo, da popol- noma dozori in ga potem uporab- ljamo v zrnju. Endivija pred pospravljanjem obledi. Uporaibljati pa je ne smemo prej, dokler ne obliikuje listnatega čopa. Ko endiv ja po- bledi. jo uporabimo čimiprej. Grahov strok ne pokaže, kdaj je zmo zrelo, to pomeni nežno ;n sladko po okusu in še ni trdo ter moknaro Dobro je, da nekaj povprečno zrelh strokov odpre- mo in se šele takrat odločimo o času pospravljanja. Kumare pospravljamo z ozirom na namen uporabe. Če jih vla- flamg v kis, naj bodo velike kot prst. Če jih upc^rabljamo v solati, so najboljše takrat, ko še niso dosegle svoje popolne velikosti in ko še pasedujejo svoj fini okus. Koleraba ne sme biti prestara. Raste naj po možnosti čim hi- treje, ob izvajanju pravilnih agrotehničnih ukrepov in ko je dosegla svojo pravo velikost, jo pospravimo. Korenja in korenčka ne smemo pustit- popolnoma dorasti. Koren- ček ima najboljši okus, ko je ne- kaj m^ilimetrov debel. Por lahko pospravmo, ko je njegova velikost primerna. Tudi tu ne smemo čakati do popolne zrelosti z namenom, da bi dose- gli čimvečji pridelek. Redkvica in redkev ne smeta biiti pre.stari. Po zelo hitri rast: ju bomo p>osprav:li, ko sta do- segli svojo normaMp velikost. Rdeča pesa ima svoj najboljši okus in j€ največ vredna, ko še ni popolnoma dorasla. Zlasti zdravi^len je pesni sok in to za zdravljenje prehlada. Na^načno je. da jo nekatere gosood^nje pust-io pr^^doloo na nj^ivi z na- menom da bi dosecrle veFke go- molje pri tem pa nesa ogromno zTub" na kak^^vv^t' ^ve>čk'"at ole- OKoDiec na 4. stram) PTUJ, dne 5. septembra 1958 PTUJSKI TEDNIK Stran 3 Sefjčemberski dogodki i908 v Ptuiu 3. Nemci in nemšitutarji divjajo v nedeiljio, 13. seiptemibra zju- traj so pričakovali Neimci pri vsah vlakih Slovence in jih na- padaiH. Glavni del delegatov CMD iz vseh slovenskih pokrajin, iz Štajerske, Kranjske, Koroške in Primorske je prispel z vlakom ob 9.53. Bilo je kakih 150 oseb. Že na Pragerskem so izvedeli, da je čmiJo vso suknjo in ga je div- jak udarjl z gorjačo po lliicu, 'da se mu je vlffla kri, ga je napade- nec hotel prijeti. Tedaj pa so ga zgrabil' policaji: »Ma-rsch vor- warts« in mu zagrozilM, da ga na mestu aretirajo, če ne gre na- prej. Tolpa je divjala vsa besna. Slovencem so trgali znake, n. pr. »Slovenskega planinskega dru- štva« itbd. Tudi ženam niiso prfi- zanašali ter so j.ih naipadaH in psovali na najignuisnejši način. Policija mi poseigJa vmes in je pu- stila razbojnilkcm, da so suvadi in tepli okrog sebe ter metali' črni- lo. Ra'zumlijivo je, da Slovenci^ ki so izdaJii prej devizo, zadržati se popolnoma pasivno, kljub vsem provokacijam, končno niso m^ogl'! več prenašati toflovajskih napa- dov. Začeli so se braniti. A tu je nastopila poMdija. Takoj je areti- rala vsakogar, ki se je le ga- nili in divjaki so nato še z večjo korajžo napadali Slovence. Zaprli s-o jim pot skozi mesto, da so bilii prisil jem, se prebiti po po- stranski ullioi do Narodnega do- ma. BČanditi so tulili kot divje zverine in kričaflii »Die Wacht am Rhein«. Tedaj pa so se oglasila slovenska grla skupšč narjev in ckoličanov. Mogočno je zadonela med prtujskimi zidovli »Lepa naša domovina «in »Heij Slovani«. Toda pesem je bila policiji povod, da je aretirala zqpet več oseb zaradi ščuvanja m izzivanja. Ko so prišli .sikupščinarjii pred Narodnli dom, je bito kakih 20 oseb več alii manj ranjenih, oble- ko pa je imel skoraj vsak oškrop- Ijeno s črnilom, zlasti oni, ki so šli bolj zadaj. Aretirance so od- gnali na magistrat, kjer so jiih sod'iili. V težjih .s'lučajiih je sod'i'I Omig sam, siicer pa njegov urad- nli TOdia. Upoštevala se je samo izpoved polricajov, ki so seveda zasuika'li vsako stvar tako, kakor da bi bili nedolžni Slovenci kr.itvi napadov. Izgovarjali so se, da ne znajo slovenski, istočasno pa so pri tem navajiali. kaj je ta ali ond zakriviil z besedo. Poročvealcu »Edinosti« so očitali vse m'0g'OČe, čeprav je samo pomirjevalno vp'!iival na bližnje ljudi. Da bi preprečili nadaljevanje sobotnih napadov, je brzojavni drž. poslanec dr. Ploj že zjutran naimestništvu v Gradec, naj se rekvirira orožništvo in kons.ignira vojaštvo. Kaj se je zgoddilo z brzojavko ni znano. Ker ni bilo nobenega odgovora, je hotel od- poslati drugo, a poštni urad je bil zaprt, na železnici pa je niso hotelii S(prejeti, češ da je preveč uraidrih brzojavk. Popoldne se je drhal f>o(novno zbiraila na koloavoru in napadala posameznike, ki so odhajali aLi prihajali. Napadli in pretepli so 60-letnega župnika Treiberja iz Veildkovca ter mu strgali obleko, ko se je vračal z vlakom ob 14. uri poipoldne, Z vlakom ob pol 16. uni je prispel akademik Park- mager. Čeprav je bul .sam. ga jo^ najpadila tolipa kakih sto propaJic, mu zibila klobuk z glave in ga pretepala s palicaimi po obrazu, da je pnisel ves krvav in ranjen v Narodna dom. Ves dan so napadalci oblegali Narodna dom in