Ha jv«e j! doTcnsld dnenrik ▼ Zdroienih driavah. Vel j* sa vso leto.........$6.00 Za pol leta...............$3.00 Za New York celo leto... $7.00 Za inozemstvo celo leto... $7.00 GLAS NARODA List slovesih delavcev v Ameriki. 11» largest Slovenian Daily hi the United States. Zmed every daj except Sunday! and legal Holidays. 75,000 Readers. "Ml TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at £he Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: 4687 CORTLANDT. NO. 141. — ŠTEV. 141. NEW YORK, SATURDAY. JUNE 17. 1922. — SOBOTA, 17. JUNUA. 1922. VOLUME XXX. — LETNIK XXX. ŽELEZNIŠKI DELAVCI ZA STAVKO ŽELEZNIŠKI DELAVSKI SVET ZDRUŽENIH DRŽAV SE JE OBDOLŽILO, DA POMAGA ZAROTI DELODALAJCEV, DA ZDROBE UNIJE. — NAČRTI ZA ENO VELIKO UNIJO V VSAKI INUSTRIJI SO BILI PORAŽENI. Cincinnati, O.. 16. junija. — Sta\ko vseh železničarjev, rveza-nih /. American Federation of Labor, s** j* »lane* praktično zagotovilo. Voditelji železnica rskih strokovnih unij so izdali ugotovilo, (la hodo avtorizirali stavko, če 1k» glasovanje mož pokaaalo, o|je-delstvom. HOOVER IN PREMOGARSKI DELODAJALCI. Washington, I). C., 15. junija. Premogarski operatorji in prodajalci na drobno, ki so pristali v naert administracije, da prostovoljno skrčijo cene premoga tekom sedanje stavke, so bili danes tnkaj, da se posvetujejo s tajnikom Hooverjem glede korakov, katere naj se stori, da se pridobi za načrt manj&ino proizvajalnih in razdeljevalnih panog industrije, ki dosedaj Se ni hotela sprejeti admnistracijskega načrta. Pozor! Sorodnike in znane« Je zopet mogoče dobiti iz starega kraja, ker je bila dosedanja postava (triprocentna kvota) podaljšana za nadaljni dve leti. Dobiti sorodnike in znanee iz kraja imajo prednost nmeriaki državljani in oni. ki imajo prvi papir. Kdor želi dobiti koga iz sUrega kraja, naj nam piše za pojasnilo; točna in solidna postrežba jameena. PRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York V Berlinu govore o nameravanem državnem puču, katerega baje pripravljajo pangermani. Berlin, Nemčija, 16. junija. — List Freiheit, glasilo neodvisnih socijalistov, je priobčil senzaeijo-nalen dopis z "dobro poučene strani", v katerem se glasi, da je pričakovati vse-nemškega ali pan-germanskega puča. Pisec dotičnega dopisa izjavlja. da niso bile različne vojaške parade, ki so se v zadnjem času "išile v različnih delih Wmčije. kot naprimer Hindenburgovo slav le gledališke predst ive. pač p:i resne priprave za m n irhisti-< «n državni preobrat, pred katerim naj bi sc vršila po mnenju istega vira noke vrs{«» li^rtolo-mejska noč. tekom katoi" naj bi o'lstranilo enostavno vse osebe, k.»jih imena so zaznamovana na pof-ebni proškripeijski listini Pisec izjavlja, da sta obran bno ministrstvo in policija zapletena v to prekucuško gibanje. Soglasno s socijalističnim li-stom Vorwaerts je včeraj direk-torij stranke večinskih socijali-stov sprejel sklepe, ki svare pred republiki sovražnim demonstracijam. določenim na dan 28. junija. V sklepih se glasi, da namerava vprizoriti nacionalistične organizacije v družbi častnikov in prejšnjih vojakov dne 28. junija, to je na obletnico podpisanja ver saillske mirovne pogodbe, po celi deželi demonstracije. Take demon ^ t rac i je. se glasi v sklepih, so vedno vzrasle v raonarhistične in mi-Iitaristične priredtve ter bo raj. brž tud v sedanjem sluČaj-i njih namen vprizoriti divjo agitacijo proti republiki. Direktorij priporoča vsled tega, da naj bo soci-jalistična stranka oprezni ter da naj skliče zborovanja, kjerkoli bi bilo kaj takega potrebno. VELIKE IZGUBE VSLED PRE MOGARSKE STAVKE. Harrisburg, Pa., 16. junija. — Soglasno z neko statistiko, katero je sestavil dr. Connelly, državni d? lavski komisar, so dosedaj pre-mogarji in lastniki premogovnikov v Pen nsy Ivani j i izgubili približno sto in pet in štirideset mi-ljonov dolarjev vsled stavke. Komisar je določil trajanje stavke na sedem in petdeset dni, povprečni dnevni zaslužek premoga rje v ha pet dolarjev, vzdrževalne stroške premogovnikov med časom, ko počivajo pa na malo manj kot en miljon dolarjev na dan. Pri Izgubah za posestnike rovov pa ni pri tem še upostevanaa izguba zasluga in dobičkov. JAPONSKA SE PRIPRAVLJA NA VOJNO INOZEMSKA VELEMESTA SO POLNA JAPONSKIH DIJAKOV, KI PROUČUJEJO MODERNE METODE. — ZDRUŽENE DRŽAVE SE NE BRIGAJO ZA NE VARNOST. — JAPONCI BODO V DESETIH LETIH LAHKO ZA VOJEVALI MANDŽURIJO IN SIBIRIJO. MIROVNA PALAOA V HAAGU. V tej palači sc jo začrta včeraj svetovna kcnferenca, ki bo skuš ala rešiti zagoneten ruski problem MORILEC JE 00 WALTER WARD VELIKA STAVKA KONCA MOLČAL OBTOŽEN UMORA V VERA CRUZ Črnec, ki ni hotel tekom celega Ward je bil aretiran rarii umora Rdeče zastave so zavihrale, ko se leta v smrtni hi T. poveiati svoje-i po prvem r-du. — Ttm*i očeta bo- stavki, vedno bclj š*ri. — Čete ga naslova, je umrl v eljktr. stolu. Ossining, X. Y., l(j. junija. — Hladen, miren ter v oblasti svojih živcev prav do zadnjega, je bil William Bell, črnec in morilec •Wiliama Scheera, frrocerja v Co-roni usmn-en v električnem stolu v JSinjr Sinpu. Bell je stopil v eksekucijsko sobo ob enajstih in štiri minute zvečer ter rekel proti dr. Amos Squiresu, jetniškemu zdravniku: — Jaz sem nedolžen, doktor. Nato je pričel molit* z Rev. Pe- tersonom,., protestantovskim kape-lanom. Bell je bil projrlašen mrtvim ob enajstih in trinajst minut. Bell ni hotel navesti svojega naslova, ko je bil aretiran ter je ostal nem glede tega predmeta skozi ves čas. ko se je nahajal v ječi. Bell in neki drugi črnec sta prišla v malo prodajalno Scheera ter vprizorila roparski napad. Ko sta hotela oditi, je skočil Scheer proti njima ter bil Ustreljen do smrti. Bell je bil aretiran na železniški postaji, a njegov tovariš je ušel. Bell je preživel svoj zadnji dan zelo mirno. Pokimal je stražnikom. kadar so prišli mimo njegove celice in skozi več kot eno uro je molil s kapelanonu Ko je duhovnik odhajal, mu je rekel Bell: — Oe bom umrl danes, bo država umorila nedolžnega človeka. Nekemu stražniku, ki ga je vprašal, kaj bi imel rad za večerjo, je odgovoril: — Navadna hrana je dosti doli ra za mene. Bell je bil v smrtni hiši približno eno leto. Imel je le malo obiskovalcev. do kazenski zasledovali. naj se pridružijo stavkarjem. PRISELJEVANJE V PALESTINO. Jeruzalem, Palestina, 16. junija. Tekom meseca maja je dospelo semkaj 799 židovskih priseljencev. Od 1. januarja naprej je bilo 1400 takih priseljencev. ZOPET ZAUPNICA FOINCA-REJU. Pariz, Francija, 16. junija. — Ministrski predsednik Poincare je zopet dlobil zaupnico od parlamenta. Sumljivo je, da potrebuje toliko takih zaupnic. POINCARE V LONDON. Pariz, Francija. 16. junija. — Ministrski predsednik Poincare se bo podal danes popoldne v Lon-lon. V ponedeljek se bo tem po- j svetoval z angleškim ministrskimi New York, 16. junija. — \Vrl-! ter S. Ward, razvajeni sin multi-miljoriarsko družine in glavna postava v eni najbolj skrivnostnih tragedij, kar se jih j*1 kedaj z;i-vršilo v Now Yorku in okolici, bo prišel danes iz majhne celice Westchester okrajne ječe. da odgovori na obtožbo radi umora po prvem redu, ki je bila dvignjena proti njemu. Ker je bil obtožen umora po prvem redu kot morilec Clarence Petersa, se mu ni dovolilo, da bi ostal na prostih nojrah proti jam-ščini in sodnik Morschauer ga je poslal v ječo kakorhitro je hila dvignjena proti njemu obtožba. j Jamščino se je zanikalo za enkrat, a sodišče je določilo nadaljno zaslišanje za današnji dan. da se razmišlja o tej zadevi. Domneva se, da se bo pospešilo pričetek obravnave proti "Wardu in da se bo vršila v teku dveh tednov, če ne preje. Ward bo moral brez dvoma ostati med tem časom v ječi. t sestalo. Sodnik Morschauer ne bo predsedoval v obravnavi proti Wardu. ker je preobložen z drugimi slučaji, katerih ne bo mogel spraviti s 1'oledarja pred koncem julija. Glasi se, da je brat obtoženega, Ralph Ward, obrazložil celo izsiljevalo zaroto pred sodnikom Morschauer jem. C.lasi se. da ni segala cela izsiljevalna zarota preko konjskih dirk. temveč da se je omejevala na slednje. Okrajni pravdnik Weeks je iz-* javil, da bo na vsak način skušal pospešiti obravnavo proti Wardu, da pa dvomi, da bi mogla priti na vrsto pred septemberskim terminom. Obtožba, katero se je dvignilo proti Wardu, je prišla za slednjega, za njegove sorodnike in njegovega zagovornika Campbel-la kot? veliko presenečenje. Ko so se oglasili pomočniki šerifa pri Wardu, da. ga odvedejo v ječo, je pričela njegova žena ihteti. Spravila mu je nekaj stvari v ročni kovčeg, ga spremila do vrat ter ga tam še enkrat objela. Rekla pa ni nobene besede, kajti udarec je bil očividno prehud zanjo. Stala je nato sredi vrat, dokler ni izginil avtomobil, ki je odvedel njenega moža v ječo. -— ■■ * 1 predsednikom glede splošnih političnih vprašanj. V spremstvu Poincareja se bo nahajala tudi njegova žena. Pričakovati je. da se bosta oba še v ponedeljek zvečer zopet napotila proti domu« Vera Cruz, Mehika. 16, junija. Generalna stavka, ki je izbruhnila tukaj, narašča z vsako uro in po ulicah in cestah Vera Cruza hodijo velike množice ljudi, z rdečimi zastavami v rokah ter noser letake, na katerih je zapisano : — (Je se nam ne bo dalo pravice, bomo vz^li pravico v svojo lastno roko. Vrste stavkarjev dobivajo vsako uro sveže rek rute in unije zidarjev. tkalcev, uslužbencev v ledenicah, krojačev, brivcev in kuharic so se pridružile stavki. V hotelih in restavracijah ni bilo mo«oče kupiti nobene hrane. Tudi generalna stavka v Yuca-tp.nil narašča ter ni opaziti nobenega znamenja možnosti, da bi se ne moglo v doglednem času napraviti konec sedanjim neredom. Fnijski načelniki izjavljajo, da ne bodo odnehali. Stavkarji v Vera Cruzu izjavljajo, da bodo vzeli zadeve v svoje lastne roke, če se ne bo hitro napravilo konec stavki potom privolitve v vse njih zahteve in da bodo pričeli z uničevalno kampanjo. Zvezne čete. ki so tukaj na straži, se je isto tako poznalo, naj se pridružijo stavkarskemu gibanju. Senjor Horan Proal. boljševiški voditelj v Vera Cruzu ter načelnik unije najemnikov, je nasveto-val stavkujočim kuhnrieam. naj ne hodijo na cesto, kjer l>i lahko postale žrtve srda naroda, številne kuharice, ki so skušale delati, se je preteplo in kamenalo. STAVKARJI IZGUBILI SVOJE HIŠE Uniontown, Pa.. 16. junija. — Lastniki premogovnikov v Fayette okraju so pričeli metati iz stanovanj stavkarje. ki stanujejo v kompanijskih hišah in namesto njih prihajajo v hiše stavkokazi. Vsaki dan se vrže približno petdeset družin na cesto. Stavkokazi prihajajo večinoma iz premogar-skih polja West Virginije ter privedejo ponavadi takoj s seboj svoje družine in svojo lastnino. Največ stavkarjev so vrgli iz hiš v Alieia, a dosti tudi v Maxwell. Včeraj se je izjavilo, da znaša produkcija premoga v Fayette o-kraju približno sedemdeset odstotkov normalne produkcije. PREDSEDNIK NE MORE BITI POVSOD. Washington, D. C., 16. junija. Predsednik Harding, ki je bil povabljen od vseučilišč Yale in Harvard k zaključnim