izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugos!avia letnik 28, ljubljana, 1984 izdaja zveza geodetov slovenije published by the association of surveyors, slovenia, yugoslavia LUi . letnik 28, str.145-243, ljubljana, Junij 1985, udk 528=863 Uredniški odbor: - predsednik - Tomo Bizjak - glavna in odgovorna urednica - Božena Lipej - urednik za znanstvene prispevke - Boris Bregant urednik za splošne prispevke, informacije in zanimivosti - Jože Rotar - člana - Peter Svetik, Andraž Šinkovec - tehnična urednica - Albina Pregl Izdajateljski svet: - deleoati ljubljanskega geodetskega društva: Tomaž Banovec, Teobald Belec, Milan Naprudnik, Janez Obreza - delegata mariborskega geodetskega društva: Ahmed Kalač, Janez Kobilica - delegata celjskega geodetskega društva: Gojmir Mlakar, Srečko Naraks - delegat dolenjskega geodetskega društva: .Aloj z Pucelj · - delegat primorskega geodetskeaa društva: Frančiška Trstenjak - delegati uredniškega odbora: Tomo Bizjak, Jože Rotar, Peter Svetik Lektor: Božo Premrl Izhaja: -4 številko na leto Naročnina: Letna naročnina za delovne kolektive je za prvi izvod 1.600 din, za nadaljnje izvode 800 din. Letna naročnina za nečlane Zveze geodetov Slovenije je 200 din. Naročnina za člane zveze geodetov je plačana v članarini. Naročnino lahko poravnate na naš žiro račun št.: 50100-678- -000-0045062 - Zveza geodetov Slovenije, Ljubljana Prispevke pošiljajte na naslov glavne oziroma odgovorne urednice: Tisk: Naklada: Republiška geodetska uprava, Kristanova 1, 61000 Ljubljana, telefon 312-773 in 312-315. Prispevki naj bodo zaradi lekto- riranja tipkani vsaj s srednjim razmikom vrstic. Za navedbe in morebitne napake v rokopisu odgovarja avtor sam. Rokopi- sov ne vračamo. Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG v Ljubljani 1100 izvodov Izdajo Geodetskega vestnika sofinancira Raziskovalna skupnost Slovenije Po mnenju republiškega sekretariata za prosveto in kulturo št.4210-35/75 z dne 24.1.1975 je glasilo opravičeno temeljnega davka od prometa proiz- vodov lnv si .. V S E B I N A Stran UREDNIŠTVO BRALCEM 147 IZ ZNANOSTI IN STROKE - Te 1 ledetekcija in družbeni sistem informiranja v SR Sloveniji (Tomaž Banovec) 149 Spremembe v planu cikličnega aerosnemanja SR Slovenije in njihov vpliv na tehnologijo izdelave geodetske prostorske dokumentacije (Andrej Bilc) 157 - Fotopantograf - fotopan 5 (Bojan Vidmar) 159 - Uporaba mikroračunalnika v geodetskem upravnem organu (Bojan Vidmar) 162 - Uporaba spectruma ZX za občinski geodetski upravni organ (Miroslav Logar, Leon Posega) 165 - Uporaba računalniške grafike v geodeziji na sistemu HP 9835 A (Jože Šetina, Franci Bačar) - Uporaba mikrofilma v geodeziji (Aleš Seliškar, Mimi Žvan) 168 171 - Uporaba mikrofilma v zemljiškem katastru (Božo Demšar) 184 - Geodetska osnovna dela za potrebe topografske izmere 1250 km dolgega terenskega pasu v_Libiji (Marjan Jenko) 186 - Nove tehnologije v kartografiji (Branko Rojc) 191 - Kimofax - 6185 elektrostatični barvni reprodukcijski sistem (Vili Kos) 200 - Optimiranje digitalnega modela reliefa za računanje topografskih odklonov vertikale (Dalibor Radovan) 203 - Merjenje dolžin z dvema različnima nosilnima valovanjema - dvobarvna metoda (Florjan Vodopivec, Dušan Kogoj) 208 - Eksperiment z metrično kamero na Spacelabu (Dalibor Radovan) 214 - Nekaj spoznanj ob uvajanju novih metod dela v geodetsko upravno prakso (Vinko Pušnik) 219 - Pregled raziskovalnih nalog, ki so bile predstavljene na dnevu geodetov 222 - In memoriam 223 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI 224 IZ DELA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE 226 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1984 PO AVTORJIH 242 C O N T E N T THE EDITORIAL BOARD TOTHE .READERS 147 FROM SCIENCE AND PROFESSION - Remote sensing and the social information system in SR Slovenia (Tomaž Banovec) 149 - Changes in the cyclic aerial surveying of SR Slovenia project and their impact on the elaboration of the geodetic spatial documentation technology (Andrej Bilc) 157 - The photopan - 5 (Bojan Vidmar) 159 - The use of microcomputers in surveying administration services (Bojan Vidmar) 162 - The use of the spectrum ZX in communal surveying services (Miroslav Logar, Leon Posega) 165 - The use of the HP 9835 A computer system in computer graphics in surveying (Jože Šetina, Franci Bačar) 168 - The use of microfilm in geodesy (Aleš Seliškar; Mimi Žvan) 171 The use of microfilm in cadastre work (Božo Demšar) 184 - Surveying a control points network far topographi~ surveying of a 1250 km long land strip in Libya (Marjan Jenko) 186 - New technologies in cartography (Branko Rojc) 191 - Kimofax 6185 - the electrostatic colour reproduction system (Vili Kos) 200 - Optimization of the digital terrain model far computations of the topographic deviation of the vertical (Dalibor Radovan) 203 - Distance rneasurement with two different carrier waves - two color method (Florjan Vodopivec, Dušan Kogoj) 208 - A Spacelab experiment with the metric camera (Dalibor Radovan) 214 - Some -comprehensions by introduction of new methods of work in surveying administration practise (Vinko Pušnik) 219 - An overwiev of researches presented on Geodetic day 222 - In memoriam 223 NEWS AND CURIOSITIES 224 FROM THE WORK OF ASSOCIATION OF SURVEYORS SLOVENIA AND UNION OF GEODETIC ENGINEERS AND SURVEYORS OF YUGOSLAVIA 226 THE OVERVIEW OF MATERIALS PUBLISHED IN THE YEAR 1984 (AUTHOR'S INDEX) 242 UREDNIŠTVO BRALCEM V dneh od 9. do 10. novembra 1984 je bil v Škofji Loki tradicionalni, tokrat že 17. dan geodetov. Zveza geodetov Slovenije je v sodelovanju z Ljubljanskim