ga obmetaval: s kamenjem in črnilom v jajcih. V posebno velikem številu so se zbiralii pred odhodi delegatov na železniško poBitajo k posameznim vlakom. Kdor se je prikazal iz Narodnega doma, je bil oškrop- Ijen, kamenjan in pretepen. In- tervencije pri političnih oiblas.teh niso zalegle ničetsar, kar je vzbu- jailo posebno ogorčenje pni Slo- vencih. Okrajna glavar Weiss je popoldne dr. Žerjavu sam izjavil, da uviidii, de se taki p>olicijii ne zaupa. Ni pa hotel pripustiti žan- dermadtje, dokler se ne zgodi kaj večjega. Orožniki so bili si- cer v popolni pripravljenosti v Ptuju, vendar so bili kasamarani in niiso smeild braniti napaidencev. Naipadi so se nadailjevali, nape- tost je rastla in bližal se je ve- čer z novimi dejanja, ki so še jas- nejše dokazala in osvetildla kultur- no in moralno raven pobesnellih nemško-nacionalnih ptujskih šo- vinistov, -en (Se nadaljuje) NEDELJA, 7. SEPTEMBRA «.00—7.00 Melodije za prijetno ne- deljsko jutro — vmes ob 6.05—€.10 Po- ročila in vremenska napoved. 5.00 N'apo- ved časa, porodila, vremenska napcved in objava dnevnega sporeda. 4.15 Rekla- me. 7.30 Radijski koJedar in prireditve dneva. 7.35 V ritrnu koračnic (Igro pi- halnna godba Škotske garde). 8.00 Mla- dinska radijska igra — Polde Suhodol- čan: Najlepši smeh. 8.30 Dve Rossimjevi uverturi. 8.45 ,,Moj fantič je prijezdil." 9.15 Zabavni koncert. 9.45 Miloje Miloje- vič: 4 skladbe za klavir op. 23. 10.00 Se pomnite tovariši . . . 10.30 Počitniške razglednice — Zvone Kržišnik: Izlet na Trško goro. 11.30 Zabavna matineja. 12.00 Naši poslušalci čestitajo In po- zdravljajo — I. 13.00 Napoved časa, po- ročila, vremenska napoved in objava dnevnega sporeda. 13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 13.45 Za na- šo vas. 14.15 Vaši poslušalci čestitajo in pozdravljajo — II. 15.00 Napoved ča- sa, poročila in vremenska napoved. 15.15 Marjan Kozina: Baletna suita. 15.45 Tri zgodbe iz treh koncev Makedonije (re- portaža). 16.15 Pojo zabavni zbori. 16.35 40 minut z zabavnim orkestrom Alfred Schoiz iz Salzburga. 17.15 Radijska igra — Dr. Paul Huhnerfeld: Videla je vse drugače. 18.01 Glasbeni mozaik. 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila in reklame. 19.30 Radijski dnevnik. 20.00 Varietfe na valu 327,i m. 21.00 Vedre melodije. 21.30 Športna nedelja. 22.00 Napoved časa, poročila, vremenska na- poved in pregled sporeda za naslednji dan. 22.15 Iz sodobne solistične glasbe. 22.50—23.00 Poročila. na področju matičnega urada E^uj Mnogo zdravjo in sreče na življenjski poti! Rojstva: Ivanka Kavaš, Stara- nova vas 73, je rodila Marjana; Elizabeta Brmež, Ptuj, Ljutomer- ska 14 — Zlatko; Katarina Pavli- nič, Hum 11 — Marijo; Slava llek, Štatenberg 82 — Ivana; An- tcmija Galun, Hajdoše 78 — Zlat- ka; Andžela Smotar, Brezje 50 — Terezijo; Marija Puklavec, SFK>d. Hajdina 72 — Bojana; Marija Fi- deršek, Pobrežje 112 — Marijo; Marija Škrobar, Cven 43 — Bredo; Elizabeta Majcen, Polenšak 37 — Silvo; Ana Širovnik, Pobrežje 65 — Ireno; Hilda Stropnik, Ormož — Feliksa; Marija Sužnik, Selce 50 — Marijo; Elizabeta Žganjar, Jastrebci 58 — Heleno; Ljudmila Senčar, KamešČak 5 — Ljudmilo. Na mnoga leta v srečnem zakonu! Poroke: Avguštin Klep, Ptuj, Zagrebška 37 in Katarina Sven- šek. Ptuj, Zagrebška 37; .Anton Haložan, Ptuj, Volkmerjsva 1 in Jožefa Kaučevič, E^uj, Volkmer- jeva 1. Naše sožalje! Smrti: Katica Čurin, Prhovec 10, roj. 13. julija 1956, umrla 30. avgusta 1958; Anton Mohorič, Ptuj, Muzejski trg 1, roj. 7. sept. 1884, umrl 29. avgusta 1958; Du- šan Sluga, Ptuj, Miklošičeva 4, roj. 3. avgusta 1958, umrl 29. av- gu-^^ta 1958; Karel Vrabič, Ptuj, Draženska 1, roj. 31. oktobra 1890, um'-l 29. avgusta 1958; Mi- lena Petek. Muretinci 3S, roj. 20. avgusta 1958, umrla 27, avgusta 1958. Brzoturnir Šahovskega društva Ptuj bo v torek, dne 9. t. m. v Sindikalnem domu železničarjev. Pričetek ob 19.30 Umivanje celega telesa je iz higienskih :n zdravstvenih razlo- gov za vsakega delovnega in po- slovnega človeka zelo velike vrednosti. Ko si zjutraj umijemo s hladno vodo roke in obraz, se počutimo že bolj sveže. Mnogo bolje pa bi se počutili takrat, če bi si umivali vse telo, in sdcer vsaj dva- do trikrat na teden, seveda v toplem prostoru in tudi le, kadar nas ne zebe. Pri tem umivanju ne zamudimo dosti časa, ker je človek lahko v pet.h minutah slečen, umit in znova oblečen. Kadar pridete zvečer utrujeni v stanovanje in če imate pogosto g^lavobol, mlečno srčno utripanje, nemirno spanje ipd., si v takih primerih vedno lahko umdvate celo telo s hladno, se- veda ne premrzlo vodo. Slaibotni ali telesno šbki in iz- črpam ljudje se lahko v tem pri- meru poslužujejo mlačne vode. Kopel bo izdatnejša, če jd dodate nekaj žlic. dobrega vinskega ali sadnega ksa ali pa kopalno sol. Dobro je tudi kaniti v kopel ne- kaj kapljic eter'ičnega olja. Če jKincčd nc moremo spati, si z naakro