slovesnostim, bo najbrž od važnih vladnih poslov zadržan vdeležiti se teh prireditev,. . - -ij * 3 ± Pariz, Francija, 16. junija. — Dočim je Amerika zakopala svojo glavo v pesek, kot noj ter noče videti nevarnosti, se Japonska pripravlja, da izkoristi desetletno premirje s tako dobrim učinkom, da bo koncem tega premirja njena enokonomska pozicija slična oni Amerike, kar ji bo tudi dalo primerno priliko za uspeh v vojni. katerega bi sedaj ne bi bila deležna, kot ji jp dobro znano. Tako je izjavil neki Y. Pou-vreau. ki je že povzročil številna dela o ^svetovni politiki in ekonomiji in ki je priznan izvedenec glede vseli vprašanj, ki se tičejo Orijenta. — Na stotine japonskih dijakov prhaja vsaki mesec v Francijo z denarnicami, založenimi od njih vlade, — se glasi naprej v izjavi. — Njih misija je absorbirati evropsko kulturo ter se obenem tudi boriti za nameravano franco-sko-japonsko zvezo. — Ob istem času pa sprejemajo nemška vseučilišča, katerim pomaga nemška vlada, japonske dijake in sicer na temelju prednostnih pogojev in Japoncem se nudi vsako možnost, da se nauče izdelovanja v vseh panogah. S pomočjo teh sredstev upa Nemčija izpremeniti svojega prejšnjega sovražnika v možnega zaveznika. — Medtem pa je desetletno premirje vse, kar potrebujejo Japonci, da raztegnejo svojo vlado nad Mandžurijo in Sibirijo. V poteku časa bo Rusija v ekonomskem o-ziru razdeljena na dva dela. Iztočni del bo pod kontrolo Nemčije, ki bo lahko razvila in pospeševala v Rusiji vse industrijalne pano^\ katerih ne more razviti v Nemčiji sami vsled določb ver-saillske mirovne pogodbe. Zapad-ni del Rusije pa bo kontroliran od Japonske. Ekonomska zveza med tema dvema silama bo veliko večji dogodek z veliko večjimi posledicami kot pa bi bila vojaška zveza, kajti z Rusijo vred bi Nemčija in Japonska kontrolirali iztok in zgodovina nam kaže, da kontrolira oni, ki kontrolira iztok, tudi svet. — Ko so vzele velesile Nemčiji kolonije, so napravile svojo največjo napako, kajti Nemci se bo-bo razpršili po £»leni svetu in enostavno dejstvo, da nimajo nikakih kolonij, jih sili, da sklenejo zvezo z mlajšo silo. — Bila so brez dvoma angleška rovarstva. ki so napotila Združene države, da so podpisale zvezo štirih sil. vendar pa bosta le Japonska in Anglija, ki bosta imeli j eventualno dobiček od te zveze. Desetletno premirje je ravno to, kar potrebuje Japonska ter je morala dobiti to premirje, da po-| stane tako močno, da se bo lahko spustila v boj. Pisec svetuje, naj se odpošljp izvedence in preiskovalce na Ja-| ponsko. v Nemčijo in Rusijo, ki . naj bi ostali tam za celo dobo desetih let ter skrbno zasledovali | vsako giban je Japonske. — Ce že ne morete graditi bojnih ladij, pa vsaj ohranito svoje ladjedelnice t^r visoko izurjeno osobje, ki je potrebno za jrrajpnjp ladij. Potrebovali jih boste n«*k^- ga dne. I _ l - PRED SMRTJO JE ZATRJEVAL SVOJO NEDOLŽNOST. Ko je včeraj sedel zamorec W. M. Bell, na električni stol v Sing j Singn, je svečano izjavil: - f> ( me usmrtite, si zapomnite, da je država usmrtila nedolžnega človeka. Bell je z nekim svojim tovarišem oropal trgovino nekega Scheera v Coroni. Ko sta odšla s | plenom, jima je Seheer sledil. Xa-j enkrat je pa zasledovalec p tdel ' mrtev na tla. Bell je do zadnjega trenutku zatrjeval, da ga ni ustrelil on, pač pa njegov tovariš. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, AVSTRIJI, ITALIJI in ZASEDENEM OZEMLJU se potom naši banke rzvrfujejo zanesljivo, hitro in po nizkih cenah. Vieraj so bile naše rene sledeče: Jugoslavija: Razpošilja na zadnie poŠte In Izplačuje "Kr. poStnl Čekovni urnfi In "Jadranska hatika" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu; Kranju. Celju, Mariboru, imhrovniku, Splitu, Saraje~u aH drugod, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. 300 kron 400 kron 500 kron $ 1.30 $ 1.70 $ 2.10 1,000 kron . 5,000 kron . 10,000 kron . $4 00 $20.00 f $39.00 lialija in zasedeno ozemlje: Razpošilja ua zadnje pošte in izplačuj« "Jadranska banka** t rrstn. Opatiji in /adru. ' 50 lir----$ 3.10 500 lir .... $27.00 100 lir----$ 5.60 1000 lir____ $53.00 300 lir .... $16.20 Za pošiljat ve, ki presegajo znesek dvajsettiso* kron ali pa dtatisoč lir dovoljujemo po mogočnosti še posebni popust. Vrednost kronam, dinarjem in liram sedaj ni Etaln.i, menja ne večkrat in nepričakovano; i* tega razloga B»xn ni mogoče podati natamne cene vnaprej. Ml računimo po ceoV cuega dne, ko nara ^oepe posl~.nl denar v roke. . , » VAŽNO! Izplačila t gotovem ameriškem denarju ali v efektivnih dolarjih Po novi naredbi finančnega ministerstva v Jugoslaviji je sedaj bankam tam zabranjeno izplačevati č^ke in nakazila v tujih valutah. Vsa nakazila v dolarjih ali kaki drugi tuji valuti se morajo izplačevati v dinarjih oziroma kronah |*» določenem tečaju. Do kake druge tozadevne odredi** nam toraj v Jugoslaviji nI več mogoče izvrševati izplačil v dolarjih. Vedno pa še lahko izvršujemo izplačila v dolarjih v Avstriji. Italiji ter zasedenem ozemlju. Denar nam je poslati najbo'je po Domestic Money Order all pa New York Bank Draft FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlaxkdt Street New York, N Y. (Advertisement) GLAS NARODA, 17. JUN. 1922 "GLAS NARODA" ItU>VENIAN DAILY) antf Publish*« by * Qffinis Publishing Oonpui LA Corporation) FRANK tAKtEft, PrMJtertt LOUIS BENEDIK, Truiurtr I, of BualnoM of tho Corporation and Addrouoo of Abovo Offlowai Cortland« Strooc, »orou«h of Manhattan, Now York City, N. Y. "O*.em Naroda** Izhaja vsaki dan Ixvzemil nedelj in praznikov. coto loto volja II«* In Canada pol lata . totrt lata Amorlko Za Now York za colo loto ,.t...r. fT.Ot - M.»0 za pol lota — $3.50 •........... $3.06 za inozemstvo za colo loto ....m $7JO ........ $1.60 j za pol ......... I3.B0 I L A • NARODA (Voloo oi tho Pooplo) Day Except Sundays and idlttja Subscription Ysarly $«.$0 Advertisement* on Agreement. DaplM torso podpisa la baobnostl oe no priobCuJeJo. Denar naj so blajroToE po- itl po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov prosimo, da oe nam todl prejAnjo blvallftčo naznani, da hitreje najdemo naalovnlk*. GLAS NARODA Cortland« Street, Borough of Manhattan, Now York, N. Y. Telephone: Cortlandt 287$ TEMELJ VPRAŠANJA. Na Columbia univerzi je grra-duiral neki sedemintrideset let star dijak. Kri bo fantiček dorasel, bo morda še kaj svojim starišem poina- Pametno in modro je. da r.ač-ne mati hčerko, ki je stara štirinajst let. uvajati v spolnt' skrivnosti. T<» mora storiti seveda z veliko previdnostjo, da ne rani deviških čustev dekleta. Tako pravijo zdravniki in pe- Štatistike, dejstva, principi in običaji administracije, — vse to ima svoje neoporeeeno mesto v gibanjih za so-cijahio reformo. Vse to pa ne more zatreti in nadomestiti sile, ki izvira iz globokega in trajnega nezadovoljstva. Ljudje, ki so predvsem prizadeti vsled razorganiza-cije premogarske industrije, niso občinstvo kot tako, ki se od časa do časa pritožuje radi visokih cen ter pomanjkanja premoga ter kmalu pozabi na te svoje pritožbe. Nadalje tudi ni ne politična administracija, ki vidi v premogarski stavki nadaljno in nevarno zavlačevanje trgovske prosperitete, temveč 750,000 premogarjev, ki dobivajo kljub visokim mezdam neravnost stradalne plače; katere bre vsakih nadaljniii cerimonij mečejo iz stanovanj in ki so v teli demokratičnih Združenih državah le preveč pogosto videli, kako so omalovaževali njih pravice kot proste ljudi, kako so jih teptali in uničili. Če ne bo prišel pogon za novo industrijo od premogarjev samih, ni vrjetno, vsaj za dolg čas, da bi prišel tak pogon z veliko uspešnostjo s katerekoli druge strani. Tudi ni treba prevelikega poznavanja zgodovine o zlorabi delavskih pogojev v premogarski industriji, da pride človek do spoznanja, da so bili preteklosti pre-inogarji, ne pa država in javno občinstvo, oni, ki so pričeli z inieijativo, da se odpravi te zlorabe in ki so v glavnem odgovorni za ves napredek, dosežen na tem polju. Premogarska industrija v Združenih državah je bila vedno notorična kot industrija, v kateri se je napravilo delo, samoposebi nevarno in onegavno, še bolj sovraže-nim vsled postopanja industrij. Kompanij>ki štori, izvanredno dolge ure in nizke plače, brezskrbno omalovaževanje človeškega življenja, sistemi izplačevanja mezd, vsled katerih niso dobili premoga rji niti tega, kar so zaslužili, — vse to so splošne znane stvari v delavskih odnosa j ill v premogarski industriji. liile so predmet državnih in zveznih preiskav. Vse so preiskali, obsodili ter zaznamovali. Bile so vir oboroženega konflikta med premogarji in najetimi agenti delodajalcev. Pod neke vrste kontrolo pa so prišle šele takrat, ko je United Mine Workers organizacija dosegla priznanje ter bila uvaževana radi svoje moči. I3ilo pa je šele v teku te zadnje stavke, ko je unija premogarjev posvetila svojo pozornost onim bolj osnovnim primanjkljajem v organizaciji industrije, katere smatrajo številni proučevalci problema za kormiko vseh tež-j koč med delodajalci in uslužbenci. Kaj nam more pojasniti to očividno zaostalost v stremljenju, da se spravi na dan resnična vprašanja ter jih skuša rešiti > Ali je pre-mogarje in njih voditelje težje pridobiti za nacijonaliza-eijo, v katerikoli,oMiki. kot "pa splošno občinstvo kot tako, ali pa so vsi pregledali resnično "bolezen premogarske industrije" i Odgovor je le v bistveni naravi premogarske unije. Kot številne druge ameriške delavske unije je tudi United Mine Workers bojevita organizacija. Ne le radi-tega, ker je pripravljena boriti se, temveč ker so jo okoliškim* prisilile do tega. Ta organizacija se je morala boriti prvotno Za delno priznanje, za izločen je ali ukinjenje kompanijskih štorov in za zmerno povišanje plač. Potem, ko je pričela ta organizacija napredovati, se je pojavila pošast ne-unijonizma v obliki premogarskih polja v West Virgiuiji. Boj je bilo treba potem pričeti popolnoma i z nova. Napredek v eni sekciji je bil stalno ogrožen od uničevalnega uplivanja kake druge sekcije. Bitka se je izpre-menila v boj za obstoj in za ohranitev standardov. Uradniki unije so se obupno držali vsega, kar so dosegli in nobenega časa niso imeli, da bi izpredli rekonstrukcijske programe. Zgodovina Mine Workers je bila v tem oziru zgodovina več kot ene ameriške strokovne organizacije. Uspehi pa so bili skoro vedno isti. Modrih pogojev miru, kot smo izvedeli prav v zadnjem času, se ne uveljavlja, dočim polni dim bitke še vedno oči onih, ki sklepajo mir. Oni, ki hočejo uveljaviti zdravo uravnavo v premogarski industriji, se morajo zopet naučiti, kako važno ulogo je igralo ne-unijsko vprašanje v preteklosti in ka- ko značilno bo kot faktor pri zavlačevanju vseh zadovo-lB^A^M 7 O 21 €9*21 ljivih uravnav v bodočnosti. j ■ vU5l Pred nekako sedmimi leti je objavil Mr. Arthur J. i e—^_s Suffern knjigo o spravi in arbitraciji v premogarski industriji v Ameriki. Ta knjiga ni delo pristranskega človeka. Predstavlja skrben študij sil v premogarski industriji, razlaganih z oziroin na njih zgodovinsko ozadje. Eno dolgo poglavje v knjigi je posvečeno temu, kar gal. imenuje avtor "west-viržinski problem", o katerem pravi pisec, da predstavlja najbolj pomembni faktor, ki ogroža sistem sprave in arbitracije. V tem poglavju opisuje Mr. Suffern, kako se je predi davnim časom povabilo delodajalce v West Virgiuiji, naj se vdeleže skupnih konferenc med delodajalci in premogarji in kako niso hoteli priti na tako'konferenco; kako se je napore unije, da organizira West Virginijo uspešno' dagogi kontroliralo z orožjem, ki je sedaj preveč znano, da bij če pi mu kdo mobel priti do živega. V vasi stp se mudila plot. In glej čudo božje! J dva bela lovca, major Bradstock Farmeriea se je res jezila n^d : in major Turnley, ki sta postavila ADVERTISEMJŽLNTS- presicem, ne žem. pa nad svoi'm um- Cez miljon železničarjev bo za- ( e se nikdo drugi ne zaveda teua dejstva, vedo vsaj: je. če bodo premogarji kaj opra- ■> L DL Iliauv VliliiiJ IJL tsll > \ Viti LV. si' uv, IO l > (1. » l UU » I ' '1 • • l i ■• v , t . . t , i ... j ---Al 1 -J.