geodetskim društvom pripravila strokovni posvet s sprem- ljajočo razstavo o temi Nove tehnologije v geodeziji. Največje število prijavljenih referatov doslej (prek 20) in iz leta v leto večja udeležba na strokovnih srečanjih pričajo, da postajajo dnevi geodetov vse bolj množična manifestacija in priložnost za prikaz števil- nih strokovnih dosežkov. V petek, prvi dan posvetovanja, je bila na programu predstavitev refe- ratov. Uvodoma je tov. Matjaž Kos, predsednik Ljubljanskega geodetske- ga društva, pozdravil udeležence posveta in predlagal delovno predsed- stvo. Sledili so pozdravni govori tov. Andreja Bilca, predsednika pred- sedstva Zveze geodetov Slovenije, tov. Matjaža Čepina, predsednika Skup- ščine občine Škofja Loka, in tov. ar.Borisa Frleca, podpredsednika Iz- vršnega sveta Skupščine SR Slovenije, ki so s svojo prisotnostjo potrdi- li pomembnost obravnavanih tematik. Zbiranje, vodenje, vzdrževanje in izkazovanje podatkov o prostoru je po Zakonu o družbenem sistemu informiranja (DSI) in po prostorskih zakonih naloga geodetske službe. Za obvladovanje prostora je potrebna množica podatkov, ki se razmeroma hitro spreminjajo, zato sta kvalitetna obde- lava in izkazovanje podatkov o prostoru možna le z avtomatizacijo. Uvajanje novih tehnologij na vseh področjih geodetske dejavnosti je nuj- no tako zaradi novih nalog v geodeziji kot tudi zaradi konkurenčnosti pri delih v tujini., Iz referatov in razprave po referatih lahko povzamemo nekaj misli, ki ka- žejo na smeri razvoja geodetske dejavnosti in smeri razvoja izobraževa- nja geodetskih strokovnjakov. l. Treba je tekoče zagotavljati satelitske posnetke, ustrezno razvijati metode interpretacije ter zagotavljati kvalitetne in pravočasne podat- ke za potrebe družbenega planiranja in za druge uporabnike v družbe- nem sistemu informiranja. 2. z izboljšavo kvalitete mrež geodetskih točk (z novimi postopki) je treba zagotoviti večjo kvaliteto vseh ostalih ''izdelkov geodezije" - načrtov, kart, evidenc. 3. Za zagotavljanje hitrega, nazornega, razumljivega in kvalitetnega pri- kazovanja ogromnih količin podatkov je treba razvijati avtomatizirano kartografijo. 4. Uporaba mikrofilma se kaže kot optimalen izhod za prikazovanje podat- kov geodetskih evidenc - potrebna bo prilagoditev metodologije vode- nja danim zahtevam. 5. Geodetska upravna služba, ki dobiva vedno več zahtevnejših nalog, se bo morala tehnološko bolje opremiti, da bo zadostila vsem zahtevam po podatkih. 6. Geodetske delovne organizacije se bodo morale prilagoditi mednarodnim zahtevam in standardom (sprejela naj bi jih celotna geodezija), da bi lahko uspešno nastopale tudi na tujih trgih in si tako zagotavljale ustrezna sredstva. ' · GV 28(1984)4 147 To so bile nekatere osnovne misli referatov, ki -jih v celoti objavlja- mo v tej številki Geodetskega vestnika, vendar pa moramo, žal, izreči kritiko nekaterim našim kolegom: - Tistim, ki so referate posredovali udeležencem posveta, a niso uspeli izrečenih misli zapisati in jih poslati za objavo, kljub večkratnim pozivom. Tako bo zapisanih tudi• bolj malo izkušenj o delih v tujini. - Dvojne kritike pa so deležni tisti, ki so posredovali kratke vsebine referatov, vendar referatov v celoti niso nikoli sestavili. Mislim, da moramo zahtevati večjo resnost in odgovornost nas vseh v stroki, pa čeprav gre le za sodelovanje na dnevu geodetov. Udeleženci posveta smo po predstavljenih referatih in razpravi z vese- ljem odpešačili na ogled razstavljenih zbirk v Loškem gradu in še z večjim veseljem na družabni večer v hotel Transturist, saj smo se žele- li po letu dni pogovoriti tudi o nestrokovnih zadevah, ki so skupne geo- detom, in verjemite mi, da nam je za vse zmanjkalo časa. V soboto, drugi dan posveta, so predstavniki Geodetskega zavoda SR Slo- venije in Inštituta za geodezijo in fotogrametrijo FAGG prikazali eno- letne dosežke pri raziskovalnem delu. Udeleženci smo se razšli zadovoljni in hkrati tudi zaskrbljeni - v pri- hodnosti nas čakajo nove in zahtevne naloge. Koliko bomo zmogli naredi- ti v enem letu? O tem bomo razglabljali prihodnjo jesen nekje na Primor- skem. Na koncu se moramo še zahvaliti za dobro organizacijo in gostoljubje - tako organizatorjem, občini gostiteljici kot tudi prizadevnim delavcem škofjeloške geodetske uprave 148 GV 28(1984)4 Glavna in odgovorna urednica Božena Lipej IZ ZNANOSTI IN STROKE Tomaž BANOVEC* TELEDETEKCIJA IN DRUŽBENI SISTEM INFORMIRANJA V SR SLOVENIJI** l. UVOD 1.1.Ravnotežje (harmoničnost) podatkov v OSI V Jugoslaviji in v Sloveniji imamo že nekaj časa probleme z določenim vsebinskim neravnotežjem razpoložljivih podatkov, potrebnih za določa­ nje, oblikovanje in spremljanje celostne družbene reprodukcije. To ob- likovanje oziroma obvladovanje celostne družbene reprodukcije dosegamo pri nas z odločanjem vseh subjektov planiranja ter seveda s primerno podatkovno podporo in znanjem. Odločamo (planiramo) s predstavami o stvareh, ne s spreminjanjem stvari samih. Tudi samo planiranje se mora formalizirati (pisno) v ustreznih planskih aktih, v dokumentaciji,dru- gače plani ne veljajo.1) Ves čas spremljajo naše planiranje precejšhj~ neravnnteži8 med potrebni- mi podatki, pomanjkanje in neskladje med metodologijami in v podatk1r1 samih. Vemo, da ustrezne planske metodologije še nimamo, kot kaže, je tudi še ne bomo dobili. Vendar Zvezni izvršni svet vseeno predpisuje elemente metodologije, ki jo tudi objavljajo v uradnih listih.2) Poleg tega pa so bile v zadnjem času (september 1984) sprejete nekatere kri- tične ocene sedanjega sistema planiranja in sistema podatkov. Zvezni izvršni svet je tako oceno z naslovom Poročilo o odprtih