brasačo hitro umijemo noge, spodnji del telesa, prsa, hrbet in nazadnje roke. Po umi- vanju se vležemo zopet nazaj v posteljo, dobro odenemo in ob- čutili bomo prijetno pomdrjenje. Vsi tisti, ki so zaradi napor- nega telesnega alli duševnega deia močno utrujeni, nervozni, občut- ljivi, otožni itd., bi se morali ta- kega umdvanja večkrat posluže- vati, ker na ta način bi si olaj- šali mučna noči brezspečnosti. MESTNI KINO PTUJ predvaja od 5. do 7. septembra t. 1. ameriški barvni film »SKRIVNOSTNO MOČVIRJE«; 9. septembra an- glešfci film »OD CARJA DO LE- NINA« in od 10. do 11. septem- bra Italijanski film »ZA SPU- ŠČENIMI ZAVESAMI«. KINO MURETINCI predvaja 7. septembra mehiški film »MLA- DI JUAREZ«. KINO MAKOLE predvaja 6. in 7. septembra ameriški barvni film »POGUMEN KOT LASSIE«. V padalski opremi tik pred vkrcanje m v Trasportno letalo in čez nekaj minut na svMrrJ- na letaMšču Nad 60 mfadili padalcev le opravila po dva skoka Bri hangarju »Aerokluba Ptuj« na ptujskem letališču je biilo v soboto, 30. avgusta t. 1., zelo žli- vahno. Za soboto 30. in nedeljo 31. avgusta so bili na programu skoki 62 dečkov in deklet — pa- dalcev iz Murske Sobote, Varaž- diina, Maribora in Ptuja, začet- nikov in iizkušenih padalcev iz trimotorn^ga transportnega leta- la, ki ga je za dva dni poslala Letalska zveza Slovenije. Sipoto- ma na aeromiitdnig v Murski So- boti v nedeljo, 31. avgusta, se je na ptujskem letališču ustavilo še par drugih letal. Do prispetka transiportnega le- tala so se pri hangarju zibral: upravnilk letalske šole tov. Pre- šeren, inštruktor tov. Ganza, tov. Podvinšek, zdravnik dr. iMrgole dn drugi ter se do podrobnosti pomenili o programu obeh dni. Tov. Aleksa Stanič, referent za padailstvo pni Letalskii zvezi Ju- goslavije, je zbral v polkrogu pri hangarju okrog sebe dečke dn dekleta-padalce in se prepri- čal o njdihovi teoretični in prak- tični preizkušenosti. Po zdrav- niškem pregledu je ostalo še par malenkostnih opravil in vse osta- lo, priprava padal, preoblačenje, preobuvanje za skakanje priprav- ljenih 30 padalcev je bilo nared. Dečki m dekleta in nekaj odras- lih iz bližine, ki stalno spremljajo vsa dogajanja na letališču in pri hangarju, tudli tokrat niso iz- ostali. Vsi so skrbno pogledovali proti vz'hcdu, od kodef so priča- kovali Ju 52, ta pa jih je izne- nadil z niiizkim na'letom z zap.adne stran.. V trenutku je bilo vse nared in prva skupina 10 padal-^ cev je strumno odšla proti letalu, se vkrcala in kmalu vzletela nad lepo ravni.no in bližnje hribčke Slovenskih goric ... Iz višine 800 m nad letališčem so se spuščale proti zemlji štiri- krilne in okrogle bele kupole, iz- pod katerih so bingljali prvi pa- dalci. Ta ali: drugi je zajuckal v znak, da mu je ugodno ob posre- čenem skoku. Po šiimem letali- šču so pristali vsi srečno, pobraili padala in jih prinesli k hangarju, kjer so stali nstruktorji in ča- kalii na njihova poročila. »Noge skupaj« je večkrat zakliical na letališču inštruktor tov. Pišom proti spuščajočemu se padalcu in pristanek je bil v redu, brez vsa- kih težav in nevšečnosti. Trikrat se je na,p«>lniilo letalo .n trikrat je bilo lepo gledati iz višine spu- ščajoče se bele padalske kupvole, ki jih je lahen vetrič izpod neba brez oblačka odnašal sem iznad Pesnice po letališču, nekatere celo par metrov daleč v dozore- vajoče koruzo. Popoldnevno skakanje je bilo šele ob 17. uri. Na to je čakaio 40 kandidatov. Nekateri so sko- čiilti ta da.n enkrat, nekateri pa celo dvakrat. Popoldnevni zdrav- niški pregled, ki sta ga opra'vi.'a zdravnika dr. Pavličeva in dr. Pire, je pokazal, da so kandida.ti sposobni za skoke. Tudi tokrat se je letalo dvignilo trikrat in vsakikrat v redu opraviilo svojo nalogo. Padala so se odpirala drugo za drugim, juokanja je bilo v višdn; več kot dopol^dne, vetnič je raiznesel bele kupKDile s svoji- mi varovanci po celem letališču, nekatere pa zopet v koruzo, od koder so vsi kmalu hliteli s padali proti hangarju, da bi bilo letali- šče prosto za pristanek letala in drugi let... Drugi skok so uspešno opra- vili "jsi tudi v nedeljo dopoldne tako, da se je vsem izpolndla želja jx> dvema skokoma iz trans- portnega letala v lepima avgu- stovskima dnevoma, ki sta ostala vsem v prijetnem Sipominti, še bolj pa nepopisno lep razgiled iz- pod bele kupole na preprogi po- dobne njive, travnike in gozdove, na bele vijugaste ceste in lepo razvrščene hišce po bližnjih va- seh in hribčkih. Med občudovalci na letališču so inštruktorji Aerokluba Ptuj v soboto in nedeljo j>ogrešali nekaj povabljenih vplivnih prijateljev letalstva iz Ptuja, da bi se lahko ponovno prepričali, da opravlja Aeroklub Ptuj svoje naloge in da zasluža to delo posetao pozornost vse ja'vnosti, zlasti vseh, ki od- ločajo o prednosti zaislužnih dru- štev pri razdeljevanju dnižbenih sredstev. V. J. Le:-i3 g^eiMO nad v času zagrebškega velesejma, med 