- •• T •• )vi!l 111 dvomljivo, ee bodo zelez- (letodajalei, da se jim m treba bati niti liaeijoualiazacije,! ,l^arjj_ kaj-niti kakega drugega programa radikalne reorganizacije,! Drugače bi bilo seveda, ee bi dokler lio premogarska unija v nevarnosti za svoje živije-4 bilo dne i. aprila zaštrajkalo ra-llje ill moč. j zen (JOO.OOO premogarjev tudi mi- Oni vedo to, ker so na temelju dolgih izkušenj ^]>o-j ljon železničarjev, št raj k bi bil v znali, da so izpremembe, velike in male, prišle in odšle z,« tednu končan, iu štrajkarji bi dobili vse. kar bi zahtevali na rast kom iii padanjem moei unije. Mogoče je nesrečno, a še vedno obstaja kot dejstvo, da je vir resnične reforme v premogarski industriji močna unija premogarjev, ne pa rezultati kake preiskovaUie komisije. Iz Slovenije. i Kralj na Gorenjskem. Dne 8. maja zjutraj je na po-vratku h Pariza v Beograd prispel kralj Aleksander v Ljubljano. Na kolodvoru so ga pričako vali pokrajinski namestnik Hri- Gorjušah v Bohinju. To so gor jurske pipe in čedre, ki jih izdeluje edini predstavnik te, žaii-bog. umirajoče stroke domače umetnosti Lovro lilažin v Spodnjih Go>rju-šah. Te pipe, ki jih je razstavil ju-bar, koimandant dravske divizije ^oslovanski generalni komisariat. general Dokič s štabom, policijski]*0 ^ ^bis-kovaleem yelesejma ta-ra vn a tel j dr. G uit in ter zastapni- K0 d,,Pa,lleJ ki južne in državne železnice. V kraljevem spremstvu bili prin-ru Arzen 5n Pavle ter princezinja Biti oče mnogoštevilne družine, jo težko; predsedovati velikemu društvu, ni prijetno: biti župan, se pravi imeti polno glavo skrbi; poveljevati veliki armadi ni lali-[ ka stvar: kraljevati narodu je pa nekaj neizmerno lahkega in prijetnega. * ♦ *__ Moda je vsemogočna vladori-ea, dveh stvari pa ne more doseči: ženskih kikelj zdaljšati in jezikov skrajšati. Veliki svinjariji so prišli na vo- ^zijo potnike v Evropo in nazaj. da so bilf1 mahoma razprodane. Ravnokar je po po-jsW Na ameriških ladjah, ki s red s,lfitra na Koroškem je ogledal Suhi bajer, kjer se na pa(15rL7l nadporočnika Toneta vojaškem strelišču nahajajo tudi grobovi žrtev avstrijske vojne justice. Iz Ljubljane se je kralj podal v Zagreb, odtam v Sisek. nakar je nadaljeval pot v Beograd. Gorjnške pipe. V Sodražiei je umrla v 74. letu starosti ga. Marija Lovreaičič. Opeklinam je podlegel. Stanko Suhadolo, kajžarjev sin Iz Podsaureke, ki se je oh priliki brila. Najboljša škotska viška stane 25 centov di ink. Ameriška viška je dražja. Stane 35 centov drink. To pa zato, ker jo mora kupiti vlada od ameriških bu t lega rje v. leopardu zanjko tako. da sla izkopali: jamo in postavila na vsako stran po eno puško, ki bi se morali takoj sprožiti, ako bi se jih leopard dotaknil. Ko se je zmračilo, sta nepričakovano počila dva strela. Neki domačin je ves zasopel pridirjal k lovcema in jima povedal, da je zverina padla v jamo. Lovca sta se takoj napotila k jami. Turnley je šel naprej, deset metrov za njim in se zakadi v Turn-leya. Kmalu sta padla oba v jamo. Ko je Bradstock prihitel svojemu tovarišu na pomoč, je videl, kako je Turnley z nadčloveško močjo držal zverino, da ji ni prišel pod zobe. Bradstock je takoj pomeril. ubil leoparda s tremi streli in rešil i r. težavnega položaja svojega tovariša, ki je imel že več težkih, čeprav ne smrt none varnih ran. Tetoviranje zločincev. Berlinski časopisi poročajo: Bolgarskemu parlamentu bo v kratkem predložen zakonski načrt. po katerem naj se v.si zločinci tetovirajo s posebnim znamenjem na licu. da jih bo vsakdo lahko takoj spoznal. Minister pravde j*1 mnenja, da bo to žigosanje bolj uplivalo na zločince, kakor pa r* zne kazni. To namero opravičuje minister pravde s tem da Bolgarija up ni(»re vzdrževati večjejrn števila orožnikov. Važen poskus. Dr. Donaldson v Loma Linda, ("al. je napravil jako važen poskus. Opazoval je štiri može. ki niso več kot štiri dni prebavili hrane. Njegova opazovanja me-čejo zanimivo luč na učinke hudega zaprtja, na smisel udnbnoacti in dobrega zdravja. Pri vsakem t& četvorice se je tekom 4S ur razvil hud glavobol. Vsi so izjavili, da se v splošnem izvanredno slabo počutijo. Vsakdo je rekel, da je potrt, nemiren, razdražljiv in da ga spanje ni poživelo. Zadnji učinek je naraven, kajti zaprtje je poglaviten vzrok motenega, nemirnega spanja. Dr. Donaldsonov poskus je dokazal, da hudo zaprtje povzroča glavobol, da se človek slabo počuti, da zmanjša njegovo moč pri opravljanju telesnega debt ter duševni pozornosti. Vsled tega se izognite zaprtju! Triner-jevo Grenko Vino .je staro ter temeljito p.reisknšeno zdravilo zoper take želodčne nerede. Pomaga zaprtju, izčisti črevesa brez pečice, ohranja črevesje odprto ter poživi ves sest?:v. Kupit«- steklenico pri vašem lekarnarju ali pro-dajalcu zdravil. V zavoju boste našli tudi seznam driurih izbornih Trinerjevih zdravil. NEWYORSKI FARMERJI! Ali je kje v bližini New Torka kaka slovenska farmers k a d nižina. ki bi sprejela tekom poletja na počitnice Slovenko s tremi otroci. V odgovorih označite kraj in koliko zahtevate na teden. — Ponudbe pošljite na A. Z. 4iGlas Naroda". £2 Cortlandt Street. (16-17- 6) plačate več, za pravi, pristni Columbia gra^o^n, ako ga dobite EDINO LP. OD MENE $10.00 CENEJE. Zaloga Je obllns. Rekorde v vseh Jezikih po 75 centov komad. Sežite takol o» tej lzvanrednl priliki. Ceiik dobite pri: Victor Navinšek, 331 Greeve St., _Conemaugl:,_Pa. Opomba: Tazlte na ime "Columbia,, varstvena znamka. rr BT Xa ljubljanskem vel esej mu je zadnjega pa<žara v domači šupi o-vzbujal veliko zanimanje izdelek rekel po glaivi in obeh rokah domače obrti, ki se je ohranila na i podlegel dobljenim opeklinam, ►i o- g :jeJ Vsak previden vlagatelj vpošteva pri naložitvi svojega denarja Sigurnost in dohodek Vložite Vaše prihranke pri nas na "Special Interest Account" ker uživate te prednosti v polni meri. SIGURNOST vloge Vam je zajamčena v pokritju z najboljšimi ameriškimi bondi, čisti DOHODEK pa iznaša 4% na leto. Vloge se lahko začnejo s $5.—, vse nove vloge, ki se vložijo do 10. julij s. obrestujemo že od 1. julija t. L ** ~~ Glavno zastopstvo JADRANSKE BANKE Frank Sakser State Bank S2 Cortlandt Street New York City C LAS NARODA, 17. -TON. 1922 Zastava v premogovnikih, Peljete se iz Nartt y-Glo v Penn-sylvaniji, po cesti, ki se krasno zvija, med gričevjem Cambria okraja. Na obeh straneh je videti mirne gozdove in gore, ko zade-nete naenkrat na neko mearto v Pennsylvaniji, a izven Amerike. To je Vintondale. Eno stran ceste robijo drevesa. Na neki točki na drugi strani ceste pa je najti globoko, umazano lulcnjo in železniške tračnice, ki se križajo v raz lične smeri ter so prekinjene sem-patam 1 in tla polna delov in delcev, policija v Vintondale je bila pre- ki šele združeni delajo utisk lepo-»e.neeena ter mučno prizadeta. Tojte. K reči tega moški ne vidijo, če ni bilo soglasno s Hoylom. Vinton j niso k nesreči oženjeni. Takrat pa premogarska družba jih ni plačala je žc vseeno. Takrat šele vidijo, da zu to. KompaTVijski kontroler je j niti rožnata polt njih žensk ni pri-dospel v svojem avtomobilu, a zo- stna .da barva njih las ni original pet od hitel. Položaj je bil čuden, ne«ro imitaeija in da niti bujnost Tujci so povzročali nemir v nje-jnjih kit ni resnična itd. V spal-govi miroljubni občini. Kontroler niči ali toaletni sobi modne le-je ;j^inil. j potice je kakor v kuhinji nekda- Kako se je \ rnil h Tconrpanij- nJih alkimistov ali vsaj kakor v »kemu dobavnemu uradu, te^a ni- mejhni lekarni. Tu vidiš polno ra-s.uo nikdar izvedeli, a moral je!zl,t"nlh lončkov. steklenic, puščic, ►bsfajati kak vhod od zadaj, kajti! fub> škatljic. klmčkov. čopičev, i. naenkrat smo culi govorice, da se dr- P°,e? raznovrstnih zrcal :n zr-nahajajo Uompanijski .superinten-icalc povečeva.lcev, pi. dlet. ška-dent (aretiran pred nekaj časa ra-;T1j- raznih aparatov po steni /. gn-di napada), kontroler, mirovni I raijastimi cevmi itd. Vse to je po-.odnik Blewett in sodnik Daly v'trebno Ka ustvarjanje ali vsaj za I uradu s konštablerjem. Konštab- množenje lepotne iluzije. V tako toaletno sobo nima pristopa navadno niti zakonski mož. Na Dunaju so zdaj dame posebno srečne. Union, da iznajdem, če prevladujejo ustavna jamstva v tem "zaprtem mestu" ali ne. Odkrito re- srriktov United Mine Worker» ler je tr(lil, da ie neki glas na tešem se pripeljal navzdol -po tej l(,f(mn< ki je trd'u da je oni okraj eeati v Vintondale nekega krasne- & prav,lnika> svetoval, da bi 1 ga spomladanskega jutra kot za-1 ( <]nik Daly nio^nge sprejel jam- jker Je biVsl dvorni frizer, ki je bil >ropnik American Civil Liberties lyve'drVx *no £cle pozneje, |osebni česalee bivši cesarice Zite, da to ni bil glas okrajnega pravd-)®tvonl -J^11 "^potni salon" na 11y_a Karntnerringu. Mož se piše Otmar fiii in., v^kajva ii v * __ t i »i ■ Schriff ter je danes popularne iši ... , . .) Kot odvetnik sem se naootil po- , A_____- . . . , ' ' . , v. ceno, bil sem wkepticen, ko so nu ... ... i * ■ ~j imed dunajskimi bogatinu lepoti- v New Yorku povedali zastopniki!znnan] 1,1 fT^'f lcanii nejlejši tenor, najus- United Mine Workers, da ne morel P°uvem dat«m» f ^" pešnejši dirkač ali najboli zmago- noben državljan, unij ski ali ne-,navo'T. f 01• ~|vit boksar- »eliriff je um'etnik, ki linijski, stopiti v Vintondale brez zakn(>al ^"troler, ki se ]e na m iz niC.esar „tvarjati senzaci. nadlegovanja. Ta dven se je ^rivnosten naem pojavil spodaj. je Jn okoU ^ ]ma ^ povečal tekom vd&nje skozi miro-!"