vprašanjih pla- niranja in statistične podpore že sprejel. Tudi Skupščina SFRJ je to po- ročilo sprejela, prav tako zvezni družbeni sistem informiranja, ki je poleg tega predlagal, naj o njem strokovno razpravljamo naprej. Poročilo, ki ga omenjam, je izredno zahtevno gradivo in načenja skoraj vsa vpraša- nja planiranja ter podpore planiranju z ustreznimi podatki. Žal pa ne daje dosti odgovorov, zato bomo še naprej v precejšnjih težavah. Poro- čilo med drugim ugotavlja, kateri podatki nam manjkajo ali so premalo prisotni v sistemu. Tako se ocenjuje, da manjkajo zlasti tisti o fizič­ nih lastnostih prostora, o naravnih danostih, podatki, potrebni za var- stvo okolja, in drugi tako imenovani fizični kazalci. To so pomembni po- datki za odločanje ali spremljanje oblik reprodukcije za vso državo,po- l)Zakoni o družbenem planiranju to izrecno zahtevajo, pisni dokument se tudi zelo formalno sprejema (podpisi, referendumi). 2 )0dlok o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih ka- zalcev, ki so potrebni za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje planov samoupravnih organizacij in skupnosti ter planov družbenopoli- tičnih skupnosti. UL SFRJ 45 (1984) 24.8.1984. str. 1075-1085. * 61000, YU, Ljubljana, Zavod SR Slovenije za statistiko dipl. ing. geod. Prispelo za objavo 1984-10-22. ** Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji Škofja Loka, november 1984. GV 28(1984)4 149 sebno če pomislimo na planske in družbene prioritete, kot so hrana, energija in podobne; te so določene tako v planskih aktih kot v dolgo- ročni gospodarski stabilizaciji. 1.2. Odloki o programu statističnih raziskovanj Podatki, ki so pomembni za vso državo (primerljivi po vsebini, času, prostoru), se določajo z odlokom o programu statističnih raziskovanj, ki so pomembna za vso državo. Odlok se sprejema na pet let. V njem so- delujejo kot izvajalci statistika, SDK, Narodna banka Jugoslavije, sek- retariati za notranje zadeve, zavodi za zdravstvo in druge pooblaščene organizacije. V programu, ki obsega tudi do 300 naslovov raziskav, ni nobene raziskave o stanju na zemljiščih, zemljiških bilanc o dejanski rabi prostora in podobnega. Obdobno se sicer izvedejo nekateri popisi naravnih virov, vendar Jugoslavija in seveda tudi republike v metodo- loškem oziru na tem področju še nimajo nobene koncepcije ali podatka; še več, SFRJ ne more ustrezno ugotoviti, koliko je resnično neplodne zemlje, gozda, njiv in podobnega.3) Uradni program tega ne določa v statističnih letopisih, tega podatka ni. 2. PLANSKO-ANALITSKE BILANCE 2.1. Potreba po zemljiških bilancah Omenjeno poročilo Zveznega izvršnega sveta ter skupna prizadevanja sta- tistikov in pla~~rjev kažejo, da potrebujemo poleg približno 20 druž- beno potrebnih, J analitsko in drugače pogojenih bilanc za več ravni (SFRJ, socialistične republike in pokrajine oziromaobčine) tudi ustrez- ne zemljiške bilance. To je bilanca, ki naj bi vs~j približno vsakih pet let pomagala oceniti možnosti in dogajanje na zemljiščih ter seveda pod- pirala strateško in taktično odločanje. Za omenjenih približno 20 bilanc je metodologija v SFRJ izdelana ali se izdeluje. Res je tudi, da večji del metodoloških nalog za tiste bilance prevzema bodisi Zvezni zavod za statistiko, skupaj z drugimi, ali planerji sami, deloma pa tudi SDK. Za analitično-projekcijske bilance rabe zemljišč ni ustrezne zvezne organi- zacije, metodoloških prizadevanj tudi ne poznamo. Še več, samostojnost geodetskih služb (nekatere so tudi informacijske) je taka, da še naprej razvijajo "svoje" klasifikacije v primarnih evidencah (zemljiški katas- ter), manj se trudijo za to, da bi v državnem merilu predlagali enotno primerljivo metodologijo za evidence oziroma statistike. Veljavni druž- beni plan, predvsem pa novi srednjeročni plan (smernice) posveča izred- no pozornost hrani in nekaterim nalogam na tem področju.S) Za primarno kmetijsko proizvodnjo je potrebno ustrezno zemljišče. Težko bo obvlada- ti nekatere planske naloge v SFRJ, če podatki ne bodo urejeni tudi gle- de zemljišč, uporabe zemljišč ter zaščite plodne in drugačne zemlje. V SR Sloveniji pa je geodezija kot informacijska služba neposredno prevze- la obveznosti (vsaj razumemo jih tako), da bo na tem področju gradila ustrezne večnamenske baze podatkov, ki bodo omogočile poleg upravljanja (kataster, zemljiška knjiga in podobno) še statistično pospeševanje(iz- 3 )0 tem ne kaže več ponavljati različnih pristopov, metodologij in koncepcij. 4 )s sistemom analitično-projekcijskih bilanc zagotavljajo nosilci pla- niranja analitično-informacijsko osnovo za pripravljanje, sprejemanje in uresničevanje razvojnih planov in za usklajevanje tokov družbene reprodukcije. Odlok o obvezni enotni metodologiji in minimumu obveznih enotnih kazalcev. S)več vemo o izgubi ze~ljišč o drugih kot doma. Primer: Der Spiegel ZEMLJA NESTAJE, EP 1692, 3.sept.1984. Na svetu izredno hitro izginja plodna zemlja (zaradi strupov, herbicidov, urhanizacije). Evropa iz- gubi 150.000 ha na leto. V članku so opisane metode zaščite in bilan- ce izgub hrane. 150 GV 28(1984)4 delava ustreznih bilanc o prostoru) in tudi strateško odločanje (odlo- čanje o usodi, namenu zemljišč, planiranje in dolgoročno usmerjanje). Žal pri tem delu izredno zaostajamo. 