6. in 21. septembrom tega leta bo podjetje »Croatia film« Zagreb sklepalo z zastopniki pod- jetij za predvajanje filmov iz Ju- goslavije pogodbe za predvajanje raznih domačih in inozemskih fil- mov v prihodnji sezoni. Podjetje »Croatia film« ima na razpolago 21 domačih filmov, 10 francoskih, 4 italijanske, 7 nem- ških, 1 danski, 2 češkoslovaška, 5 ruskih, 2 poljska, 3 madžarske, 2 kitajska, 9 mehikanskih, 7 angle- ških, 38 ameriških in 1 švedski film. Mestni kino Ptuj ima s tem podjetjem že sklenjene pogodbe, sklepal pa še bo pogodbe z dru- gimi kinopodjetji v državi. Sedaj ima pogodbe že za 70 filmov, po- trebujejo pa jih v eni sezoni nad 100 filmov. — Toda enkrat se nam je pri- mer lo nekaj takšnega ... Nekaj smešnega, vendar nekaj hudo ne- varnega .... Stanko: Misliš nemško patru- ljo, ki nas je iznenadila? Majda: Da, Stanko. Se še spo- minjaš, kako je bilo? Stanko: Vem, saj sem bil eden tvojih učencev. In še danes se čudim, kako .si bila takrat pri- sebna m iznajdljiva. .Vlihec: Kaj je bilo, teta Maj- da ? Oh, p>ovejte! Majda: Naš šolski okoliš je b'j le na pol osvobojeno ozemlje. Čeprav je bito pod nadzorstvom naše oblast: m partizanov, si je večkrat kak nemški vojaški od- delek upal tudi v te kraje. Se- veda so jiih naši kmalu ,pregnali. N'3kega zgodnjega dopoddneva, ko se nismo prav nič nadejali m zato niti pionirske straže nismo postavili, smo zagled&li skozi okno do zob oboroženo nemško patruljo, kako stopa proti hiši. Bili so od nas oddaljeni le še kakih tr deset korakov. Kaj bo pa zdaj ? V glavo mi je šinila re- šilna misel. Takrat sem bvla prav sl9'br^no dekle m se po postav n.sem skoraj nič razlikovaila od svojih šolark. Hitro rečem učen- cem: Če bodo vprašali Nemci po učiteljic, recite, da še ni prišla m da stanuje tam gori v bregu pra Smrekarju. Jaz pa sem samo učenka kakor vi m nič drugega. Nato sem sedla mednje in se skušala p.aredit; še manjšo kakor sem bila. Otroci so razumel: mo- jo ukano. Naslednji trenutek vstopijo Nemci. Njihove oči išče- jo po .zbi: kje je učiteljica? Vprašali ..o po nemško, vendar smo razumeli. Niks, niks, odgo- varjajo učenci, eden pa stopi k oknu in kaže Nemcem ono hišo pri Smrekarju. Nemci še vedno stoje in nas nekako posmehljivo gledajo; vendar nam ne store nič. Tedaj se eden od njih zmisli in pomigne ravno men:. Vsa sem vzdrhtela. Na miz: je bil kos kre- de. To kredo vzame Nemec, mi jo da in ukaže: »Napiši: Heil Hitler!« To je biil nemški faši- 5tičn pozdrav. V trenutku sem spoznala, dz m.c ima le za učen- ko in da se md je ukana posre- čila. Stopim k tabli in vrtim kre- do med prst'. »Napiši!« zakliče še enkrat Nemec. Potem nastavim kredo na desko, da je nastala oika. In pr tej pik je ostalo. Prsti msc ubogak Neioci so se naveličali gledati nepismeno de- klico m odšli mrmra je: band't- ska šola! Dolgo smo gledali skri- vaj za njiimi, nato pa smo za- gnali vesel, sproščen smeh. Še dolgo potem se je govorilo o tem dogodku po okolici. Marsikdo me je smeje se vprašal: »No. Majda, si se že naučila pisati ?« Mihec: Jej, teta Majda, ait ste bili pametni! Jaz bi se česa ta- kega ne domishl. Janez: V sili se pač človek vse- ga domi5lL Le p>oguma ne sme izgubiti! Mihec: O, koliko bom sedaj zna! pripovedovat- iz naše vaške zgo- dovine! Kako sem vam hvaležen! Janez: Da, da, marsikaj smo doživeli v tistih časih. Težki, a slavni dnevi so bili to. Zato je prav, da se ne pvozabijo. Toda, ali ni že čas, da se odpravimo k počitku ? Vs : Res je že pozno. Pojdimo' Laihko noč! VLADO KLEMENČIČ (K septembrski razstavi Mestnega arhiva v Ptuju) Že iz dosedanjega razmotriva- nja zgodovinskih dogodkov po nemirnem letu 1848 smo lahko scKjznali, kako so vedno bolj raz- plamteli narodnostni sf>ori med Slovenci in Nemci. Videli smo. kako vztrajno so nemški reakcio- narni krogi v Avstriji izvajali svoje ponemčevalne načrte in kratili nenemškim narodom pra- vice po prlrodnem pravu. Zahteve po zedinjeni Sloveniji so naletele pri odgovornih činiteljih na gluha ušesa. Zastonj so se slovenski za- stopniki skhcevali na § 19. de- cembrske ustave uzakonjene ob dualizmu leta 1867. Ta znameniti paragraf je jamčil avstrijskim narodom jezikovno enakopravnost v uradih in šolah. Nadalje je de- cembrska ustava zagotavljala, da so vsi avstrij.sk: podaniki pred zakonom enaki ter svobodni v osebnem in verskem i>ogledu. Nemški meščanski krogi so bili tisti, ki so se zarotili proti določ- bam omenjene ustave in si z vso silo prizadevali, da se je ponem- čevanje našega naroda še stop- njevalo. Nemški kapital je bil pravza- prav tisti, ki je pri nas utiral pot načrtnemu p>otujčevanju. Delo mu je olajšal težak gosp>odarsk! polo- žaj našega kmeta, ki je v velikem številu obubožal in pa'!a! v od- visnost kapitalističnih mogotcev. Industrija izpodriva domačo obrt. Tovorniki in prevozniki izgubljajo zaslužek ob vedno večjem uve- ljavljanju novega prometnega