—W'|ra>te te?a eloveka radl;čnike, ki so bili odlikovani na ra-Ijubne pennsvlvanske griče vodenega vsiljevanja! — je znih tekmah za najlepše frizure ... rekel nato proti dvema strazniko-1 • A rp„j; „ • . . U1 tkozi mirne in redne neumjske na-| 1 , . i. dr. ludi pristno Arabko ima selbine, kjer so predstavljale edini ma' „ sta se I>okazala na vrllu, kot pomočnico, ki zna vse tajnosti /nak stavke skupine ljudi, ki so stoPnJlc- _ . , 'lepotne kulture Arabije. Tu se postopali naokrog, igrali karte ali brodili po vodi. — Stojte! - se je glasilo pove- - Jaz hočem videti sodnika, — j"goje" polt, roke, noge in lasje; sem rekel jaz. j tu dobi polt. po obrazu in vsem te- Oba stražnika sta me prijela iujlesu zaželjeno mehkost in barvo. Ije. Naši -troji pa .so vozili naprej. v,Gla v neko lukn-io' še&lpa, tudi meča in podplatje, nohti — Vas bomo Že še dobili' — je ("evl-iev ter tri siroko' Polno raz'{"a nogah in kdo ve kaj še vse se vzkliknil stražnik. Vozili smo Sei,r«aJie?a PaPiria> čikov smodk mjZ najmodernejšo lepotično umet-i.anrej po cesti, preko tračnic Za' vsebujočo železno posteljo, pokn- Jnostjo dviga do navidezne ideal • • i -. - , , . ... to v. imiMz^nim kocem. i nosti Tu se spvpda tn^J Tnuci^a nami je bilo čuti udarce konjskih kopit. Policija na konjih, oprav Ijena v sive uniforme, s pasom sem rekel jaz polnim mitnici je ter s puško in| — Kaj za vraga pa hočete de to z umazanim kocem. — In vi se nazivate može? nosti. Tu se seveda tudi masira, | a zlasti barva lase ter jim daje o-bliko kodravosti. Dame redkih las odhajajo z bujnim lasovjem, a ta- ''blackjackoin", se je nahajala na lati tukaj kraval? Ljudje tukaj so ko, da nihče niti ne sluti, da to zadovoljni, — se je glasil odgo-. lasovje ne raste. Lasje se danda-vol. j nes ne barvajo več zlatorumeno; -- Kaj bi storili, če bi-ne bili ta barva, ki jo ima že vsaka prole-zadovoljni? — sem vprašal jaz. |tarka, je danes ordinarna. Blond — Vi govorite kot odvetnik, — |ni ve« modno pač pa brunet, ki se je glasil odgovor. . 'se narahlo rdečkasto svetlika. In Mirovni sodTiik Blewett, brez j ^a*0 lasje ondulirajo ter zvalo-ovratnika ter neobrit, se je prika | v« z Nestlovim aparatom, da so va lovu. Za\ili smo proti splošnemu dobavnemu skladišču. Približali so >e nam nadaljni policisti, ki niso nor.ili nikakih znakov, a močno «»boroženi. — Mi vas poznamo. Vi, vi fit^ organizatorji iz Nant-y-Grlo. Zgubite se od tukaj! ... . ...... zal potem ko je dal osebno jam-)loviti mesecev, nejro celo, Stopil, smo svojih artotnobi-,...^^ ^ ^oženee. SjegoJdo dveh let. Niti mokri zrak ne .1,1, so nas stražniki s podpis je veljal warran- "kvari tega valovanja. Zato so da- ;nji. Stopil i smo na tlak ^ nes Dunajčanke srečne in lepe. Na p za nami. Izo^bali _ / vendar že areU- "^z! lov. Obkolili so nas stražniki s svojimi konji, in — konji smo se konjskim kopitom ter med . ... T> j • . ,...„. . ran. — sem pojasnil jaz Podpis tem vprašaje kričali, kdo so t. ko- , -, , . .-ii- t , .. . . mirovnega sodnika je predstav- zaki, kakšno postavo krnimo mi in ,. , . , . ... Ijal silo. Dajal je jamscino za kompanijske ljudi ter ah spravljal v ječo. i — Napraviti hočemo temu ko-— je rekel sodnik Blewett. kaj je vzrok eelestal' na tlaku. — Like hell ^ . . . .. , , .„ . . ^ . « Nato se je razvil naslednji po-s you will! — je zakričal kontroler . 1 z-. i govor: prenioprarske kompanue. On, eden ,, . .. rj, . _ . ... 1 J , .. . i Sodnik Blewett: — Dobro, spo-izmed stražnikov ter nadaljni v . . . , ,. . .. ! /.n a vam vah krivim ter obsodim na i»lizin» stoječi so zgrabili enega iz- , . . , , , .. , . globo petih dolarjev, med nas. Dva dru^a sta planila po * nadaljnem našem tovarišu. — Sedaj pa le v avtomobil ter po svo-( jih opravkih. — Potisnili so nas . naprej ter kričali: — Sedaj se iz- K Jetnik: — Jaz zahtevam Obrav liavo. Sodnik : Je že končana. Ne Lipra francoskih žen v Parizu je začela zbirati denarne darove za bivšo cesarico Žito. češ da je po svoji krvi in po svojem rodu Fran cozinja - Bourbonka ter da so se njeni bratje med vojno borili za mir. Žalostno je, da je bivša cesarica psdla med berače; toda za radi nje in njenega moža je zapadlo na 'stotisoče ljudi v smrt in bedo. Vse se maščuje na svetu. In {grehi se kaznujejo na sinovih in bo pa vam treba plačati pet dnik Robert Har- ne da niti približno določiti. V Sodišče se je odgodilo. Ko seim prišed iz ječe, so hodila!či: "Vzdržati do konca!" Ro- - , • ... otražniki gorindol po cesti, vihteli nec je bil strašen za Karla in nje- . J"™?*1 P™nX>*~r> - svojimi krepeljei in vsak rado- J od linijskih mož. Kmalu smo imeli vednež ki ^ ^ prikazal na cesti, warrante za aretacijo Johna Doe;|,e je umaknil y kako stransko Kicbarda Roe, Hesnryja Snow, eesj0 f harlfwa. Poe in za številne na-f Načelnik premogarske policije, daljne o**be. Konštablerja smo ,ep 51ovpk z rcvolverjem ter pa. vzel. iz njegove koračnice m pre-|som po4nim municijef je omahnil krei>eljcem nroti meni in vzklik- nehal je pr>dko\-ati konje Zopet nazaj v Vintondale. nil: — Ni vam treba misliti, da Cesta je bila z^pet zastavljena, me luliko ustrahujete. Zop(-t peketanje. konjskih kopit On in drugi, ki so bili na proza nami Železniško križišče je stih nogah proti janiščini, so zabilo zabavijeiio od dolgega tovor- sMovali avtomobil prav do roba neo,a materiiala uej?a vlaka. — 1* naprej, Walter, mesta. 1 mudi se nam! — je zaklieal Coo-{ In ameriška zastava, znanik govo obitelj, a posledice vojne občuti in bo občutila vsa Evropa še nekaj let. Nemčija tajno izdeluje vojnT materij al. Medzavezniška vojaška kontrolna komisija je odkrila in konfis-cirala v Stettinu tri vagone voj-v Hambursru dva. Vrednost tega materijala. ki —— —. - - ■ j v- sr; jo sme, samo ne preveč nasilno in grozovito". Isti pravnik je izdajal tednik, v katerem se jr zelo potegoval za pravice angleške žene. Tam navaja mnenje enega najuglednejših tedanjih j ur isto v, ki pravi, da naj hi možje "zelo varčevali s to pred- mozi ffs kafe _ _ qddeqi fe iT Ko HAIR POMADE IdS, Jzvrsirjd. pripruv/d za neoni v komadih po $1000, $."00 in $100. NEPREKLICNO V 15 LETIH. Vnovfljivo v celoti na ilan ali po 1. maju leta 1!«7 ikj 110 in z naraslimi obrestmi, manj pol .«lst..tka zji vsakih dvanajst mesecev izteklih p«» tem i>okri! celo injsojilo ob njega zrelosti, ki so bo prifela 1. maja 10:r_\ bo kupoval bom le po par-vred nosti do leta 1041', nakar bo jemal nazaj bonde vsako leto ik» par-vrednosti z naraslimi obrestmi ali z razpisi po par vrednosti z naraslimi obrestmi. (Avtorizirana izdaja je $100,000.000. katere prvi sedanjem kurzu $4.100,000. Nadaljt je intabulacija za približno 14,2*_'0 funtov šterlin^ov letno, k;«r predstavlja zporajomenjeni predvojni dolj; C'rnegore. f Številke za leto so določene. Zgoraj omenjeni dohodek za 1921 pokriva približno 13 krat letne obresti sedanje izdaje. NAMEN: $10,000 000 je namenjenih za obnovo železnic in vladnih poslopij .$5.000.000 za splošne potrebe kraljeitva in $10.000.000 za grajenje železnic in pristanišč. Vložena l»o prošnja za vpis I ►ondov na New York Stoek Kxclianjie. Vse lonudbe bondov so najiravljene "ko. r-« in akoso iz4lane in sprejete <«1 nas" ter so podvržeue končni odobritvi |»arlameuta in odobritvi svetovalca. Cena teh bondov je $95^4, kar bo prineslo na leto približno 8.40^ obresti. % ——- I>okler se ne pripravijo in ne izidejo stalni bondi, se bodo izdajala začasna jM.trdila ali ztu-asui bondi. BL AIR & CO., Inc. 24 Broad Street New York City ZgorajSnja ugotovila so povzeta p-i« vedlo tekom ruske revolucije ter se je tudi njen edini veliki organizator. Nikdo drugi ne bo nadkrilil njfffove i menit nos t i v z god o \ ini ruske revolucije, z izjeno Lenina samega. Ta dva bosta ostala dve glavni postavi, ki iz poln ujeta dru ga drugo. Lenin predstavlja misel, a Trocki akc ijo. Žarki ženij Trockija bi mogoče uničil samega sebe. če bi ne bilo ohlajujočegz. upliva Lenina. Na drugi strani pa bi se ne moglo načrtov Lenina in naj bi bili ie tako skrbno zamišljeni, materi jalizirat i ali predstaviti v dejstvo, če bi ne stali za temi načrti zanesljivi bajoneti Trockija. Izven Rusije čujemo pogosto govorice o konfliktu med tema dvema človekoma. Predstavljamo si Trockija, kaki* neprestano kuje zarote, da bi izpodrinil Lenina z najvišjega mesta. Nobena stvar ne mor«« biti bolj oddaljena od re« nice, Trocki bi sin; tral izločen je Lenina. iz tega ali onega vzroka, za veliko nesrečo. On bi ne mislil le, da je izgubila Rusija svojega najbolj mod repa voditelja, temveč bi smatral celo sametra sebe izgubljenim. Višek revolucijo-narnega nevdušenja je dosegel ko je imel svoj slavni govor v Moskvi. potem ko je bil Lenin obstre- vrnejo domov, zrejo na svojo vas z nezadovoljstvom. Oni hočejo iz-premeniti slehrno stvar. V kratem času postanejo radi svojega večjega znanja uplivni možje, ki vodijo krajevne sovje-te ter prisostvujejo kongresom v Moskvi. Če ni mogel Trocki razumeti | majhnih smešnih točk diplomati-ene etikete, prebrisanosti in občutljivosti. ,ki znači prvega diplomata. razume vendar povsem dobro kako posluiiti se vsakega modernega sredstva in vsake moderne metode pri vodstvu vojnega u-rada. Noben vojni urad pod tem ali onim carjem se ni mogel postavljati s takim redom kot urad Tro ckija. Vse gre točno kot ura. Takoj se zavedate eneržije in uspešnosti. Mladi pomočniki v uradu Trockija so prav tako izurjeni tn spretni kot oni v francoskem vojnem uradu. On ima poseben n\-čin ki ko privabiti k sebi ambi-eijozne in nadarjene mlade ljudi iz vseh delov dežele. Njegova najljubša šola. vojaška akademija v Moskvi kjer se vzgaja člane generalnega štabu, je polna teh mladih ljudi. Neki mlad podpolkovnik me je povabil nekega večera k neki zabavi. Ti človek je bil sin boga t e-a švedskega bankirja ter stai se le šest in dvajset let. Predstavil me je večjemu število nadaljnih inozemev. samih mladih ljudi, ki so se povspeli visoko tekom številnih obupnih kampanj. — Tukaj imamo zastopan sTe-hrni n; rod, le Amerike ne, — je rekel neki mlad Bulgar. Ne vem. če so ti ljudi komuni- ssgBP . Po kraljevimi obisku v Primorju. '.'Jutro" piše: J je še dokaj ostalo in nekdanji o- O obisku italjanskega kralja, portunizem je sokriv na tem. Tu kraljice in princese Jolande smo j je torišče za veliko politično ljen ter strašno nmjen od nekega sti in kako lojalni so tej stvari, atentatorja in ko je bilo le mal a gotovo je. da so pripravljeni slediti /iVoekiju do svojih gro- bov. Obisk v tej akademiji nudi človeku jusno idejo, kako se je prej-šne razr» le ruske družbe amal-gainiralo z novim redom. Akademija je po.n«; sinov buržuazije. Prefesorji so skoro brez izjeme stari profesorji, ki so učili v teh ru- svojo 1 inozemei pod katerim-režimom. imajo velikanski upanja, da bo okreval —Mi hočemo, da živi in živel bo. — je vskliknil proti občin-svu, ki se je dvignilo na nog«-, gnano od neodoljivega oduševlje-nja. Bil je ta govor, ki je prižgal plamenico rdečega terorja kot pro tiorožja proti belemu terorju, ki se je razpasel že tako, dc je bila .Vlah še pod carji, ogrožena že revolucija sama. Možje kot P>rusilov. ki je Dobro pa je bilo za Trockija ; ski patriot ter bi branil svojo via in revolucijo, da Trocki sa» ni «b> pred " vodil tega. terorja. Preveč stra- 1 sten j«', da bi m> mu moglo pove- uirled. riti tako nalogo. Kn so l)iH beli ?enerali drug za Ce hoče biti človek dober di- drugim poraženi, so