2.2. Statistika in zemljiške bilance Tudi statistika, zlasti njene redne službe, že preceJ casa uporablja po- datke o zemljiščih, ki imajo pomen za vso državo. Gre zlasti za stati- stične raziskave, pri katerih ocenjujejo stanje posevkov, posejane po- vršine ipd. Statistika pripravi oceno količinskega obsega žetve in na koncu seveda tudi izdela statistiko odkupljenih proizvodov. To počne s cenilci, to je direktnimi opazovalci, ki morajo spremljati zlasti dva elementa: prvi je površina vzorca, na katerem posevek raste, drugi pa ocena stanja posevka. Na osnovi tega dobimo s posploševanjem statistič­ ne ocene in končne rezultate. Znano je, da so najslabši podatki o po- vršinah, ki jih cenilci ocenjujejo, in podatki iz poročil nekaterih or- ganizacij, ki praviloma ob setvi proglasijo vse za preorano in obdelano, jeseni pa se ugotovi, da to ni res. Ta problem je na sploh težak, tudi zaradi kampanjskih pristopov in tudi evforije, ki je kriva tudi tega,da se podatki tudi prirejajo. Vendar ostanimo pri metodologiji (ali meto- diki) določanja povr~in pod kulturami. Bistveno vprašanje je kako dobi- ti (dobre) podatke o dejanskem stanju kultur, o njihovi lokaciji in po- vršini pri tako dinamičnem spreminjanju, kot ga pozna naše kmetijstvo. Na spremembo kultur, razliko v posevkih in seveda tudi na odločitev o površini vplivajo različni vzroki. To je predvsem tržna vrednost kultu- re, družbenopolitično urejanje, planiranje ter pogodbeni odnosi, proste odločitve kmetovalcev kot tudi pomanjkanje nekaterih reprodukcijskih materialov (semena, gnojila in podobno). Do neke mere vpliva na te od- ločitve tudi še klasični način gospodarjenja (kolobarjenje in podobno). To pomeni, da je stanje na posevku, s tem pa tudi na zasebnih površinah, izredno dinamičen element, razen če ne govorimo o družbenem sektorju, ki ima boljše evidence, vendar izrazito manj površin in v bodoči bilanci po- vršin samo del. Znano je tudi, da klasična sredstva, kot je zemljiški kataster, tej nalogi danes niso in tudi v prihodnosti ne bodo kos. O tem smo že dosti pisali. Imamo že precejšnje zgodovinske in mednarod- ne izkušnje, a nobena ni taka, da bi omogočila prehod z operativne rav- ni podatkov, kot jo imamo v avtomatiziranem zemljiškem katastru, na taktično ali strateško raven podatkov. Te dileme, če tudi jo vedno zno- va načenjamo, ni več.6) 3. TELEDETEKCIJA IN ZEMLJIŠKE BILANCE 3.1. Slikanje iz zraka (aerosnemanje) S sodobnimi tehnikami bi lahko pripravili zahtevane bilance, vendar se bojimo, da ponujeno nizko letenje in klasično fotografiranje, ki naj bi omogočala vzdrževanje temeljnih topografskih načrtov in drugih kart,lo- čevanje in fotointerpretacijo stanovanjskih naselij ter sočasno omogo- čala analitsko-projekcijske bilance, ne bo dalo ustreznih rezultatov. 7 To lahko ugotovimo iz poročil,napisanih v zvezi s cikličnim aerosnemanjem.> 6 lze tehnična neenotnost (sedanja} zemljiškega katastra v SRS, ne glede na razmere v SFRJ, onemogoča kakšne pomembne agregacije. Narejene niso ustrezne ekonomske ocene. Na Sedlarjevih srečanjih oktobra 1984 na Bledu so nekateri vseeno predpostavljali tako rešitev. ?)Bilc, Andrej, GZ SRS: Projekt CIKLIČNO AEROSNEMANJE SR SLOVENIJE, de- lovno gradivo, 18.5.1984, 19 strani, 2 prilogi. GV 28(1984)4 151 Ocenjeno je bilo, da sodi med najslabše uporabnike geodetska služba, ki tega sredstva (fotointerpretacije, teledetekcije) ne razume, ne zna ali noče uporabljati, mogoče pa tudi naloga geodetom ni pravilno zastavljena, vendar o tem kasneje. Pri postopkih klasične fotointerpretacije je bist- veno, da moramo fotografijo obdelati analogno. Človek mora z analognim in asociativnim razmišljanjem analizirati fotoposnetek z vsemi subjektiv- nimi napakami, z izredno počasnostjo za današnje razmere in s precejšnjo metodološko neusklajenostjo. Zato je tudi uporaba bolj uspešna pri us- merjenih nalogah. Take so npr. določanje konkretnih zazidav v konkret- nem naselju, konkretnih škodljivcev, analiza konkretnega gozdnega sesto- ja, slikanje nesreč in podobno. Slikanja, ki podpirajo bilance, pa mo- rajo biti pripravljena ciljno. Zato se Zavod SR Slovenije za statisti- ko v svojih prizadevanjih zaveda, da je za hitro in množično pripravo bilanc nujno takojšnje upoštevanje kriterijev za statistično pospeševa- nje in so potrebna taka sredstva, ki morajo praviloma izključevati ana- logno obdelavo množičnih slikanj in fotografij v velikih merilih. V zvezi s tem smo se odločili, da bomo obravnavali predvsem tiste tehni- ke, ki so hitre, računalniško sicer zelo intenzivne, vendar glede pora- be človekovega živega dela manj zahtevne in zato tudi racionalne. Cilj Zavoda SR Slovenije za statistiko pri tem je popraviti že omenjene iz- delke naših kmetijskih opazovalnih služb, ne samo za SR Slovenijo, mar- več za SFRJ, ažurirati stanja v zvezi s tem, pridobiti si izkušnje v zvezi z dejanskim stanjem rabe zemljišč, vsaj z določeno točnostjo - predlagana ali okvirna točnost je 5 % za občino (kot družbenopolitično skupnost) - in v zvezi s tem vsaj na 5 let omogočiti izdelavo ustreznih bilanc zemljišč. To bo začasno, če ne trajno nadomestilo tega, kar pri- čakujemo od osnovnih evidenc (katastrov), ki pa še nekaj časa, poleg svojih osnovnih funkcij (zaščitna, davčna), ne bodo sposobne za ustrez- no bilančno izkazovanje ali posploševanje. Poročila o dosedanjih izkuš- njah bodo gotova v letu 1984. 