sredstva — železnice. Množe se plasti malih ljudi, kočarjev, vini- čarjev in drugih odvisnih slojev." Kmeta so trle številne dajatve, med drugim tudi odškodnina, ki jo je moral odrajtati za zemljiško odvezo Zadolženih kmetov je ve- dno več. prav tako uničenih kme- tij. Slab položaj je pospeševalo tudi denarno gospodarstvo in pa oderuške obresti za nujna poso- jila. Težke gospodarske razmere na podežslfu Tudi ljudstvo ptujskega okraja je čutilo vso težo gospodarske krize, ki je zavladala po letu 1848. Poročila v sodobnih časnikih go- vore o gospodarskem propadanju kmečkega življa. Tako poroča »Slovenski gospodar« z dne 15. januarja 1874, da si kmetje ne morejo ničesar prihraniti. »Če se pa ndč ne prihrani« — piše list — »se tudi kmetijstvo zboljšati ne more, ampak postaja vedno slab- še, ter nam žuga propad vsega kmečkega stanu. Pojdi po lepi štajerski deželi, posebno kjer so vinski kraji in štej kmete, ko- liko jih še najdeš na svojih po- sestvih' Namesto njih najdeš zdaj posestnike z Dunaja. Gradca, Ma- ribora. Ptuja itd Vs' so si naku- pili kmečka posestva po ekseku- tivni lictaciji. Ves kapital leze v mesta. Drugi, ki so se naveličali novega robstva. prodajajo sami svoja posestva ter se {x>mikajo v mesta, da laže žive in se jim ni treba več ukvarjati z županstvom, z okrajnim zastopom. s posli in težaki.« Poročilo toži dalje, da štajerski Slovenci nimajo nobene slovenske kmetijske. šole. »Graška nemška kmetijska družba« — pravi poro- čilo — »pa menda misli, da se bodo čudeži v kmetijstvu godili, če izdaja nemški kmetijski list in pošlje vsake kvatre kakega nem- škega potnega učitelja med Slo- vnice.« Oderuštvo je cvetela tudi v ptujskem okraju Mnogi zasebniki in zavodi so iz- koriščali denarno stisko obuboža- nih slojev in zahtevali za poso- jilo nečloveško visoke obresti. O teh težkih razmerah je govoril poslanec Mihael Herman leta 1877 v dunajskem državnem zboru in med drugim naglasil, da »revšči- na tare p>osebno kmečki stan, zla- sti slovenske kmete. Oderuhom na korist se pridelki za veliko let naprej zastavljajo, se pokončava- jo gozdovi, razdrobljujejo kmeti- je. Oderuh'' zahtevajo naravnost everjetne obresti. £*ripoveduje se. da je že jako ugodno, če so posojilci zadovoljni s 120—150 odst in da se pogosto zahteva 300—500 odst. .n še več.« vNadaiijevanje sledi) P-^UJSKI TEDNIK PTUJ. dne 5. septembra 1958 60 let je že tega, ko se je leta 1893 zbrala v newyorškem pr - stanišču množica ljudi in z ve i- kim zanimanjem spremljala pre- mikanje ladjice. Med gledalci ja bilo morda celo več nezaupne- žev, saj niso mogli verjet., da bi se lahko čoln sam gibal in ob- račai sem in tja, ne da bi biJ živ človek v njem. In vendar je bilo res. Ladja se je vrtela; manevrirala in pluia je sem :n tja po nevidnih ukazih nekega človeka, ki je bil ta čas na obaJi.. To je bil mož visoke, sloke pcMave in ostrih potez v obrazu — Nikola TesLa. Danes se prav na ;sti način upravljajo teledirigirana letala in rakete ter pripravljajo j>ot na Mesec. Prav tista preprosta apa- ratu;ra, s katero je Tesla prvič vodil ladjo na daljavo, se danes nahaja v Tesiinem muzeju v Beo- gradu. Poleg tega pa imajo tudi vse druge načrte, skice in pri- prave, vse življenjsko delo veli- kega iiziimiitelja. Preden je leta 1943 umrl, je s testamentom volil svojo zapuščino Jugoslaviji. Pred šestimi leti so gradivo prepeljali v Jugoslavijo. Šest ton g-a je. V njem je kom- pletna dokumentacija njegovih raziskovanj in uspehov, šestdeset let njegovega bogatega življenja, blizu 800 patentov, častne diplo- me in časopisni izrezki. Tesliinega materiala je tako ve- liko, da se muzej spričo tolikega bc^gastva enostavno še ne znaj- de. Najvažnejši dokumenti so si- cer že posneti na mikrofilm, toda pretežna večina gradiva še vedno čaka na ljudi, da ga bodo do- končno proučili in obdelali. k\\ je Antarktika celina? Rarziskovanja v Antarktiki spre- minjajo njen obraz skoraj iz dne- va v dan. Vedno glasneje se po- javlja vprašanje, ali je ogromna ledena gmota, ki po svoji pro- stranosti odtehta Evropo z .A.v- stralijo ^n-ed, celiina ali v led vklenjeno otočje. Z eholotom ugo- tavljajo kakovost sveta globoko pod ledeno odejo, ki je ponekod debela, da bi se naš Triglav z lahkoto skril pod njo. Anglešik- geol^og dr. Vivisn Fuchs, ki je prvi premeril Antarktiko na 3360 kilometrov dolgi poti, je pod le- dom povsod ugotovil celinski svet, medtem ko je neka ameri- ška skupina z eholotom dognala, da bi zahodna Antarktika razpa- dla v nešteto čeri in otokov, če i,.- r,-^ ------' .--1...:.