Književna poročila.
Die Protokolle des Verfassungsausschusses uber die Grundrechte. Ein Beitrag zur Geschichte des Osterreichischen Reichstags vom Jahre 1848 von Dr. AlfredFischel. Herausgegeben von der Gesellschaf t f ur neuere Geschichte. Osterreichs. Wien und Leipzig 1912. XXVI -f 200 str.
Dne 1. avgusta 1848 je izvolil ustavodajalni državni zbor po zgledu frankobrodskega parlamenta ustavni odsek. Le-ta je 3. avgusta izbral dva pod-
350 Književna poročila.
odseka. Prvi, obstoječ iz treh članov, je dobil nalog predložiti načrt .človeških pravic", drugi, peteročlen, osnutek ustave v ožjem zmislu. Prvi pododsek je rešil hitro svojo nalogo. Že 22. avgusta se je jel ustavni odsek posvetovati o Riegerjevem 32 paragrafov obsegajočem osnutku občih .človeških pravic', ter končal svoje poslovanje o tem predmetu 2. oktobra. Takoj prihodnjega dne je predsednik ustavnega odseka naznanil državnemu zboru, da je odsek svojo nalogo končal, da je nemško besedilo osnutka že pripravljeno, kakor tudi večina prevodov, le prevoda v slovenščino je še treba. Še istega dne je državni zbor odkazal načrt ustavnega odseka po tedanjem poslovniku deveterim oddelkom državnega zbora v posvetovanje, ter določil za posamezne oddelke poročevalce. Med temi je bil tudi slavni naš rojak dr. Krainz, ki se je sploh živahno udeleževal političnega življenja tist.h dob. Ti poročevalci so uporabljali odsekove zapisnike za svoje poročilo. Tri dni po omenjenem sklepu državnega zbora je izbruhnila oktobrska ustaja, državni zbor je bil preložen v Kromeriž, kamor so morali prenesti tudi vse spise. Že v seji 27. novembra je predsednik državnega zbora Smolka zaman pozival vse poslance, ki so uporabljali odsekove zapisnike, da jih vrnejo ustavnemu odseku. Štiri desetletja so bili potem ti zapisniki sploh neizvestni. Šele leta 1885 je znani zgodovinar Anton Springer v svoji publikaciji: .Protokolle des Verfassungsausschusses im osterreichischen Reichstag 1848— 1849" obelodanil zapisnike ustavnega odseka, počenši od seje dne 22. januarja 1819. do seje 2. februarja 1849. in to po prepisih, katere mu je izročil njegov tast Pinkas, svoječasni odsekov član. Ti zapisniki vsebujejo pa samo posvetovanje in sklepanje o osnutku peteročlenega ustavnega pododseka, ki je svojo nalogo veliko pozneje rešil nego prvi odsek.   Zapisniki o razpravi osnutka .človeških pravic' ostali so pa doslej docela neznani. Naš Josip Apih v svoji znameniti monografiji .Slovenci in leto 1848.' obširno opisuje razpravo o .človeških pravicah" v plenumum državnega zbora in o udeležbi Slovencev pri tej razpravi (str. 245—254); v posebnem poglavju .Slovenci v ustavnem odboru" (str. 255 si.) navaja natančno sestavo odsekovo, pododsekovo ter jugoslovanske člane, a temelječ edino na Springerjevi publikaciji, podaja kratko le debato o ustavnem načrtu peteročlenega pododseka.
V najnovejšem času pa se je posrečilo te zapisnike zelo izpopolniti. V zapuščini ministra Lasserja, bivšega odsekovega člana, našli so se izvirniki od Springerja priobčenih zapisnikov s tremi daljnimi zapisniki. Alfred Fischel, znani avtor publikacije .Osterreichisches Sprachenrecht', pa je našel v državnem arhivu posvetovalne zapisnike ustavnega odseka od 2. avgusta 1848. do 19. decembra 1848. Vendar pa tudi ti zapisniki niso popolni. Obsegajo le prvo branje o Riegerjevem načrtu do § 9. in pa drugo branje celega načrta, dočim manjkajo še sedaj zapisniki o prvem branju § 9—32. Pač res: habent sua fata libelli!
To svojo dragoceno najdbo priobčuje Fischel v navedeni publikaciji. V kratkem uvodu na XXVI. straneh poroča izdajatelj o usodi zapisnikov, v drugem uvodovem delu pa o sestavi ustavnega odseka in podaja kratko vsebino .človeških pravic". Na 200 straneh slede potem zapisniki; natančni stvarni register pa delo zaključuje.
Priobčeni zapisniki so eden najvažnejših virov našega ustavnega prava Dasi je namreč tedanja prizadevanja in iz njih vzrastle zakonske osnutke zatrla
reakcija, vendar ideje in sadovi bujno cvetoče .pomladi narodov" niso izginili ljudstvu iz spomina. Ko je bil zopet prodrt reakcijonarni led, so našli stari vzori v ustavi in državnih osnovnih zakonih svoje uresničenje. Opozoriti je treba le na enega izmed mnogih primerov, na § 21 .človeških pravic", ki docela soglaša s slovitim § 19 o ravnopravnosti narodov. Ti zapisniki pa nam izpopolnjujejo v veliki meri tudi sliko o stremljenju in mišljenju zastopnikov avstrijskih narodov v oni prevažni dobi. Ne v zadnji meri nam zrcalijo delovanje zastopnikov našega juga. Ne more biti tukaj mesta poročati natančneje o sodelovanju posameznikov. Morda mi bode usojeno na drugem mestu temeljem teh zapisnikov izpopolniti sliko, katero nam je podal Apih. Hočemo tu le izporočiti malo juridično epizodo. Razpravljajoč o § 8. načrta, je poslanec Pinkas zagovarjal deportacijo kot kazensko sredstvo. Pritrdil mu je poslanec dr. Ambrož z nastopnimi izvajanji: ,Herr Abgeordneter Ambrož teilt die Ansicht des Herrn Vorvotanten (Pinkas) und findet sie durch die von ihm gemachten Erfahrungen bestatigt. Krain hat lange Zeit an einer Horde, die man „rakonaci' (sic!) nannte, gelitten. Sie machten das ganze Land unsicher, plunderten selbst bei Tag Meierhafe aus und verbreiteten iiberall Furcht und Schrecken. Endlich gelang es im Jahre 1843 bei Gelegenheit eines Kirchendiebstahles sich ihrer zu bemachtigen und sie den verdienten Strafen zuzufuhren. Hier zeigte sich, daC schon die bloCe Ent-fernung der Abgeurteilten in die Strafhauser anderer Provinzen die beste Wirkung hervorbraclite und den $trafzweck der Abschreckung erreichte". V zapisniku, str. 69, se nadaljuje ,Herr Abgeordneter Kavčič bestatigt diese Erfahrungen, dies sei jedoch keine Deportation gcwesen.' — Iztrebljenje rokovnjaške nadloge na Kranjskem tedaj ni izključna zasluga francosko-ilirske uprave, kakor marsikaj drugega ne, kar se tej pripisuje. P.