4. NOVE REŠITVE IN TEHNIKE 4.1. Landsat V SR Sloveniji je že znano; večkrat smo o tem tudi poročali, da je bil do sedaj za civilne potrebe, pa tudi na nas, najbolj uporabljen sistem landsat. Ta je dal svoje rezultate, dobre tudi za SR Slovenijo, čeprav lahko ugotovimo, da je tehnika landsata, že precej široko izrabljena, v določeni meri tudi presežena, zlasti pa glede temeljne resolucije, to je piksla, ki je zaradi površine (ena akra) za naše razmere nekoliko grob. Vendar ima ta satelitski sistem določeno prednost. Ves teritorij opazovanj nam razbije na ustrezno število celic (pikslov), ki so s for- matom 75 m x 55 rn sicer grobi, vendar so že digitalno obravnavani. Se- valno (odsevno) energijo v določenem spektru računalnik dobi v digital- ni obliki. Ta energija je različna (odsevna energija na 256 klasifika- cij za piksel). To je izredna količina podatkov, ki jo dobimo za ca. 180 km x 180 km v SR Sloveniji in je glede cene neprimerljiva npr. že s popisom prebivalstva, ki ga moramo sami vnašati (luknjati). Seveda se v takem primeru ves problem prenese na matematične metode, fizikalna znanja o odsevnih energijah, korekcijo odsevnih energij z raznimi digi- talnimi modeli reliefa in drugim ter samim pozicioniranjem. O tem sedaj ne bi podrobno govorili, vendar je problem že rešen. 4.2. AGSAT V ZDA so ugotovili, da bo verjetno ta sistem s tako majhnim pikslom še vedno pregrob, še manj rentabilen, in že pripravljajo nov sistem, ki so O tehnologiji tev načinu dela glej prispevke (novejše) Tretjakova, Hlavatyjeva, Banovec 152 GV 28(1984)4 ga razvili na Standfortski univerzi. Imenuje se satelitski sistem9 lAGSAT (AGRICULTURE SATELLITE) in je namenjen prav poljedelcem. Ekonomist je povzel po tem sistemu tole: AGSAT bo imel končno resolucijo oziroma piksle 10 m x 10 m. Rezultati otipanja bi bili takoj na voljo farmarjem. Na vsakem bi lahko farmar računal in videl, kaj je na njegovih parcelah narobe, kaj naj dela, koliko naj gnoji, koliko naj uporabi herbicidov, insekticidov ali podobnega, tudi zdravstveno stanje kultur. Senzorji so namreč tako občutljivi, da bi lahko opazili, ali se je na namakalni napravi kaj pokvarilo (ena šoba). Ta sistem bo imel 4 precej enostavne satelite, ki bodo krožili približno na višini 983 km; imeli bodo skoraj polarno krožnico in nameščali jih bodo z raketami ali raketoplani. Vsak dan bo tak satelit krožil 133/4-krat, tako da bo isto površino vsakega četrtega dneva ''otipal" v istem času (heliosinhroni). Ker so krožnice solarno sinhronizirane, bo dobil prerez ali sliko v istem času vsakega predhodnega dneva. Farmar bo za to seveda potreboval doma video zaslon ali televizor, hišni računalnik, kar v Ameriki ni težko nabaviti, ter ustrezno banko podatkov s precejšnjim algoritemskim znanj~m, ki mu bo za njegove konkretne slike, ki jih lahko sicer dobi iz sistema, pomaga- la razmišljati, kako naj ukrepa. (Tak eksperimentalni sistem že teče v ZDA, vendar za druge satelite). Najbolj zanimivo je to, da kažejo raču­ ni rentabilnosti, da se bo farmar, ki se bo priključil, lahko delal ren- tabilno, če ima približno 400 ha površine in letni promet približno 2 mi- lijardi dinarjev. Letalske službe, ki spremljajo zemljišča s pomočjo senzorjev, pomagajo kmetom in računajo za svoje usluge 2 do 9 dolarjev na akro. AGSAT, pa bi bii približno enako drag, vendar bi dal podatke hitreje, tudi vsakih štiri dni. Torej tehnologija se razvija, predlog, ki smo ga povedali je še v zraku, vendar kot kaže splošen trend: tipa- la na satelitskih platformah, izredno hitro povečujejo točnost, zmanj- šujejo velikost piksla, povečujejo frekvenco. 4.3. SPOT Podobno je s francoskim sistemom SPOT, ki bo imel nizko višino kroženj, otipanje (skaniranje) bo izvajal v približnem pikslu 20 m x 20 m v šti- rih ali petih spektrih. Kot je znano Jugoslavija ni vključena niti raz- iskovalno niti strokovno v tako imenovane velike projekte teledetekcije globalnih razmer. 1 0) Še več, stike, ki smo jih imeli, smo postopoma zane- marili, ker je sporazumevanje prepočasno. Iz literature lahko preberemo, da so že naše sosede: Madžarska, Bolgarija, Poljska in Češka direktno vključene v projekt SPOT,Jugoslavija kot država pa ne. Resnični problem je verjetno v organiziranosti, a tudi v tem, da vsakdo misli, da je ta tehnologija v SFRJ najmanj njegova (pristojnost) in da se ostalih nič ne tiče. 4.4. Digitalne slike in digitalizacija (NASEBNA) objekta Bistveno pri vseh otipalnih ali digitalnih tehnologijah je, da dobimo sliko površine (objektov), ki je v določeni meri deformirana in ni per- spektivična fotografija. Zato je potrebno precej korekcij. Le-te so geo- metrične in jih v digitalnem smislu izvedejo v velikih sistemih, raču­ nalnikih, kar sploh ni več problem, saj kupimo sliko lahko celo za SR Slovenijo, ki je že ustreno pozicionirana. To ni več raziskovalna nalo- ga, ampak je čista usluga. Podobno bo tudi v bodeče. Bistveno je, da je predmet opazovanj, v našem primeru SR Slovenija, ustrezno geometrično 9 )EP - The Economist: Prognoze setve iz vasione, EP 1692,3.9.1984. lO)La lettre du CNES N° 94 str. 15 - Le reasean du reception et distri- bution des donnees SPOT. Vključili so se Južna Afrika, Argetina, Av- strija, Bolivija, Čile, Španija, Finska, Velika Britanija, Madžarska, Izrael, Italija, Nepal, Nizozemska, Peru, Filipini, Poljska, ZRN in Venezuela. GV 28(1984)4 153 obdelan, da imamo vsaj digitalne obrise občine, .teritorialnih enot, kra- jevnih skupnosti ali večjih zemljiških kompleksov družbenega sektorja ter seveda ustrezen digitalni model reliefa za korekcijo odsevnih ener- gij. Potrebujemo seveda velik računalnik, vendar lahko najamemo ali ku- pimo ustrezne programske opreme, ter izobrazimo ustrezno število kadrov. Vsega tega seveda nimamo. Kot kaže ne bomo imeli tudi v bodočnosti, saj Raziskovalna skupnost oziroma raziskovalci niso bistveno napredovali na ~em področju, tako v poglabljanju kot v okviru širitve. Delovna skupina oziroma projekt, ki teče v okviru Zavoda SR Slovenije za statistiko, tu sodelujejo še drugi, seveda ne bo rešil vseh problemov. Tudi če ne bomo kupovali dragih tehnik ali magnetnih trakov ali celo "on line" vezali kakšen tuj velik računalniški sistem, v katerem se bodo vrtele tudi sli- ke za naš teritorij, lahko vseeno nekaj naredimo. V tem