-' 1e;ri Zaliv^ski tok Za Zalivski tok, od vetrov gna- no strujo, ki ji gre hvala za ugo- dno podnebje zahodne in severne Evrope, ve vsak šolar. Kot mo- gočna reka, široka do 150 km, hiti iz Mehiškega zaliva mimo vedno cvetoče Floride čez severni Atlan- tik tja do ledenih Špicbergov, Vi- soko iz letala se prav dobro raz- loči silni veletok, ki se v smeri proti severu vije in cepi sredi ne- skončnih voda med novim in sta- rim svetom. Njegova toplina je znatno višja od temperature vode na obeh straneh zagonetnega to- ka. Ob sevemovzhodni obali ZDA se n. pr. ljudje radostno prega- njajo, medtem ko v bližini molijo iz morja ledene gore ali se preva- žajo ledene plošče. Zalivski tok je učenemu svetu deloma še vedno uganka. Vzroki njegovega gibanja, predvsem pa njegovi različni odcepi in iztoki v oceanu v vseh pjodrobnostih še vedno niso znani. V mednarodnem fizikalnem letu bo zato deset dr- žav z dvajsetimi ladjami razisko- valo Zalivski tok in to predvsem v njegovem osrednjem delu, ki je razmeroma še najmanj poznan. Preiskovanja velikih globin v teku zadnjih mesecev so ugotovila, da se ob vzhodni obali Severne Ame- rike pomika več tokov ravno v nasprotni smeri kot na površju Krava rekorderka Neki angieški gojiteilj živine je bil kot amater na različnih stro- kovnih predavanjih pa tudi ži- vinske sejme ;n razstave je pri- dno obiskoval. Tudi on .je želel razstaviti svojo žlvmo, ki jo je dalj časa na to priipravljal. Neke- ga dne se je ojunačil in prip>eljal na razstavo svojo kravo holand&ke pasme, ki je dosegla rekosrd v proizvodnji mleka. I>nevno daje ta doibra mlekarica nič manj kot 49 litrov mleka. Poleg tega je krava osvojil!« prvo mesto kot najbolj izrazita predstavnica svo- je pasme. 2400 km na uro Neko društvo za aeronavtične konstrukcije je objavi'k>, da se jim je posrečilo skonstruirati motor na reakcijski pogon,, ki bo na železniških tirih dosegel brzi- no 2400 km na uro. Stroj lx> lahko pri tem vlekel dva vagona, nato- vorjena z dvema tonama bre- mena. To 'nezaslišano brzino bo stroj dosege! že po petih sekundah, ko bo v pvogonu. Letalo ubilo 300 galebov Britanski potniški avion. ki se je spuščal na aerodrom Remphry na Škotskem, je naletel na jato galebov. Pri tem je pilot izgubil kontrolo nad svojim dvomotomim letalom, ker se je več trupel ujelo v motor. Letalo je p>obilo okrog 300 galebov, vendar je pilotu uspelo varno pristati. Nenadkriljiva plesalka Neka učenka dekliške šole iz kenijskega mesta Turboa je ple- sala na plemenski svečanosti 11 ur in pri tem držala na glavi od- prto steklenico, polno vode. Iz steklenice ni iztekla niti kaplja vode. Žepni rentgen Pred kratkim so iznašli žepni rentgenski aparat, ki ne rabi niti cevi niti toka. Na z\maj je to majhna svinčena škatla, težka sa- mo tri kilograme. Rentgenske žarke izžareva drobec radioaktiv- nega elementa tulija s premerom !,75 mm. S tem rentgenom se dobi uporabno sliko, čeprav ni ta- ko jgsna kot posnetki velikih apa- ratov. Sam košček tulija stane 68.000 frankov, zato je žepni rMit- gen za sedaj še precej drag. Dežurstvo zdravnikov OD 5. DO 11. SEPTEMBRA 1958 Dr. Nada Pavličev, Vičava — Ptuj: petek, 5. septembra 1958, od 16, do 7. ure: ponedeljek. 8. septembra 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Vladimir Pire, Ptuj — Žni- daričeva, telefon štev. 73: torek, 9. septembra 1958, od 16. do 7. ure. Dr, Ivo Medved, Ptuj — Na tra- tah: četrtek, 11. septembra 1958, od 16. do 7. ure. Dr. Franc Rakuš, Ptuj -- Or- moška cesta: sobota, 6. septem- bra 1958 do ponedeljka. 8. sep- tembra 1958, od 16. do 7. ure; sreda. 10. septembra 1958, od 16. do 7. ure. Mesto drsi v dolino Malo mestece Raduza na po- bočjih neke plan.ne na Sicnlijd, šestdeset kilometrov zahodno od Katanije, počasi drsi v dolino. V mestecu živi okoli 5200 prebival- cev. To drsenje je precej h_tro, nič manj kot 6 km v enem dnevu. Zemljišče namreč, namočeno po dolgotrajnih deževjiili, je pričelo popuščat'. i>od težo hs. Zaradi tega je že več kot f>olovico hiš poškodovanih in raizpokanih. Gola dejstva v Mays Landingu (New Jersey v ZD.A) je pojasnil dr. Isley Boo- ne, predsednik ameriškega zdru- ženja za sončne kopeli, da je nu- dizem edina pot, ki utegne pripe- ljati narode vsega sveta do miru. Ko so radovedni novinarji prosili za bolj jasno izpKJved te teze. je oče ameriških nudistovt pribil: »Če bodo vojaki brez oblek, ne bodo ločili prijatelja od sovražni- ka. Kdo bo potem še streljal...?« DRAVA — KOVINAR (MARIBOR) 2:1 (1:1) V nedeljo so nogometaši Drave povabili resnega kandidata za pr- vaka mariborske podzveze Kovi- narja iz Maribora. Za uvod za prvenstvo sta ekipi prikazali lep nogomet in tekma je bila tipično prvenstvena, tako da so prijatelji nogometa v nedeljo prišli na svoj račun Igra v prvem delu je bila ena- kovredna, toda gostje so z veliko borbenostjo prehajali v terensko premoč. Domačini so v sredini igrali zelo lepo, toda napadalci niso 2nali izkoristiti nekaterih ugodnih priložnosti. Tako so si gostje nemoteno posluževali hi- trih prodorov, vendar so imeli trd oreh v domači obrambi. Domača obramba je bila vedno na svojem mestu in odklanjala vse nevarne akcije. V 31. minuti domačini do- sežejo p>o Mesariču vodstvo. Lep