prišli mladi plomat. mora biti reserviran, pre- ljudje, celo onih konservativnih vdaren in nedostopen čustvom, za starišev. do prepričanja, da lah-dovoljen z dejstvi, katere ima pri ko ostanejo vsaj lojalni Rusi. če roki. Tak človek ne more biti stva že ne morejo požreti komunistiČ-ritelj, a Trocki je v svojem bi- ne medicine stvu stvaritelj. v dnevih Kronstadta so bili Ni bila njegova usda. da bi mladi možje tega tipa bolj v skr-s preje mal že izgotovljeno. Bila je; beh glede izida tega poskusa kot njegova naloga iztrgati Rusijo iz katerikoli drugi. Mogoče radite-gnilih tal ter jo (>oslati krvave-, ga. ker bi jih opozicija prve p„-čo. a inšpirirano, po novih potih. morik. Če bi bile rdeče armade Bila je njegova usoda napo veda- poražene. ti vojno ruskemu mrtvilu, ki je. Ko je bil edinj sin generala prekletstvo Rusije ter celega izto- j Brnsilova ujet v Sibiriji od belih _ j cet. je bil ustreljen enostavno r>- V Trociju vidimo nekaj odločno j ditega, ker je bil sin Brusilova. elementarnega. On izgleda celo j Trocki venije v mir. To mi ie kot borilee. Njegove presunljive j povedal vsaki pot, kadar sem go-oči, oster način govorenja. nje- voril z njim. a on je kljub temu gove kretnje in njegova nagla ho- apostol sile. x ja. vse to kaže odločnega človc-' — Najbolj srečni trenutek v ka. Kadar je miren, ne izgleda kot mojem življenju je bil. _ je re- pravi Trocki. kel. — ko sem mislil, da bom lah- Celo v navednein pogovoru se | ko izpremenil rdečo armado v de-vrže z vso uneno v vsako razpra-j lavsko armado, ki naj bi se lotila vo. tako da j>« oni, ki tra posluša. I rekonstrukcije Rusije, presenečen, kar pa zapazi šele po-1 Trocki bi bil mogoče zelo uspe- išen s svojo delavsko armado, se-Vihar, katerega je dvignil v \ veda pod pogojem, da bi jo v re-Rusiji in ki prešel ne da bi pov- snici lahko ohranil kot armado. zroČil razdel.ien.jf je imel za posle-|za armadnimi predpisi ter armv-dico, da se je zbudil narod in svo-ldno disciplino. jega srednjeveškega spanja. Kamorkoli gre Trocki, rczplamti narod, otvebno ali kolektivno. Nikdo ni nevtralen napram njemu. Ljubijo ga ali pa zaničujejo. V rdeči armadi ims zbrane ter po svojim uplivom vse energične mlade može naroda. On se briga tudi za njih vzgojo. Večina njih se je naučila citati in pisati v njegovih armadnih šolah. Vojaki pa pravijo, da jim je dal Trocki " nove pči." Trocki jv idol rdeče armade. Njegova presenetljiva telesna či-los*t v družbi povsem neruskega reda; njegovo osebno junaštvo in omalovaževanje običajev. — vse to ga dela neizmerno višnjim kot so bili vsi prejšni vojaški voditelji- On ustvarja v svojih učencih globoko nezadovoljstvo z vsem. kar je starega in izrabljenega. Ti mladi ljudje prihajajo iz vasi, iz vsake province v Rusiji. Ko se Armada je TVoekijev pogini medij za delo On ljubi delavsko armado boljše kot pa bojno arma-d", ker reje že opustilo Dejanski ni bil nikdo v skrben prejeli več cbširnih poročil. Vse je tu natančno popisano, kje so se vozili, koga sprejeli, kaj videti, kaj izjavili, kako spali, in tako dalje. Opisani so konji in čelade, kirasirji, ministni, zastave in rakete. Tega 'poročila ne prinašamo. Zunanja stran italjanskega kraljevskega obiska v Trstu, Gorici, Puli, Postojni itd. je kronistično premalo zanimiva, saj \sakdo ve, da se je na naši, ugrabljeni nam zemlji vršila sijajna parada, ki so jo vprizorili tujci s celim aparatom, ki ga ima na razpolago vele- POSLEDICE VIHARJA. Prejšnjo nedeljo je divjal strašen vihar nad New Yorkom, ki je posebno v predmestjih povzročil silno škodo. Na. sliki vidite Red Lion Inn na Pelham Road. Nad dvorano se je podrl strop, cesar posledica j» b*la, da sta bila dva nbita in sedem poškodovanih. rimkoli režimom. Trans - sibirska železnica je bila uspešna želelez niča kar se jih je keda j obratovalo v Rusiji. Trocki pa je pričel pometati da je bilo veselje. Železničarji izprva niso vedeli, kaj naj store. Vedno je prevladoval graft v družbi lenobe in brezbrižnosti. Železničarji niso niti malo dvomili. da bo tako tudi pod vladno kontrolo. Trocki je zapretil železničarjem z ječo ali celo s smrtjo, če ne bodo vestno opravljali svojega de la. Posledica tega je bila. da so bile unije tako ogoreeie. da so pr£ čele pretiti z generalno stavko. —-Položaj je postajal slabi in slabši. Konečno je Lenin, da prepreči narodno krizo odpustil Trockija lei pisal glede tega unijam odprto pismo in Trocki je sprejel svoj poraz molče. Ce pa bi bil ostal na čelu železnic. bi slednje gotovo ne bil° v takem stanju kot so sedaj in lahko bi se rešilo številne tisoče življenj v ozemlju velikega stradanja. Trocki ne more prenašati ruske zanikmosti ter je stalno razdražen spričo ruske brezbrižnosti glede sanitacije. On zahteva skraj no čednost in snago od vseh. ki delajo v njegovi neposredni bližini. Tragikomičen dogodek se je za-vršil v Moskvi ob času ene izmed mednarodnih konvencij. Trocki Je dal nekemu armadnemu zdravniku povelje, naj pregleda hotel, v katerem naj bi se nastanilo inozemske delegate ter poroča, v kakšnem stanju je našel sobe. — Zdravnik .je šel v dotični hotel, a ker je našel v pritličju klavir, je pričel igrati nanj ter popolnoma pozabil na inšpekcijo. Delegati so dospt-ii in takoj v prvi noči so morali vsi pobegniti iz svojih postelj, v katerih je mrgolelo stenic. Trocki je izvedel za to ter postal tako strašno razkačen, da je dal aretirati zdravnika ter mu zapretil. da ga bo dal ustreliti. Delegati pa so sestavili peticijo, podpisano od vseh. v kateri so prosili Trockija, naj prizanese zdravniku. Trocki bi ga seveda ne dal ustrelili, a njegov nastop spominja na dneve carja Petra Velikega, ki je dal post-re-liti večje število plemenitašev pre-dno so bili ostali pripravljeni o-d reza ti si dolge suknje kot je bilo zapovedano po carskem ukazu. Wranglova vojska. "Bolgarska revolucija" se je napiMšled izkazala kot velik, energičen zamah zoper Wranglovo voj sko s ciljem iznebiti se Rusov, na vsak način pa razdreti u.jih vojaško organizacijo in onemogočiti, da bi se mogli na bolgarskih tleh pripraviti za vojaško akcijo zoper sovjetsko vlado, Ebigrant.sko vprašanje je vedno v vseh revolucionarnih epohah pri vseh narodih, vzbujalo nevarnost vojnah zapletljajev. Emigranti poizkušajo, naslanjajoč se na sosednje države, z vojaškimi sredstvi premagati revelucijonarne "uzurpatorje" in zopet obnoviti stari red. Tako vlago je igral j francoska političi i einig. ^cij;* ^ slavni veliki revoluciji leta 1792. Podobno nastopajo sedanji ruski emigrant i. N;i račun ruskih beguncev se je zapisalo že mnogo pikrega. Pustimo za enkrat d rune očitke ob strani ni poglejmo, v koliko jim moremo zameriti, da zbir; jo voj. sko za borhu zoper boljševika. Večkrat se očita ruskim beguncem. da se potikajo po svetu, namesto da bi se doma borili zoper vos razi m stranko in njen režim. To je lahko reči. težje izvršiti. O-pozorili smo sicer, da so se med e-migranti samimi — in t<> tudi med voditelji — poji.vili zelo resni glasovi. ki redi a gaj o. da se začne polagoma egraeija vračati nazaj in se tokorekoč sprijazni z režimom te pod njim deluje mirnim potom Tragedija mesta Niko- Neka nemška dama iz Ham-burga, ki je živela dolgo vrsto let v ruskem mestu Nikolajevskem na Ainurju. je priobčila v nemških listih te dni opis vhoda boljševi-kov v omenjeno mesto. Strašen je bil ta prihod. Na črnih in rudečih zastavah so bili napisi; 4 - Dol z buržoazijo!'' "Dol s parasiti dela!"' in "Maščevanje .je Tušii dolžnost!" Takoj, ko so prldrli v mesto, so pričeli divjati po hišah. Iz katerih so izvlekli častnike lastnike hiš in kar sploh se jim je zdelo buržuazijsko in mnogo teh ljudi so ali pobili ali ustrelili takoj. Trapicin. boljŠevi-šl.i vrhovni poveljnik, je nato u-kazal. da so privedli iz hiš tudi žene in otroke, katere so pretepali in nečloveško mučili in končno usmrtili. Mestnega poveljni-. ka so pretepali s konjskimi kopiti toliko časa. da se je onesvestil, in k<> s? je zopet zavedel, so znova bili po njem, končno pa so ■ra po sredi telesa pretrgali. Lju-d; so vlačili iz njihovih skrivališč po dnevi in po noči na prosto in jb počasi mučili do smrti. Na velik vskreevalni most so gonili ljudi po .">0 do 00 skupaj in jih tam posamezno pobijal. Eden izmed teh se j'* l'il skril po-i most. kjer je vztrajal dal;>? časa. Slišal je neprestano kričanje in vzdihovanje mučenih ljudi, po katerih so pi'dala konjska kopita, da so se za obnovo Rusije Tudi ako nam človeške kosti pod njihovi- mi udarci. Nadalje so pošiljali ljudi "ribe lovit.** to se pravi: pahnili so jih v vodo. kjer so utonili. Desna roka Trapieina je bila neka je taka metoda simpatična, si vendarle ne moremo z gotovostjo predstavljati, da je moiroča ter izvršljiva. Boljševiški sistem sloni Koristnost čebel. Znani švicarski čebelar Theiler je napravil nastopni poizkus: CVešnjevo cvetje je ovil s finim pajčolanom. vendar tako, da cvetje nikakor ni bilo ovirano pri rati- CY« nekaj dni se je pokazalo, da so vsi oviti cveti odpadli. Biloj ni nobenih e rešen j. Vsi neoviti; cveti, na katere so prihajale čebele, pa so bili oplojeni ter so obrodili. Enako so izpadli poizkusi pri hruški. Iz tega se vidi. da so čebele za oploditev rastlin nujno potrebne. Lenin —■ Lenkin! V listu "Femina" poroča nekdo. Znano je, da se Lenin piše Uljanov; sedanji priimek Lenin si je vzel šele kot študent v Ženevi. Tam je študirala neka lepa Rusinja. ki ji je bilo ime Lena. Vanjo se je Uljanov zaljubiL in tovariši so ga dražili. Rekli so mu l^rif) so je spremljali trije o-rimo le na proces proti desničar- !b°roženi jezdeci. Lebedeva je iz-skim soeijalistom, ki imajo dru-''^3 Paro'° n "socializaciji" že-gačno politično naziranje nego ' n'*- Vsak hol jševik" je imel pravi-boljševiki — in ti pač niso samo eo vs; ženske. Ako se je ka-caristi — so prisiljeni ali se po- t era branila, je bila kratkomalo tuhniti in resignir;:ti na politično s ST1irtjo kaznovana. Trapicin in delo. ali pa nastopati z enakim n.i0?^"1 Kind je so se nemudoma po orožjem, to je atentati, zarotami in čistiti vseh dragocenosti, vsega — vojaškimi aksijami. j denarja in zlata, ki so ga našli V tem je bistvo problema. Do-' v mestu. Prebivalstvo je spočef- ,kler v Rusiji ni politične enako- koma pričakovalo, da poseže vmes pravnosti. dokler vlada namesto kitajski konzul in napravil konec demokratičnih institucij, parlamen b.djševiškemu divjanju. Ali kma- tarizma in svobodne kritike, _ se 3** izvedelo, da se ta konzul diktatur ene stranke s skrajnimi udeležuje pijančevanja in razuz-brahijalnimi sredstvi, toliko easa ' o v kratkem ustanovilo tudi v Gorici ter v dru- lija daje kruh z bičem, ali bič s kruhom: Naša domovina je Jugoslavija, k njej težimo, njo pričakujemo in njej se hočemo ohraniti z onimi sredstvi, ki so najprimernejša tej narodni svrhi. Jugoslavia irredenta, Slovensko žepstvo v Trstu .