sestavku predla- gam nekatere rešitve, ki sd potrebne, ne glede na satelitske platforme ali bolj oddaljena letala -~leteče platforme - ampak tudi za naše potre- be, za tisto, kar bi nam omogočilo, da otipamo (digitaliziramo), tudi naše fotografije, in jih prevedemo na isto tehnologijo kot Landsat, Ag- sat ali SPOT. 5. TIPALA Grafična industrija že več kot 20 let pozna sistem tipal, ki iz barvas- tih fotografij ali drugih podlog proizvaja fotolite direktno. Sedaj so ta tipala že izrinila klasično fotoreprodukcijo. V SR Sloveniji že ima- mo napravo, ki lahko izredno natančno - vendar še vedno analogno, tipa tudi A-0 velik format z ogromno točnostjo. Na primeru naprave Obtronik - ASIS hočemo povedati, kaj mislimo. Ta naprava zelo točno otipa forma- ter 25 cm x 25 cm z resolucijo (piksel) 12,5 x 12,5, 25 ali 50, 100, 200 ali 400 mikronov (mikron je 10-6 mm). Transmisija, ki je za to po- trebna, je 0,25 do 100 %, otipava pa v 256 klasifikacijah. Vedeti mora- mo, da ima največ filmov ločilno sposobnost do 25 mikronov. Zamislimo si, da naše posnetke cikličnega snemanja (1:17.500) naredimo v barvah, še bolje v infracolorju, in jih otipamo na podoben način kot Landsatov sistem, vendar v kabinetu. Isto naj bi naredili s fotografija- mi našega ozemlja v merilu 1:80.000 (satelit). Piksel na terenu PIKSEL SLIKE MERILO MIKRONI 1:17.500 1:80.000 12,5 0,21 m 1 m 25 0,44 m 2 m 50 0,88 m 4 m 100 1,77 m 8 m 200 3,50 m 16 m 400 7,00 m 32 m V tabeli smo predstavili dve merili: merilo snemanja 17.500 kot smer v cikličnem snemanju Slovenije ter 80.000, kar predpostavljamo, da bodo slikali, oziroma je tekoče slikano iz satelita za naš teritorij. V me- rilu 1:17.500 bomo s pikslom 25 mikronov pridobili sevalno energijo za 0,19 m2 tal, če je ločilna sposobnost filma 25 mikronov ali isto za 4 m2, če bi bilo merilo 1:80.000 (0,44 x 0,44 = 0,19 m2; 2 x 2 = 4 m2). S približno tako točnostjo naredimo podobno otipavanje tudi z ustrezno napravo, ki bi bila pritrjena na letalo. Take naprave v SFRJ ne poznamo za civilne namene, vemo pa, da sodobna letala nosijo včasih s seboj 20 različnih senzorjev, tako za radarsko otipavanje, določanje višin, geo- magnetizma, kot za samo procesiranje in formiranje slik. 154 GV 28(1984)4 z željo o dejanski rabi tal 5 % točnosti, bi tako tehnologija lahko upo- rabila zelo mala merila. Če bi otipali posnetke celo 1:80.000 satelit- sko ali drugače in soočali z ustreznim računalniškim programom ter geo- metrično uskladili s terenskimi podatki, bi verjetno ugotovili, da sta pozicijska točnost piksla ter vsebina popolnoma dovolj, da bi otipali s pikslom 100 mikronov ali še manj. To bi tudi olajšalo računalniško delo ter v bistvu povečalo statistično točnost. Problem, ki na ta način na- stane, je pravzaprav problem prepozr:avanja vzorcev. Jasno je, da je bo- lje otipati, oziroma razvrstiti barvne vrednosti (sevalne energije) pik- slov iz barvastih posnetkov, kot jih loviti v klasičnem sivem spektru. To bi že pomenilo, da bi ciklično aerosnemanje (če ga bomo izvajali) po možnosti izvedli v barvah. V SR Sloveniji sedaj teče 5 takih senzorskih naprav, ki bi zadovoljile naše potrebe, vendar vse imajo napake. Narejene so samo za eno funkcijo, za analogen prenos podatka iz piksla, njegovo razločevanje, rastriranje ter ponovno rastriranje v ustrezen fotolit. Vmes dobivajo naprave elek- tronske inpulze, vendar se ti analogno pretvorijo spet v analogen poda- tek. Bistveno za nas je, da bi poleg kupili ustrezno računalniško kon- figuracijo, ki bi signale digitalizirala ter jih ustrezno hranila v do- volj velikem spominu. V 25 cm širok film gre v eni vrstici 20.000 piks- lov formata 12,5 x 12,5 mikronov. V ustrezni kvadratni formi (25 x 25 cm) bomo imeli tako na voljo 400 milijonov pikslov. Kot smo že omenili, potrebujemo za vsak piksel, za njegov opis in razvrstibev, 8 bitov ali 1 B (od O do 255) pozicij. Če bi gostoto ustrezno zmanjšali, npr. na piksel 400 x 400 mikronov, bi ~otrebovali bistveno manj računalniško­ pomnilniškega prostora, to je približno 0,39 MB; kar danes v principu lahko shranimo že v CPU v srednje velik računalnik. Potrebujemo seveda še ustrezne konverterje (AD, - DA), kar pa ni večji problem, saj so raziskovalni uspehi na tem področju že dokazani tudi v SR Sloveniji. 11 ) Večkrat smo vprašali lastnike teh naprav, če so pripra- vljeni dodatno opremiti svoje sisteme s tako tehniko. Odgovor je prin- cipielno pozitiven, vendar finančnih rizikov nočejo nositi, čeprav k tem napravam industrija že ponuja ustrezne računalniške pomnilniške kapaci- tete prav v ta namen, (to je sposobna urediti celo domača industrija). Naprave, ki digitalizirajo poljubno sliko, so v svetu danes v izrednem prodoru, prav tako pa tudi stroji, ki take slike procesirajo (izhod). Pomnilniške kapacitete praktično niso več problem, saj imamo že danes sisteme, ki imajo ustrezne programe za grafiko (zoomiranje, selekcijo, filtriranje, likanje ipd.). in ustrezno pisalniško tehniko. Mislimo si, kako bi tipalo, ki ga imajo v Ilirski Bistrici (AO) s tako dodatnimi napravami lahko otipalo praviloma vse tematske karte v SR Sloveniji ali pa topografske karte in tako izločilo samo plastnice, ki bi jih računal­ niško uredili, prečistili, likali, povezali in naredili absolutno točen, na karto naslonjen digitalni model reliefa. Ali pa s pomočjo fotoposnet- ka izločili gozd in ga primerjali z dejanskim stanjem, ki bi ga otipali samo z zeleno barvo iz kart in podobno. Dejansko bi prišli v situacijo, ki bi omogočila, da selektivne podatke oziroma grupe karakteristik, ki zadevajo naravne in fizične lastnosti prostora, vnašamo direktno v stroj in so lahko v