predložek Markoviča, Mesaric z izrednim strelom doseže vodilni gol. Nekaj minut kasneje gostje po nesporazumu obrambe po levi zvezi dosežejo izenačenje. V dru- gem polčasu so na terenu prevla- dovali domačini in že v 71. minuti Mesaric zopet doseže vodilni gol. To je bil najlepši gol dneva, ki ga je približno iz 25 metrov poslal v gornjo vratnico in žoga se je od- bila v gol. Ta gol je še bolj pozi- ve! obe moštvi in gostje izvedejo nekaj nevarnih akcij, ki pa jim je bil domači vratar hladnokrTOo kos. Po ostrem startu v kazen- skem prostoru sodnik iz Maribora prisodi najstrožjo kazen, vendar gostje zastreljajo enajstmetrovko. Tako se do konca rezultat ni spremenil. V domačem moštvu je bila dobra ožja obramba. Sodil je pred 300 gledalci Pliberšek iz Ma- ribora dobro. V predtekmi je mla- dina Drave igrala prijateljsko tekmo proti mladini Kovinarja in tekma se je končala z neodločnim rezultatom 2:2 (1:2). DRAVA : ALUMINIJ (KIDRIČEVO) Domači prijateljski derby Alu- minij : Drava je tudi med ted- nom privabil na igrišče lepo šte- vilo gledalcev. Tekma je bila ne- zanimiva in so prve minute F»ri- padale domačinom. Po nekaj mi- nutah so se gostje nekoHko zbrali in prevzeli igro v svoje roke. V drugem polčasu so gostje ko- ristneje igrali in si pridobili zma- go. Gole za goste .sta dala: Tkal- čec 3 in Krček 2, za domačine: Mesaric, Sirec in Musič. Pa Xa/ oStojhA imjcL nami Obisic iz Suno!Si . Dan na dan jih vidimo, kako se vozijo skozi mesto. Namreč av- tomobili. Inoezmski. Največ jih ima označbo A in D torej Avstri- ja in Nemčija. Vozijo, vozijo proti Zagrebu, Beogradu in sinjemu Jadranu. Le malo se jih ustavi v Ptuju. Niti toliko ne, da bi si mimogrede ogledali naše muzeje in popili kupico dobrega vina. Kdaj pa kdaj se pa le kateri usta- vi. Navadno je to obisk iz Gradca, z Dunaja, iz Celovca, E*tujčani imajo tam precej sorodnikov, znancev .. . Zdaj f>o desetih, dva- najstih letih, odkar je minila voj- na, so se odločili, da pogledajo ... Prva leta po vojni se je tam pri njih marsikaj govorilo o Jugosla- viji. In da je najboljše ostati do- ma. Zdaj da je drugače. Pa ni nič drugače. Le resnica je prodr- la tudi do njih. In tako prežive nekaj dni ali tednov v našem I*tuju. Sprehajajo se po mestu v spremstvu domači- na, ogledujejo to in ono. Nekateri od njih so bili pred vojno ali med vojno pri nas. »Schau, schau, Mizzerl,« (Glej, glej, Micerl!) pravi dobrodušni Dunajčan svoji ženi, »teh blokov pa prej ni bilo... Pa tudi nov be- tonski most bodo dobili Ptujčani, ki jim ga nista privoščila ne ce- sarska Avstrija ne kraljeva Jugo- slavija. In še tu in tam se zida, prenavlja. »Ich gratuliere!« (Če- stitam!) Potem hiti domačin gostom raz- lagati, da bomo dobili Ptujčani v kratkem tudi vodovod, kanaliza- cijo. »Na alstn,« pravi Dunajčan. »kolikor vem iz zgodovine, je imel Ptuj vodovod že v rimskih časih, torej pred približno 1600 leti ali še prej. Skrajni čas je, da ga zgradite, saj ga imajo pri vas že manjši kraji, kakor sem videl.« En dan si določijo gostje za ogled muzejev in mitrejev. Vzpe- njajo se na grad po .strmi in ozki Grajski ulici, med hišami z raz- padajočim ometom, po zanemar- jenih stopnicah . .. »Zakaj ne ure- dite dohodov na grad,« vprašuje Dunajčan, »če bi imeli kaj takega pri nas na Dunaju, bi bilo vse kakor iz škatlice.« Dober vtis na- pravi na goste nova restavracija s teraso pred njo in prelepim raz- gledom. Ko si ogledajo muzejske zbirke, so navdušeni. »Ne veste, kaj imate. Saj to je muzej, da malo takih. Kje pa imate kake prospekte, razglednice, spominč- ke? Ali vedo kaj tujci o teh stva- reh?« Domačin, ki spremlja goste, se sam čudi bogastvu, zbranemu po sobah in sobanah. Saj je bil danes prvič v teh prostorih. Ptuj- čani ne poznajo svojih muzejev. Potem si hočejo ogledati še ar- heološko zbirko v bivšem domi- nikanskem samostanu. Mlada, ži- vahna kustodinja jim razkaže sta- re kamne, sp>omenike, sarkofage. Oprošča se. ker jim ne more po- kazati vsega. Večina najdb in iz- kopanin je v skladišču, zato zbir- ka še ni urejena, ker ... Domači- nu, ki spremlja goste, je znan problem. Omeni mizarsko delav- nico v prvem nadstropju. Gostje se čudijo: »Ist das moglich?« (Je to mogoče?) Nazadnje pogledajo še v študijsko knjižnico. »Koliko knjig?« vprašujejo. 40.000. »Go- tovo je to stara knjižnica?« Ne, ne. letos je deset let. odkar je bi- la ustanovljena. Spet: »Ich gratu- liere!« Popoldne so si ogledali gostje še to in ono v mestu in najbližji okolici. Bili so nadvse zadovoljni. Zelo pa so se spet čudili, ko so zvedeli, da mesto sploh nima ho- tela. »Kje vendar prenočite tujce, ki si prihajajo ogledovat to vaše znamenito starinsko mesto?« Ko jim je bilo pojasnjeno, da jih pre- nočujejo v skromnih prenočiščih pri »Belem križu« ali pri »Slonu« in da jih večkrat napotijo celo v oddaljeni letovišči na Borlu ali na Štatenbergu, se spet čudijo. »Ho- tel, hotel z najmanj 50 sobami zgradite! To je za Ptuj ena od najnujnejših gradenj!