•>e je te dni zbralo na sestanek in storilo važen sklep, da se ustanovi v Trstu "Žensko dobrodelno društvo". Novo društvo ima lia- ni palači. Med drugim so bili spre-! jet i tudi slovenski poslanci Wil- igih večjih krajih. ROJAKI. NAROČAJTE BE HA "GLAA N AR CD A" N, VEČJI 8LGVZHSKI Dl ? «HL DRŽAVAH. Beriin središče ruske zunanje trgovine. Predsednik moskovskega sovje-ta Kam en o v je izjavil časnikarjem. da je postal Berlin vsled ru sko-nemške pogodbe središče ruske zunanje trgovine. Iz vseh nemških industrijskih središč pnihaja- naja jo Rusčji kmpčijske pogodbe. Ce sprejme Rusija le del teh ponudb, postane v doglednem času Neonči-ja glavni ruski dobavitelj. Št anger. Wilt an je nagovoril Vit-! . , , torija slovenski in nadaljeval sr-j Sodelov™je policijskih org-anov bolirvatslvi ter vsak stavek sproti1 m vl°milcev v prevajal v italjanščino. "Veličanstvo (Sire), iskreno pozdravljeni v tej deželi v imenu našega ljudstva, ki je pripravlje- no izpolnjevati svoje dolžnosti napram državi in vas pričakuje z globokim spoštovanjem. Kjerkoli boste stopili ž njim v stik. bosfte spoznali njegovo odkritosrčnost in njegova čustva.*' Bilo je seveda mnogo ploskanja, klicanja in narejenega ter pravega navdušenja. Nas zanima le, kaj iu kako sm storili primorski Jugoslovani, tujci na lastni zemlji iu sužnji tujcev. Kraljev obisk je političen čin. ni brezpomemben izlet brezpomembnega zasebnika. Kadar je na eni strani službena in nesluž-beua Italija s tem obiskom končno afirmirala aneks i j o, tako je tudi jugoslovanski p.axod moral pri tej priliki pokazali sebe, tla je tu in da ni glušec, skipec in mutec Našim čitateljem so pač še v .spominu poročila o raznih drznih vlomili, ki so v zadnjih mesecih bili Izvršeni v Trstu, zlasti o roparskem umoru v menjalnici Bo-lafflo. Preiskava pro^i roparski družbi, kateri je načeval neki se vrši že dalj časa. Preiskava je spravila na dan senza-cijonalno dejstvo, da sn drznemu roparju Braicu pri izvrševanju zločinov pomagali organi javne varnostne službe. Dva (policijska agenta in štirje konfidenti >o že pod ključem. Samomor Slovenke. V Trstu si- je zastrupila 2Sletna Marija Kobal, čuvajka v elektrarni v prosti luki. Ko ni bilo nrko-irar od domačih v stanovanju, je legla Kobalova «na posteljo in se zastrupila s karbclno kislino. Pozneje jo je našel njen siti mrtvo. Vzela si je življenje zaradi ne- — — 0 — —» ^ i— — —^^ i Kraljev obisk je prdika, da mani- ozdravljive bolezni. Testiramo svoje zahteve. Takšna manifestacija .se da pri-'Zanellovce odpušfajo na Reki iz rediti na dvojen način. Dve me- službe. L odi političnega boja sta ena ra- 'Mani reške ustavotvorne skup-dikalna, druga oportunistična. No- >'ine, ki so ostali na Reki, no skle-bena ni alviolutno dobra in nobena absolutno slaha. Ožja Goriška je molčala. Pri šotni so bili v Gorici poleg Gre-gorč: "a in Sedeja pozvani župani, razna slovenska oficielna odposlanstva, toda ven sprejem na Goriškem j*- bil službeno hladen, ofi-cijalen. Slovenska večina je ostala doma. nib, da odpuste iz državne službe vse pristaše Zanelle. Kot iz§Mrror navajajo, da zahteva finančno sta nje znižanje števila uradnikov. Razkosanje tužne Istre, Istrski deželni ndbor. v katerem so Italjani neomejeni gospodarji, pripravlja nov načrt, ki naj bi Istro popolnoma priklenil na Tta- Šal a. Kras (Sežana, OpčLce) in Po-ilijo. izvršti namerava namreč btojna sta si izbrali ono metodo,* novo razdelitev občin. Kako bo iz-kakor jo je Trst od nekdaj zas-to-: gledala, si lahko predstavljamo že pai. Kakor štirje od petoriee jugo-j vnaprej. Občine bod«» razkosava!' .slovanskih poslancev rinifjkega| na ta naein, da bo v čim največ parlamenta, tako je narod med!občinah zagotovljena italjanska Trstom in Postojno prišel, da se! večina in ne bo naš živel j nikjer pokaže in da potrdi, kar so pove-1 več kompakten, dali poslanci: "Izpolnjevali bomo; svoje dolžnosti, — drugače itak ne moremo, — izpolnujte tudi vi svoje!" In laški kraJj je skozi paradne vrste lahko videl "našo odkritosrčnost in naša čustva". To je slišal, slišal je slovenske pozdrave, videl sloTenjske napise in čul — slovenske pritožbe. Zato co fašisti ižanskemu županu Ludoviku Ma-horčiču razbili tik po kraljevem odhodu okna... V Istri je bil naš narod povsem odrinjen od vsakega sprejema, in puljski nacionalisti so kralju peli Mamellijevo himno: Va fuori, o straniero! Ven, tujec! Zelo tf*čno iu pomembno, čeprav humor ni bil prostovoljen. Poslanec Stanger je kralju povedal, da govore fstrani čisto točno enak jezik, kakor Srbi, in Vittorio se je kislo smehljal. Po sprejemu med Trstom in Postojno so nekateri — med Slovenci je še od prejšnjega režima dovolj mehkih hrbtenic — pokazali tudi to pot vnemo, ki je laškim glavarjem in karfibinjerjem bila Prisotnost duha. Policaj je zagrabil postopača in mu rekel: "V imenu zakona! vi ste aretirani!" Postopač (ponosno) ; "Dobro, torej pojdite z menoj!" Odkritosrčen. "Ali ne vidiš da ti bodo viahei vse žito pojedli! Zakaj ne postaviš strašila?" "Molči! Saj sem vendar vsak dan na polju." Žalostna resnica. Odvetnik: "Sodišče vam je priznalo 4000 kron. Meni dolgujete za pravne stroške 4500 kron. Dobim torej od vas še o00 kron." Klijent: "Za božjo voljo! Potemtakem pa izgutom vrhu tega še tvoj' denar." Odvetnik: "Denar je izgubljen, zelo všeč. Te kominpirane moraletoda pravda je dobljena!*' - Vladimir Levstik: VIŠNJEVA REPATICA. (Nadaljevanje.) Ves polaskan od tujčeve bistro-vklnouti je obžaloval Pohlin, da 44 naša tolikanj zaženjena univerza vfcled nemilih okoliščin »e vedno ne -stoji", kar je nemalo pre-senetdo soseda. O sebi je priznal nien;lo za Gdarsko možnost cvetoče industrije. Komisar Zveze narodov z>. j julija posebna seja, na kateri n;i j J se potrdi mandat nad Palestino. ! Ta seja bo na vsak način velike. | ka pomena in bo ilustrirala ozadje zavezniške politike. G-lede poljsko-litvanskega spora jo nevtralni coni in izročitvi voj-: ni h ujetnikov ni sklenil svet še m. FRAHC VALENČIČ v Camp Ash ford. "Wash. Vnela s-s je bila kempa. nakar je on hotel posekati neko goreče drevo. Drevo mu je padlo na tilnik in na glavo ter ga pri priči ubilo. Ro jen je bil v vasi Javorje. Istra, dar je bil 32 let. Tukaj zapušča brata, pa se ne ve. kje se nahaja, v starem kraju pa 4 brate in 2 >estri. Truplo pokojnika je bilo eesiir definitivnega. pač pa je 'prepeljano v Tacoma na katoliško Gdansko. general Haking. je Iz-j^ejel pMjski predlog, da se po- pokopališče. Srčna hvala vsem so-javil, da je gdanska ustava r.v-v-jšlje na lice mesta podkomisija, kij Mavcem za darovane vence. Uveljavljena in da je v smslu vev- j bo povzročila provizorično demar-, ia George Majlovaeu za njegov >ail leske mirovne pogodbe pod jkacijsko črto v nevtralni coni. varstvom Zveze narodov. Na. aprila letos z londonsko "Bank Baring Brothers" kreditno pogodbo, ki vsebuje gotove določbe, ki predvidevajo eventualno razsodišče svita Zveze uarodc-v. Svet je izročil to zadevo finančnemu odboru z naročilom, naj preišče, kakšno odgovornost bi morala prevzeti Zveza narodov Istočasno se vršijo seje kontrol-komisije .Zveze narodov, katere rud. Joe Evančič ":":12 Court Street. Tacoma. "Wash. ali verskem oziru. Svet je razpravljal na dr. N;«n- ' senov poziv tudi o problemu vzpostavitve Rusije. Dr. Nansen Ji izjavil, da je norveška vlada prr- ! pričana da je evropska trgovina in gospodarska obnova Kvr odvisna predvsem od oživljen.> gospodasrkih sil v Rusiji. Zato je treba uspešno akcijo proti lakoti in nalezljivim boleznim, ki so \ 1 neizmerni Rusiji vedno bolj širi- [ jo. Dr. Nansen je s pretresljivim, i besedami opisal grozo lakote in Zastopniki naloga jo na podlagi sklepa druge skupščine Zveze narodov pri- nalezljivih bolezni ter izjavil d.i £r;'viti P™ra<"un ™ leto 1923. -se. vlade, zastopane v Zvezi naro ! 0,am kf>,nis'J<* nastopni: pred- zastop dov, dolžne omiliti strašni poTo-žaj v Rusiji. Z ozirom na predlog i norveške vlade, naj gre v Rusi-. jo posebna, preiskovalna komisija,! je bila sprejeta Balfourjeva n.- mm.strs.tva: Ganski. solucija, da izvrši .Zveza narodov < »»slovaški poslanik v Parizu ta predlog genovski konferenci. S kakšnim us peli ob je znano. Dr. Nansen je sicer izrazil mnenje, da bi mogla edinr le Zveza narcd'jv realizirati ta predlog toda Balfo-urju se je pridružil Bourgeois ;• motivacijo, da ni Rusija v nobenih odnošaji v Zvezo narodov. — Končno sta bila tudi Tmperia1 in Iivmans za Balfourjevo resohiei Poljsko-nemška pogodba glefie Gornje Šlezije je bila v svetu zrlo simpatično sprejeta. Za predsednika mešane komisije v Gornji šleziji je bil potrjen predsednik poljsko-nemške konference zvr /-iii svetnik Calender, ki so ga v* kli tako Poljaki kakor X'-mci. ki p-a je prevzel to funkefjo samo za dobo nega leta. Za predsednika razsodišča v smislu pogodbe p« je bil imenovan Ktirnebeck. Sedež poljsko-nemške komisije je v Ka-tovicah. Zanimiva je bila razprava o mandatu nad Palestino — sodnik Noblamaire; angleški komisar Sir James Allen na Novi Zelandiji; Nederbragt. od gospodarskega "ddelka holandskega zu Če-in "Waddington iz Chile. Prihodnje redno zasedanje sveta se prične osem osem dni pred otvoritvijo skupščine Zvezo narodov. okolj 2>>. avgusta Razne vesti. Koliko ima Italija prebivalcev. Kakor objavlja centralni stati stični urad v Rinsu znaišn število prebivalcev v mejah predvojne Zastopniki "Glas Naroda" kateri M Mjobla.šcenl izbirati naročnino za d«T-ik "OlaB Naroda". sak zastopnik izda potrdilo zm. avoto, utero je prejel ln ."li roj^om prli**' ocamo. Karočnina za "tJlas Naroda" Je: Za oelo leto $0.00; za pol leta $3.001 z* Štiri mesece $-.00; n četrt let* 1.50. San Ftai-fisce, CaL: Jakob Laoeln. Denver, C«!«.: Frank Skrabec. l'uebbi. Col*.: l'etor CbJig, John Germ, m i-raiik Janesb tal i da, Colo.: Ix>uis <'ostello. oi'ianajir.'ia, Ipd.: Aloia iliuJman. lintoA, Ind.: Ij«njl>ert Bolikar. Aurora, IU.: J. Verbič. ,'hirago, 11].: Joseph ftliah ln Jm. Bevčič. 'jllet, HI.: Fr. Jobu ZaleteL I.a Salle, Hi., Job. S> tllcb. Ia scout ah, I1L: Frank Augustln. North Chicngo, IH.: Anton K obal ia Math Ogrin. Springfield, III.: Mat^t" Barborich. ^Vaukegau, U',: Frank PetkovBe*. rranklio, Laos. ia okolico: JoUn B*> UitzBiill^r, Md.: 5i. Vodoplvec. Cbisfaoim, Mino.; Frank '*Jly, Minn.: Jos. J. Peehel. i velet h, Minn.: Lobis GovSe. iilbert, Riinn.: Louis Vesel, fiibbing, Minn.: Jolia PovSe. Virginia, Minn.: Frank Hrovatlch. fit. Louis, Mo.; M.ke Clr\t>rian Helena. Moot : Fr. Hrella. Klein, Mont.: Gregor Zoliec. r, ... .. , . v^ . i>0\v»nda, N. \.S Eerl Sternlsha. Italije po ljudskem -tetju z dne Ll|tU) FalI^ N_ Y>. Maale 21. decembra JO-Jl 37.270 493, to-1 iarbert*«. O.: A. Okolish. rej v primeri s predzadnjim ! j-id-! Cleveland, O.: Janko PleSko, Jakotf skim štetjem za 2.5W.116 več ka-l »ecnik 10 Cb«a. Karlinger. i.(1„ 1 , 4 ■ 1 t'oHinwood, O.: Math Slapnik. Uor I e ta inn. V sled vojne noro?,.