« Ker so bili vsi že malo utru- jeni, jih domačin povabi na tera- so kavarne »Evropa«, kjer si na- roče okrepčilo. Sedijo in opazujejo števihie avtomobile, ki vozijo proti Za- grebu, Beogradu in sinjemu Ja- dranu ... Vozijo, 'v-ozijo in se ne ustavljajo. _kec Kidaj je zelenjava ztma m u^mauu un la ozimljenje (Naidaljevanije z 2. strani seni). Če rdeče pese in korenčka ne moremo takoj uporabiti, je dobro, da jih hranimo v vlažni mivki na hladnem prostoru ali pa zakopljemo v zemljo. Rdeče zelje pospravimo, ko so glave približno enako velike in trde. Če bomo uporabili rdeče zelje za čez ziimo, potem poča- ka jmo, da bodo glave Iep>o obl.- kovans in dovolj trde. Solato (glavnato) uporablja- mo, ko napravi primerno veliko glavo, toda ne preveliko. Na- vadno solato pa uporabljamo takrat, ko dosežejo listi primer- no velikost. Zeleno za dnevno uporabo lahko pobiramo v vsaki veliko- sti. Ce pa hočemo gomolje zele- ne shraniti čez zimo, morajo le- ti biti popolnoma dorasli (obli- kovani). Spinačo najbolje uporablja- mo takrat, ko je rastlina ob- likovala primemo močne liste, ne sme pa še imeti nastavkov na cvet, Spinači obiramo zu- nanje liste, srček pa pustimo, da se znova razraste. Paradižnik naj po možnosti dozori na rastlini. Samo ob rnrzlem in neprimernem vre- menu bomo paradižnikove sa- deže pobrali in pustili dozoreti v toplem, svetlem prostoru. Beli in kodrasti ohrovt bomo pospravili, ko bodo glave do- segle primerno velikost. Za prezimovanje bomo uporabili le trde glave. Nikdar pa ne sme- mo toliko časa čakati, da bi glave razpočile. Čebulo uporabljamo, ko je dosegla primemo velikost. Za prezimovanje mora biti popol- noma dozorela. Zelenjavo pa moramo tudi pravilno pripraviti. Osnažiti in umiti jo moramo dobro, toda čim hitreje. Zelen.iave ne smemo pustiti v vodi, ker le-ta lahko izluži mi- neralne snovi iz zelenjave. Čim- več zelenjave uživajmo v pres- nem stanju (.solata, redkvica, korenček, redkev, špinača itd.) Ce pa ostalo zelenjavo kuha- mo, jo kuhajmo čim manj ča- sa, tcda tako dolgo, da bo uži- tna. S predolgim kuhanjem uni- čimo vitamine in okus pri ze- lenjavi. Za ohranitev dobrega okusa uporabljajmo pri pripra- vi -zelenjave surovo maslo ali ol.ie. namesto s\nnjske masti Izogibajmo se močnih prežganj. Zelenjavo moramo takoj servi- rati, čim sm.o jo pripravili, ne smemo je pregrevati, ali dalje časa držati na vročem. Po mož- nosti zelenjavo sproti priprav- ljamo, ko smo jo nabrali na vrtu in ne puščajmo je dalj časa ležati, zlasti sedaj v toplih mesecih. Nabirajmo jo čim bolj zgoda.i zjutraj in jo shranimo do uporabe istega dne v čim bolj hladnem prostoru, Ce ze- lenjavo ogreje sonce in jo po- tem nabiramo, že ni več tako sveža in okusna. Ing. Kincl Vladimir OLO Maribor Preklic Podpisani Eržen Rudolf, absol- vent vajeniške šole za lesno stro- ko Ptuj, preklicujem žalitve na zaključni prireditve vajeniške šo- le in se zahvaljujem celotnemu predavateljskemu zboru in šol- skemu odboru Vaj. šole za razne stroke, da je odstopil od prego- na. Posebej se zahvaljujem in opravičujem upravitelju šole tov. Stropnik Jožefu in predavatelju tbozdravnik: »ALi naj vam zob omotim?« Pacijent: »Nikakor ne. Ta zlo- mek me je dva dni bolel, zato pa mu ne prizanesem.« Zahvala Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na zadnji poti spremili moža, očeta in starega očeta ANTONA MOHORIČ upokojenca iz Ptuja Posebno se zahvaljujemo zdrav- nikom in osebju kirurškega od- delka splošne bolnice v Ptuju, kakor tudi sosedom in vsem daro- valcem vencev in cvetja. ■ Družina Mohorič Tržne cene POVRTNINA: krompir 10—15. zelje v glavah 20, cvetača 40, ku- mare 10—15, kumare za vlaganje 40—50, čebula 40—50, česen 100, ohrovt 30, rdeča pesa 40, koren- ček 40, peteršilj 40—50, solata en- divja 40. paprika 30—40, paradiž- nik 15—20, buče 10, fižol luščeni 40. fižol v stroč.iu 20—25, špinača 80—100. SADJE IN SADEŽI: jabolka 15 —25, hruške 20—30, slive 20—25. breskve 60—70, grozdje 70—90. ŽITARICE IN MLEVSKI IZDEL- KI: koruza 30—40, proso 50—60, ječmen 40. pšenica 30—40, ajda 50, oves 40, koruzna moka 30, aj- dova moka 50—60, koruzni zdrob 50, mleko 30, sir 30—70, smetana 140. PERUTNINA: kokoši 300—500, piščanci 300—700, jajca 13. MAŠČOBE: uvožena mast 325, domača mast 400, zaseka 300— 400. maslo 400—500. MESO: goveje meso 280, teleti- na 300, svinjsko meso 340 din za kg. Trgovina »ZVEZDA« Ptuj sprejme dva trgovska pomočnika ci tekstilne strehe. Nastop službe takoj. Izdaja »Ptujski tednik« Direktor Ivan Kranjčič Ure.1uje uredn išk odbor Odgovorni urednik Ba iman Anton Ur?dn^štvr in uprava v Ptulu Lackova S Telefon 156 Cek rač pri Komunalni banki Manbor, podružnica v Ptuju, št 504-708-3-206 Rokopisov ne vračamo. Mariborska tiskarna, Maribor Letna aaročnina 500 din. polletna 250 din.