__- T . . . T _ _ Loram, O.: T-oni* Balant ln J. KmSe. pridobljene pokrajine imajo 1 nn-jNffes, Frank KojtoTitek. Ijon tisoč f>?M prebivalcev. Kašljajoča rastlina. Svoj čas je povzročilo jlik. senzacijo odkritje kihajoče >-ast- Baifour je predlagal, naj se razpravlja o detajlih te«n mandata / 'posebni seji ki naj s*- vrši kom šestih tednov. Ta predlog je bil brezdvomno v zvezi $ s.ni;i-njim poliičnim položaj u.i med evropski mi in Združen i ni i državami, kajti Amerika še ve.lno ni ratificirala ne versailleske in ne se_ vreske mirovne pogodbe, pač pa zahteva, dapove pri posvetovanju glede mandatov v Orijentu svoje mnenje. Zavlačevanje rešitve tega vprašanja bi moglo povzročiti precejšnjo nevarnost, čeprav je Balfour mnenja, da Palestina ni v zvezi z velikimi načelnimi vprašanji. Balfour je že 1. 1917 obljubil Judom Palestino kot njihovo domovino. Bourgeois se je pridružil njegovemu predlogu s pogojem, da se ne spremeni zavezniška politika in da se ne rodi kako novo vprašanje. To izjavo je podtl v času ko, so z genovske konferen- line. Sedaj pa s<> odkrili v tr<»pič-Lord nib krajih rastlino, ki ka„šl ia. Plod te rastline je podoben grahu. Rastlina ne vzdrži prahu, a če ga pride na njeno listje nekoliko prične kašljati nekako tako, kakor otrok, ki ;ma oslovski kašelj. ee poročali o gotovem prelomu lo vprašanje glede proizvajanja j med Francijo ki Anglijo. Svet je zrakoplovov vojaški komisiji Zve-« sklenil, da se vrši najkasneje 15. Spretnega ponarejevalca listin je prijela nemška vlada. Ponarejevalec se zove Anspah. Ponaredil je celo vrsto raznih političnih dokumentov in sicer tako spretno, da mu je nasedla celo reparaeij-ska komisija v Berlinu. Nemški uradni krogi dolgo niso mogli dognati. odkod da prihajajo razne vesti v francoske kroge o nemških vojnih pripravah itd., dokler ce ni policiji posrečilo razkrinkati Anspecha. Ponarejal je tudi razne dokumente o komunističnih zarotah in vojnih pripravah Rusije in je na teh listinah naravnost vir-tuozno ponaredil podpre Cieeri-na in Trockega. Ponarejal pa je tudi doktorske diplome, s čemur je zaslužil velike svote. loangstoviaic. O.: Anton KlkelJ. •mbridge, Fa.: Fn,nfc Jakfte. ■Scs-semer, J»v: I .cul h Hribar, irniztfiter. Pa.: Anton Ipevec BuTdine, Pa.« John Demshar CoemaugLt, Pa.: J. Breiorrc te. ^HS BovasSek. Claridge, Antoa KoeogiT.T Ia A. Jerlna. lunlo, P» : Atnon Oahaben. 1xp<»rt, /a.: Loul*- SnpanOI 'orest City, PX.: '/f*th KauAr*. 'arrell. Pa.: Jerr» O^orn. mperiaf. Pa.: Vaieitin PetenMt Irrer Jburff, Pa.i Frank Novs* Irwin, Pa.: Mike ek. Johnstown, Vm.z Johii Polanc. I uzeme, Po.; a-toa G/ AnIL. Movdell, Pa.: Antoa Malovrh. ftlan«rf>. Px: Fr»:.k r^ntaha-. Mom Ron, Pa.: Ft ant KaM, WrwaM PodmUiek. Pittsburgh, Pte.; U. Jasoblcb, Z. Ja5- she. V*jic. Arh in Ir. Majriater Palphten. Pa.: Martin Zoroafceta. Reading, Pa.; j. Peztflrc. Corkwood, Pa.: A. Hochersr. Steelton. Pa.: Auto* H/^n. .'«4Ie Creefc, Pa. 1n okolico: Frani Schlfrer, JVest Newton, Pa.: Joseph Jot an. White Valley. Pa.: JuHJ Pre*It Hlllodc. Pa.: J. Peternel-CoKeton. W. Vs.: Wank Cocfan. Milwaukee, Wis.; Jo«. Tratnik-Sheboygan Wis.: H. Svetlin. West AH!«, Wis.: Prank Bkofc '•ek Springs, Wye.: Louis Tauchaff in A. Jutin. Poles S«rl pobirati AB.ll. aavedeaih se pooklaM^J ni j- v OLASNARODA, 17 JUN.1922 ^^^ 3BS5PffHffiW| Tri leta. — Narava nad normalno kapaciteto, — je pripomnil glavni ko-mij, ki je stal za prodajalno mizo v bližini. — Vedno pride na d n, če je tam. (Dalje prihodnjič.) No/ela. — Rtnki spisal Antov Čehov. Za "Glas Naroda" pre vel G. p. (Nadaljevanje.) V. Laptevi so imeli v Moskvi podajalno na debelo ter prodajali raznovrstno modno blairo kot čipke, vezenine, gumbe, t rake in tako dalje. Letni prejemki te trgovine so znašali nekako dva miljona rublje v a koliko je znašal čisti dobiček, je bilo znano le staremu očetu. Sinova sta z uslužbenci vred cenila dobičke na približno tristo tisoč rabljev na leto ter se je gk silo, da l-i bilo lanko kakih sto tisoč rabljev več. če bi ne bil stari preveč odprtih ro»c. — to je. da je dovoljeval kredit brez posebnih jamstev in brez povpraševanja. V zadnjih desetih letih so dosegli ničvredni dolgovi odjemalcev svoto enega miljona rabljev in kadar se j»» omenilo ta predmet, je najstarejši komij pomežknil z očesom ter izgovoril besede, kojih pomen ni bil jasen vsakemu: Dušeslovne posledice starosti. (davne trgovske operacije te tvrdke so se vršilo c bazarju, v nekem p<»«dopju, katero s« imenovali skladišče. Vhod v skladišče se je nahajal na dvorišču, kjer je bilo vedno temno, kjer je dišalo po slami in kjer k<-nji vedno eeptali s svojimi kopiti ob tlak iz asfalta. Zelo ponižno izgbtlajoča vrata, obita r. železom, so vodila z dvorišča v neko s« bo. koje stene so izgubile vsled vlage vso barvo in ki so bile razvent« ga počečkane z ogljem. To sobo je osvetljevalo majhno, zamreženo ' kri". Na levi strani od te sobe se Je nahajala nadaljna večja in čednejša soba. z železno pečjo in pnr steimi, a s prav tako Jetniško zamreženim oknom kot prva sob*. To je bil u-rad in iz tega so vodile ozke kamenite stopnjice v drugo nadstropje, kjer se je nahajal glavni prostor. Ta prostor je bil zelo prostran in obširen, a radi večne polteme. nizkega stropa, kupov škatelj in j zavejev ter velikega števila ljudi, ki so neprestano Lv>gali sem in tja, je napravil na novodošlega prav tako neprijeten utis kot ostali prohtori tega skladišča. Blago je ležalo tu pa tam. brez reda in če bi ne moleli iz posameznih zavojev kosi trakov, čipk ali kaj drugega, bi človek nikdar ne vedel, kaj se tukaj prodaja 1n kupuje. C"e je gledal človek na te zmečkane papirnate škatlje in zavoje, bi nikdar ne vrjel. da se je napravilo miljone iz takih drobnarij in odpadkov in da je bilo petdeset mož vsaki dan na delu v tem skladišču, neglede na kupce. Ko je prisil Laptev opoldne, na dan po svojem prihodu v Moskvo, v sklidišče. -o delavci, ki so spravljali prodano blago v zaboje. ile'ali tak fruše, da tra ni nikdo čul ko je vstopil v prvo sobo in nato v pisarno. Neki p:smon<»ša katerega je poznal, je prihajal po stopnjieah navzdol. ^ >vežnjem pisem v roki. Tudi ta ni zapazil Lapteva. Prva oseba. - katero se je sestal v prvem nastropju. je bil njegov brat K jod or Fjodorovoč, ki mu je bil tako podoben, da so ju smatrali za dvojčka. Ta j/odobnost .je vedno spominjala Lapteva na njegovo lastno zunanj« st in sedaj, ko je videl preti seboj kratkega, rdeče-ličnega moža. z i«dkimi lasmi, ozkimi, plehejskimi boki. nezanimi-vtga trr skrajno ne-inteligentncga se je vpraševal: — Ali res izgledam tako? Kako zelo me veseli videti te. — je rekel Fjodor. poljubil svojeg. brata J« r mu krepko -.tiMiil roko. — Vsaki »lan sem te nestrpno pričakoval, dragi tovariš. Ko si pisal, da se nameravaš porc-čiiti. me je mučila radovednost in razventega sem te tudi pogrešal, dragi brat. Le pomisli, že deset mesecev je tega. ko svr. se zadnjikrat videla. No, kako je.' Ali j»- Nina zelo slaba? Strašno slaba.' — Strašno slaba. To je vse v božjih rokah. — je vzdihnil Fjodor. — No in kaj ,i> s tvojo žen« Kia-otica, kaj ne? .laz jo že ljubim. Seveda, ona .m ni".ja mala ->>triea •»•■daj. Dobro se bomo razumeli med seboj. L.ipt« v j»- zapazil široki, ukrivljeni hrbet svojega očeta, Fjodor St» |ianovi« a. Stari mož je sedel na nekem stolu v bližini dolge prodajalne mize ter govori i z nakitu odjemalcem. 0.".\ li*.^' nam ji- poslal voelje. — je vzkliknil Fjodor. — Brat je prišel! Fjodor Stej anovič je bil Aisok človek, izvanredno mogočne rasti in kljub svojim osemdesetim letom je še vedno izgledal zdrav in evrst (»ovoril je / globokim, bogatim in sonornim glasom, ki je (Klmeval. iz njegovih sinkih prsi kot iz kakega soda. Brade ni nosil. p.o- pa po vojaški pristrižene brke ter kadil smodke. Ker mu je bilo vedno |*reveč vroče, je n« sil leto in dan tako doma kot v skladišču suknjo i/, platna. V zadnjem času je bil operiran radi kurje h!e| ot e. Videl j t- v *led tega ^labo in v skladišču ni imel drugega opravka k<>t govoriti z odjemalci ter srebati z njimi čaj. Laptev m- je priklonil ter nato poljubil čelo in ustnice svojega očeta. Dolg« '"asa vas že nismo videli, čestiti gospod. — je rekel stari mož, dolgo časa. Dobro, ali naj vam čestitam, da ste stopili v >T.:n s vet eg; zakona? Dobro, dobro. Jaz vam Čestitam. Zop« t je j roiil ustnice v poljub. Laptev se je sklonil ter ga poljubil. Dobi o, ali ste privedli s seboj svojo mlado ženo? — je vprašal stari mož in ne da bi čakal odgovora, se je obrnil proti odje-malcu ter rekel: — S tem vas obveščam, oče, da se nameravam poroditi s tako in tako žen>ko. Da. Vprašati za očetov svet ali blagoslov, to si veda ni več v navadi v sedanjih dneh. Sedaj predo svojo lastno pot. Ko n« m se oženil jaz. sem bil star nad štirideset let, h j sem šel po kolenih k svojemu očetu ter ga prosil sveta. Dandanes ne najdemo nič takega. i St ri mož je bil vzradoščen. da vidi svojega sina, vendar pa se] mu je zdelo neprimerno pokazati svojo ljubezen ali svojo radost, j Glas očeta in njegov način, kako je izgovoril besede "svojo mlado j ženo" sta vzbudila v Laptevu zopet mučni občutek, katerega je imel vedno v skladišču. Tukaj ga je vsaka najmanjša posameznost j spominjala preteklosti, ko so ga bičali in ko se je moral za kazen I postiti. Vedel je. da se celo sedaj pretepa dečke ter jih suje v li-1 ce. dokler jim ne teče kri iz nosov in da bodo ti dečki, ko bodo od-j rasli, pretepali in suvali druge. Komaj je bil pet minut v skladišču in že >e mu je zdelo, da je bil grdo ozmerjan in osuvan. Fjodor je udaril odjfmalca po ramenu ter rekel svojemu bratu: — Tukaj. Aljoša. predstaviti ti moram našega dobrotnika iz Tambova. tirigorija Timofejiča. On bi lahko služil kot vzgled za mlade ljudi sedanjih dni. Že je prekoračil petdeseto leto. a ima še vedno majhne otrobe. Komiji so se smejali in odjemalce, suh star i kav mož. z bledim licem, se je tudi zasmejal. • Skopi, G r o g a. Težko bi bilo najti bolj skopega in lakomnega človeka .kakor je bil stari bajtar Groga. Bil je suh kakor trska; ni čuda, saj si še suhega kruha ni toliko pri- Groga je vse obljubil in boječ se, da bi mu kdo srečke ne vzel, jo je odkupil hitro proti domu. Anžek pa je gledal za njim In so v pest smejal. Ko je potem voščil, da bi se nasitil. Oženjen navzočim razodel svojo nakano. ni bil. Kako tudi! Ženi bi bilo treba obleke, jedla bi vsak dan. ej. to pa velja! In če bi prišli še otroci, kdo jih bo redil ? Ne, n*. Senitev ni bila po G rogovi glavi. Ker pa sam ni mogel vsega ogo-spodariti in ogospodinjiti. je dal zemljo v najem, sam pa je hodil no dnino. Vina si ni privoščil nikdar kapljice, ker se mu je zdelo predrago. Zato pa se je vsakomur čudno zdelo, ko je nekoč pretkani Grogov sosed Anžek naredil k svojimi sosedi stavo, da pripravi Grogo do tega. da kupi ne le s«-bi. ampak tudi drugim toliko vina. da bo teklo od mize. Groga je imel poleg svoje sko-posti tudi to slabost, da je bil zelo radoveden. Zaraditega je hodil redno vsak* večer v vas k Po-rentu .kjer so se navadno zbirali možakarji vse vasi ter premle-vali noviee iz vseh krajev. To priliko je porabil zviti Anžek, da doseže svoj namen. Nekega večera pride k Poren-tu. vzame iz žepa dve srečki ter pravi: "Ljubi sosedje, dve srečki sem kupil. Vsaka velja štiri krone. V t^ar dneh bodo srečke dvignjene. (V bi morda tudi izmed vas kdo rad srečko kupil, mu eno prav smejali so se ž njim vred tudi dru gi- Dva dni pozneje so bili možakarji v G rogom vred zopet zbrani prr Porentu. Kar naenkrat pa trešči med nje Anžek, razoglav in razkuš-tran in za rjo ve: "O jaz nesrečni ž! Zakaj sem dal srečko Grrv gi! Groga je zadel, jaz pa nič — nič!" Groga je široko zazijal, potem pa nič manj glasno kakor Anžek znrjul : "Trideset tisoč kron. trideset tisoč kron!" Nato je skočil kvišku in samega veselja skakal sobi kakor otrok. Kdo ve. doklej bi bil še srečni Groga norel po sobi. da era niso možakarji obstop'li in kričali vse vprek : "Groga. za pijačo, za pijačo! Ne zabi, kar si obetal.f" "Da. da. to pa to! Alo. vina geri!" je zavpil Groga in vrtrel na mizo ves denar, kar ga je imel pri sebi. Kmalu potem je bila miza o-bložena z vinom. Pili in peli sn kfikor na svatbi. Ko hi Groga ne bii tako v tisočake zaverovan, bi se mu moralo vendarle malo "mini) zdeti, da je Anžek tako hitro pozabil svojo nesrečo, kajti Izmed vseh je videl nič drugega ka- DR. RI CHTE RS PAIN- J ">ET — """DCaRO ZDRAVJE JE VREDNO ZLATIH DOLARJEV. —VSAKA DOBRA NAKAZNICA JE ZNAMENJE DOBREGA ZDRAVJA* u Preže nite nadležne bolečine pr'strim Pain-Expellerjem, starim družinskim prijateljem. — Vstrajajte pri tvornižki znamki Sidro", 35 In 70 centov v lekarnah ali pri F. AD. RICHTER CO. 104-114 S. 4th_St, Brooklvn, N, Y. KJRETANJE PARNIKOV Keda j približno odplujejo is New Totka. 3ERENGARIA P. VAN BUREN MONGOLIA YORCK OLYMPIC LAFAYETTB ORBITA AMERICA RYNDAM FRANCE MAURETAN IA RESOLUTE MINNEKAHDA PRES. POLK LA TOURAINK HOMERIC &AXONIA »R. MATOIKA ANTON IA •INLAND PRES. ARTHUR LA LORRAINE FINLAND AQUITANIA rUoCANIA MANCHURIA PARIS SEYDLITZ V JUGOSLAVIJI NA VRHNIKI, manchuria •JO km od Ljubljane, se proda po- p■ garfield , '. ' . . * * ' conte rosso >estvo, ob^to.ieice iz lepe enonad- rochambeau 'stropne hiše (12 sob, 2 kuhinji),! majestic rail odstopim. "Groga. — je de-. "kor denar. jal ter se obrnil k njemu — "ku-j Ko je bila zabava v Jiajlepšem p: ti eno!" tiru. stopi v sobo vaški pismono- "Reži. beži. Anžek" — je Jee-1 ša, ki je bil z zvitim Anžkorn Ijal Groga — "to je že velik de-1 nPtanfc0 domenjen, in pravi: nar. Xe morem, naj jo kupi kdo dragi!" Toda Anžek ni od jen jal. "Groga. kupi jo. ne bo ti žal! Trideset tisoč ti prinese ta papir. Bodi pameten in kupi! No, pa r*e se ti zdi res že preveč mlšteti tiste uboge štiri kronice, pa daj tu sosedom za par litrov vina in jaz ti srečko podarim!" "Mhe. mhe" — je stokal Groga in iztegoval eno roko po srečki. drugo pa je tiščal v žep — "nič ne dam, nič! Veš. zato ne dam, ker ni gotovo, da bi bila tjj srečka zares srečna. Nič ne plačam, nič! Vzamem jo pa, vzamem! In če na to srečko res kaj zadenem, dam vam toliko za p;-jačo. da bo kar teklo od mize. — Prej pa ne. dokler nisem na Jasnem. da res kaj dobim!" "Dobro! Tu jo imaš" — je odvrnil naglo Anžek in mu dal srečko. "A glej. da ostaneš možhe-seda! Ako bo srečka prava, bomo pili, da bomo črno gledali!" "Hej. sosedje moji! Vi se tukaj dobro zabavate, pa ne v?ste. da se je vrinila med denarnimi gospodi tam na Dunaju velika pomota. Prav zdajle je naš poštar dobil brzojavko, da ona srečka, številka 99870 je menim, ni bila dvignjena, ampak številka 99S71 Vse skupaj je pomota, velika pomota. za eno številko so se zmotili. To sem prišel povedat, da ne bo imel oni človek nepotrebnih potov." Ob tej kruti novici je ubogi Groga kakor od strele zadet o-mahnil na mizo in razlil pri tem par litrov Vina po ti oh. Obraz se mu je spačil kakor človeku, ki ga muci grozen krč. nato pa Je s strašnim glasom zbežal v temno v * ' noc. Vsi navzoči so uvideli, da je bila ta šala za Groga mnogo pre-grozna. Hiteli so za njim, a tisti večer ga ni dohitel nikdo. . . . Drugo jutro so ga našli za vasjo na vrbi obešenegi. 1 1-1 j . . orduna iH>Ieg velik sadni vrt m 4 njive.) pres. taft H. AMSTERDAM tO junij* — Cherbourg M AU RET Ani A 20 Junija — Cherbourg ARuENTINA <1 jun. — Hamburg KROONLAND 21 Junija — BremciJ hanover C4 Jun. — Ch*rbour» PRES. ADAMS S4 Jun. — Havr# CHICAGO M Jun. — Cherbourg >4 Jun. — Bremer LaPLaNO «4 Jun. — Koitodn* ANDANIA IS Jun. — Havr« ROTTERDAM XT Jun. — Cherbourg p*CMERIC 27 lunlja — Hamburg LAFAVe.TTE M jun. — Hamburt OROPEUA 28 iunija —Cherbourg HUDSON ta Jun- — Havr« RESOLUTE 1 julija — Cherbourg MONGOLIA 1 julij« — Hamburt -hance t Julija — Bremer 1 julija — Bremai 1 julija — Cherbou«"i 1 Julija — Bremen 1 Julija — Havre 1 Julija — Cherbourg 4 julija — Cnerbourt 5 Julija — Genoa 6 julija — Hamburg S julija — Havn .6 julija — Bre.nen PRES. POLK 5 julija — Hamburq SAXLNIA 5 julija — Cherbourg FINLAND 6 julija — Genoa: CHETIC • julija — Havre! BERENGARIA B julija — Cne^ours I RELIANCE IS julija — Cherbourg 15. Julija — Tr.» 15 Julija — Cherbourg 1» julija — B' imen 19 iulija — Cherbourg 20 julija — Havre SUSQUEHANNA 20 julija — Bremen 22 julija — Cherl ourg Zi julija — CheOc jra 22 julija — Boulogne 22 julija — Cherbourg 22 Julija — Havr« 2? Ju. Ja — Hamburg 22 julija — Bremen 25 julija — Kamburg 26 Julija -- Hamburg 2« julija — Mavre JA RON I A MAJESTIC -»VNDAKi VANDYCK AMERICA AUUITANIA PARiS YORCK MINNEKAHDA Ponudbe na: Kobal, Vrhnika Št. 43, Slovenia, Jugoslavia. (17.19—6) PREKLIC. Jaz Anton Teropšič iz Am-bridge. Pa., javno prekličem ter pripoznam za grdo obrekovanje in laž, kar sem pisal svoji žeui v stari kraj. da sem tako grdil in bla-tvil pošteno iuie mojega rojaka g. Fred Ogulana, namreč, da mi dolguje toliko denarja, da je njegovo imetje v stari domovini skoraj moja last, in da je dala moja žena ceniti njegovo premoženje in že hotela zajKJVed.ovati oskrbnici njegovega imetja. Prosim torej, da bi mi družina Ognilin odprstila moje grdo hinavstvo in tudi obljubim, da ne bom nikoli več ta j takega govoril. — Anton Teropšič. r ADVERTISEBCSNTS. Frank Sakssr State Bank 82 Cortlandt Street, New York GENERALNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE in vseh njenih podružnic. JUGOSLAVIJA ••ograd, Celja, Cavtat, Dubrovnik. Ercognovl. Jelea, Kor£ula. Koter. Kranj, Ljubljana, MarlrWi M«tkovi6. Sarajevo, Split, Blbenlk, Zagreb. ITALIJA T ret. Opatija. Za« ar. NEMŠKA AVSTRIJA Dunaj. IZVRŠUJEMO hitro in pcjnl tarna lipUila j Jatoricriji, IteKJU in Nem*ki Avstriji ter Siiajamo feke t kronh, [)r»ta ir denarjih. Mlve u vpogled pri Jadranki konici ki leefc »jenih po* družni rak. PRODAJAMO rarobrodne in ieknttke vozne hsfte na voe kraje In sa vse Črte. (Vidi *toraj kretanje pnr^ikov.) Kadar ste na pota v staro douovlno in n nahajate v New Vorka, se Vam L« is-platalo. ako se igMto glede vceditve Vafiih denarnih ude? pri ravnateljstva naše banke v prvem nadstropju brez ozira na to, ako knpifte parokrodni listek pri nas ali ste ga morda kupili drugje. Zajamčeni so nam pri Jadranski banki Izvanredno t* rini pogoji. U kodo veliko koristi sa m one. ki eo ie aU m kodo poatoievatt Frank Sakser State Bank ZA VAS DOLAR = ate poiteno In hitro portrete«! kadar rabita uro, ztatnfr.D, srebrni no, prstan, Diamond, dalje ako talite pravi fllaanl Columbia gramofon, slovenske plolče. in ie druitvo potrebuje pravo svilnato zastavo, regallje, kap« itd.; Ce se obrnete do ananega večletnega trgovca Slovenca, kateri razpošilja blago po celi Ameriki nad 16 let pa i« nikdar rM^N kako napravllnoat. Poskusite me enkrat pa ee boetc prepričali. Pišite po brczpIaCn« cenike na IVAN PAJK, 24 Main St* Conemaugh, Pa. Koristno in potrebno za vsakega! Dobili smo jigro: 'HASVFTIU HISO IN 00K' Katera vsebuje sleleče koristne nasvete in navodila: Živinoreja Živinozdravnik Mlekarstvo Perutninar Trt ore j a Domača zdravila Kako se napravi različne Jom?če pijače Vseznalec ter še mnogo drugih nasvetov in navodil, katera so vsakemu potrebna. Knj /ra ima 400 strani. VW Stane 80 centov. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt St., New York VAŽNO Ik 60SP0DINJE Izšla je nova kuharska knjiga VARČNA KUHARICA Strokovnjakinja, ki je sestavila to knjigo, je polagala važnost nato, kako pripraviti bolj u-kusna jedila z manjšimi stroški in s skromnimi sredstvi. Knjiga je trdo vezana, - stane $1. - Slovenic Publishing Co. New York 8 julija — Che-bourc 8- julija — Cherbourg 9 JJllla — lenoi • J*ilJa — Boulogne 8 Julija — Trsi 8 julija — Cherbourg 10 Jun. — HLmbur 11 iulija — Hambura 11 JutlJa — Cherbourg 12 JviIJa — Ham^ur« 12 luMJa — W^T. burg PRES. MONROi 12 iulija — Cherbouro NOORDAM 15 Julija — Boulogne LA 8AVOIE 15 julija — Ha\r* G. WASH 'OTON 15 julija — Cherbourg PRES. WILSON ZEELAND OROPESA ST. PAUL RELIANCE BERbNGARIA /AUBAN OLYMPIC VAN BUREN 26 Iulija — Cherbouro 29 Juliji — Cherbourg 29 julija — Cherbourg » Jullla — Uoutcgne *» Jull1« — Hambu'g 2» iulija — Cherlvx.-g 1 avg. — Cherbourg 2 avg. — Havre 2 avg. — Br-smen 2 pvqusta—Hambura 2 avgusta—Cherbouro 3 avg. — HjmbuPj 5 avgusta—Cherbouro 8 avg. — Genqa 8 avgusta—Cherbourq 8 avgusta—Cherbourg P. GARFIELD 9 avgusta—Cherbouro MANCHURIA 9 avgusta—Hambura BElVEUI-R' 10 avg. — Trsl L4 SAV'ilE 12 a *Q — Havre ZEELAND 12 avgusta—Cherbouro PRES. TAFT 12 avqusta—Cherbouro SEYDLITZ 16 avg. — Bremen LAFAYETTE 1t avg. — Havre KROONLAND 19 avgusta—Cherbourg PARIS 23 avg. — Havre PRES. WILSON 2« avg. — Trst LAPLAND 26 avqusta—Cherbouro ARABIC 29 avg. — Genoa HANOVER SO avg. — Bremen ADVERTISEMENTS. Ali greste v stari kraj? Vaša vlada je pripravila knjižico oficijelnih informacij, ki vam bodo poslane brezplačno. Pišite danes jm knjižico, ki vam pove. kaj morate vedeti jrlede potovanja in s:le«le parnikov United States Lines. (V <>-tujete to leto. |M>tujte gotovo pi«l nadzorstvom Strica Sama na par-nikih United States Linos. Na vladnih parnikifa l«em bil nesrečen, ko so mi tvoji sta riši odrekli tvojo roko. Kar »kozi okno sem hotel skočiti.*' 14 In zakaj nisi?" '4Bilo je previsoko." Študentovska. "Stric mi pošilja 1000 kron -ter mi piše: Xa videnje! Zdaj pa ne vem, ali misli mene ali denar." V gostilni. Go«t: "Škandal to! V jruljašu sem našel .ščurka!" G ost* 1 nič ar: '' Xe razlmr ja j t e n>* akutnih In kroničnih boloxnl. Jas •am že zdravim nad 23 tot ter t nam skuinje v vp^.i boleznih In kar znam alovenal^o. sato vaa morvm popolnem« rarurnetl lit epoznet* vaio bolezan, da vaa ozdravim In vrnem moč In zdravje. fk.rrl 23 l«t Mm pridobil posebno ikuinjp pri ozdravljenju noikth bolezni. Zato •• morete popolnoma zaneatl na mene, moja ikrb pa Ja, da vas popolnoma ozdravim. N« odla»aJta. ampak pridite čimpraje, Jaz ozdravim zaatrupljr.10 kri, m&^uije In llao po taleau, boloxnl v prlu. Izpadanj« las, boločln« - »-osteh,star«rane;ost jbe'ostitlvčne "n bolezni v mehu-Ju ledlcah, tetrah, ielodcu. rmanlco r^vmatlzem. katar; zlat« tli«, nfaduha Itd Uradna ure: V ponedeljek: sredo la petek od dopoldne do I. popoldne; ▼ torelc. Četrtek ln sobota od & dopoldne do t. zvečer; v nedeljak ta praznikih od 10. dopoldne do S. popoldne.