tem primeru samo korekturno geometrično sredstvo na izhodu, kot tematske karte pa bistveno dopolnilo izhoda družbenega sistema in- formiranja. Kdo bo to naredil, ne vemo. Bistveno za našo družbo pa je sporazumeva- nje in dogovarjanje, zato mislimo, da smo že v situaciji, ko bi lahko (ali celo moramo) tudi v SR Sloveniji naredili čimprej tak korak v mo- O tem je že pisal Kristan v PIS fotointerpretacija 1975. ll)Audič, Stare sta to že uspela v nalogi, ko sta iz TK (1:25000) otipa- la plastnice za DMR 100, 1977. GV 28(1984)4 155 dernizaciji. Jasno pa je, da je pri tem združevanju sredstev potrebno izhajati iz motivov funkcij in potreb različnih panog, ki jih zanimajo podatki vezani na fizikalni del prostora. Verjetno so uporabniki vsi ti- sti, ki bi jih lahko združili tudi okoli digitalnega modela reliefa,oko- li samega RTE in njegove digitalne kartografske oblike ROTE-ja. Bistve- no pa je, da bi tako digitalno pridobljeno formo fotoposnetka ali karte morali kasneje koristiti za različne namene, vendar po enotni metodolo- giji ter v enotni tehniki. Kadrovske in druge napore pa moramo že danes organizirati v smer, da bomo sposobni: l. matematično obvladati prenose iz kart v posnetke in iz posnetkov v karte, kar teoretično in praktično obvladamo z nalogami iz monoresti- tucije in drugimi sredstvi analitične aerotriangulacije. 2. Sposobni dovolj točno urediti ustrezne digitalne modele reliefa za korekcijo ter orientacijo z dovolj gosto mrežo oslonilnih točk (ve- znih točk), kar ne bi bil večji problem. Isto za digitalizacijo RTE, ROTE ipd. 3. Postaviti take ekipe in kadre, ki bi s sodobnimi sredstvi metod PAT- TERE~J RECOGNITION bili spof?obni prepoznavati vzorce ter posploševati tako digitalizir~ne podatke. To lahko kupimo tudi v svetu, vendar s tem v zvezi moramo imeti nekaj svojega znanja. 4. Najvažneje je, da ustrezno izobrazimo sedanje metodologe 1 ki ana- logno poznajo prostorske fenomene tudi za digitalne postopke, ki bi jih morali osvojiti na ta način. s pomočjo računalnika. Poznavanje predmetov opazovanja, značilnosti ter ostalega je svojstve- no samo ustreznim strokovnjakom, ki so se za to stroko ustrezno šolali . . Seveda moramo opustiti misel, da bodo geodeti ali kdo drug naredili vse sami. Mislimo, da lahko prispevajo k prvima točkama nekaj, nikakor pa ne v celoti. Dela bo dovolj, saj smo pravzap~av še na začetku. Bojim se, da bomo na koncu kupili 6., 7., 10., 15. napravo v SFRJ, ki bo od- ločno, z večjih formatov in večjo točnostjo skenirala fotografije, ča­ sopise, tekstilne vzorce in ostalo samo za analogne namene, nikakor pa ne za digitalni vmesni izhod. To bi morali urediti tako, da bi vsaj v SR Sloveniji, če ne v Jugoslaviji, ukrepali z ustreznimi povezovanji in sofinanciranjem (ali večnamensko rabo). 156 GV 28(1984)4 Andrej BILC* SPREMEMBE V PLANU CIKLIČNEGA AEROSNEMANJA SR SLOVENIJE IN NJIHOV VPLIV NA TEHNOLOGIJO IZDELAVE GEODETSKE PROSTORSKE DOKUMENTACIJE~~ Ciklično aerosnemanje SR Slovenije se izvaja od leta 1975. Njegov namen, izpopolnitev predvidenih ciljev in njegova vloga v geodetski prostorski dokumentaciji ter njeni popularizaciji v drugih strokah so bile predmet mnogih razprav v preteklosti in jih ne mislim ponovno načenjati. Prav tako bom pustil ob strani razprave, zaradi katerih se plan cikličnega aerosnemanja, določen leta 1980, ki naj bi se izvajal v tem srednjeroč­ nem obdobju, ne izvaja. Namesto tega bom prikazal le nove tehnične elemente plana, kot je bil zasnovan na oddelku za fotointerpretacijo na osnovi strokovnih spoznanj in razgovorov z uporabniki. Razprava o tem planu in njegovo poenotenje sta še pred nami, organizira ju Republiška geodetska uprava, današnjo priložnost pa izrabljam za to, da bi zbor seznanil z nekaterimi novimi tehnološkimi prijemi, ki jih tako snemanje omogoča. V obstoječem gradivu je plan že prikazan v dveh variantah. Razlikujeta se le v tem, da je enkrat predvideno snemanje v merilu 1:17 500 za celo Slovenijo, po drugi varianti pa naj bi ca. 28 % površine posneli v meri- lu 1:10 000, to bi bila najintenzivnejša urbana in kmetijska območja, preostali del pa bi posneli v merilu 1:17 800. Druga varianta je ca. 20 % dražja, ima pa nekaj prednosti. V nadaljevanju bom govoril o drugi varianti. Obstoječe finančne in tehnične možnosti nam ne dopuščajo prehoda na barv- no snemanje, zato še vedno načrtujemo črno-belo snemanje; uvajamo pa te možnosti: a) Cikel snemanja se bo spremenil v dveh pogledih. Najprej se bo skrajšal s petih n~ tri leta, saj je večina uporabnikov ugotovila, da so šti- ri in pet let stari posnetki neuporabni. Druga novost je trajnost del, ki jo dosežemo tako, da vsako leto posnamemo tretjino Slovenije in tako zagotovimo pogoje za kvalitetnejše delo. Obe spremembi nam zagotavljata trajno uporabne in tehnično dobre aeroposnetke, ki so stalno pripravljeni za uporabo pri vseh nalogah. b) Druga pomembna novost je signalizacija obstoječih točk geodetske mre- že in drugih za uporabnike pomembnih točk. Gostota geodetske mreže v Sloveniji nam skupaj z aerotriangulacijo zagotavlja metrično upora- bo cikličnega aerosnemanja. Seveda se takoj srečamo s težavami zaradi obsega te naloge, saj zmogljivosti GZ SRS ne zadoščajo za to delo. Predvidevamo, da bi k temu pritegnili tudi delavce OGU, drugih geodet- skih organizacij in uporabnike izven geodezije, predvsem iz gozdarst- va. Po dosedanjih pogovorih taka naloga ne pomeni več problema. Tudi s to novostjo je rešen eden izmed perečih problemov cikličnega aero- snemanja - metrična uporaba. c) Tretja novost je uvedba večjega merila za najintenzivnejša območja, ki obsegajo urbane in kmetijske površine. Izbrano je bilo merilo 1: 9 340, ki ga v pogovoru zaokrožujemo na 1: 10 000, kar pa· za tehnič- * ** 61000, YU, Ljubljana, Geodetski zavod SRS dipl. inž. geod. Prispelo za objavo 1985-5-20. Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji Škofja Loka, november 1984. GV 28(1984)4 157 no izvedbo ne sme veljati. S tem bo mogoče na teh območjih na podla- gi cikličnega aerosnemanja izdelovati ter reambulirati linijske in ortofotonačrte v merilu 1:2000, 1:2500, 1:2880 in seveda 1:5000. Z nekaj omejitvami je dosegljivo tudi merilo 1:1000. Seveda je možna fotogrametrična izdelava topografskih, ne pa katastrskih načrtov. d) Četrta novost je sezona snemanja, ki je iz kasnih poletnih in jesen- skih mesecev prestavljena na marec, april in manj, za višja območja tudi na junij in julij. Geodeti poznamo prednosti spomladanskih sne- manj, zato tega ne bi razlagal. e) Peta in zadnja novost je financiranje snemanja. Enako kot izvedba je stalno, to se pravi, da bi za aerosnemanje vsako leto združevali sred- stva vseh sofinancerjev, ne glede na to, kateri del Slove~ije bo v tistem letu posnet. To omogoča, da se sredstva predvidijo v srednje- ročnih programih in za njihovo pridobivanje niso potrebne posebne akcije. Menim, da je taka oblika sofinanciranja za vse nas ugodnejša. Druga plat spremembe se nanaša na višino sredstev iz republiških virov, ki naj bi po novem znašala le 30 % namesto 70-80 % kot doslej. To zah- teva večji napor pri zagotavljanju sofinancerjev, verjetno pa tudi po- ostritev kriterijev za izdajanje materialov tistim organizacijam in zd- ruženjem, ki se akciji ne bi pridružili. Za zdaj sta povsem odprti vprašanji razreza Slovenije na povrsine za sne- manje v merilu 1:10 000 oziroma 17 500 in razreza sofinanciranja; to bo treba rešiti v usklajevalnem postopku ob sprejemanju plana. 158 GV 28(1984)4 Bojan VIDMAR* ** FOTOPANTOGRAF - FOTOPAN 5 Racionalizacija postopkov in iskanje čim enostavnejših metod morata bi- ti osnovno vodilo človeku, še posebno danes, ko se vsak dan ubadamo s problemi zaradi neučinkovitosti. V mislih imam tehnološko neučinkovitost, ki je še komaj razumljiva pri današnji razvitosti tehnologij in tehnološ- kih postopkov ostalih vej. Že bežen pregled obveznosti, ki jih predpisujejo zakoni geodetske služ- be, nam pri današnji strokovni kadrovski zasedenosti brez posebnih kal- kulacij pove, da z današnjimi tehnološkimi postopki ni mogoče vzdrževa- ti vso obsežno geodetsko prostorsko dokumentacijo. Od tod dalje vodita le dve poti: ali strokovna okrepitev ali pa tehnološka posodobitev, ali bolje rečeno poenostavitev izdelavnih postopkov. Pri razmišljanju o tehnoloških poenostavitvah, o konstruiranju novih apa- ratur, se zastavlja problem zaradi majhnosti slovenskega prostora, saj bi bili zaradi maloserijske izdelave geodetski instrumenti oziroma apa- rature izredno dragi. Zato je treba pogledati kaj ponuja trg široki po- rabi in kaj bi se dalo narediti za geodezijo. Iz naštetih razlogov in vsakodnevne potrebe po raznovrstnih pomanjšavah, povečavah in kontakt- nem kopiranju se je pred leti porodila ideja, da bi sami konstruirali aparaturo, ki bi omogočala vzdrževanje geodetske prostorske dokumenta- cije, kar je trenutno najbolj pereč problem. Glede na najenostavnejši način reproduciranja in nadaljnjih postopkov je bil izbran fotopantog- rafski način. Razlogov za to je poleg že omenjenega več. Fotopantografija omogoča v bistvu dve varianti reproduciranja: - fotoreprodukcijo (slaba stran je uporaba fotomaterialov, ki se teže dobijo, poleg tega so precej dragi, tako da je to drag postopek), - optično reprodukcijo (za naše razmere najbolj sprejemljiva, ker omo- goča direktno vrisovanje). Večletne izkušnje s prototipom fotopana kažejo, da je optična reproduk- cija najprimernejša. Slabša stran te metode je uporaba transparentnih materialov (v geodeziji sicer najpogostejših) .če jih nimamo, si z zelo enostavno metodo kopiranja na kseroksunapaus papir pridobimo tudi tran- sparente (velja za vse vrste tonskih materialov, razen za poltonske). Po- glavitno težavo tako odpravimo na zelo cenen način. Zakaj transparentna tehnika presvetljevanja, in ne indirektno presvetljevanje ?Odgovor je preprost: taka metoda je sprejemljiva zaradi široke uporabe transparent- ·nih materialov, pri njej se uporabljajo dokaj šibki svetlobni izvori, od- pravljena so odvečna senčila in prenosi, konstrukcija aparature je eno- stavna in izdelek je cenen. Omeniti bi kazalo tudi princip spreminjanja merila s t.i. numiranjem z enim samim objektivom. Ko je že govor o objektivu, še nekaj ugotovite~ v zvezi z njim. Z objektivi z različnimi goriščnimi razdaljami dosežemo le različne obsege možnih povečav in pomanjšav, nikakor pa ne'tudi raz- * 61360, YU, Vrhnika, Geodetska uprava geom. Prispelo za objavo 1984-08-15. ~~ Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji Škofja Loka, november 1984. GV 28(1984)4 159 ličnih velikosti slike - ta je vedno približno enaka pri različnih ob- jektivih za isto merilo. Tudi širokokotni objektivi ne omogočajo večjih slik. Omogočajo jih le specialni reprodukcijski objektivi,-.kar pa po- meni nekajkrat večjo ceno aparature. Optimalna rešitev se ponuja v iz- biri objektiva amaterske fotografije s široko paleto cenenih, pa vendar dovolj kvalitetnih objektivov. Uporabnost: Fotopan je bil zasnovan za vzdrževanje geodetske prostorske dokumentacije, uporablja pa se tudi na področju projektiranja, arhitek- ture, oblikovanja ipd. Njegova uporabnost je že danes široka, z nekoli- ko domišljije pa lahko zadovolj~ razne potrebe na različnih področjih. Uporabnost na geodetskem področju: - vzdrževanje katastrskih načrtov pri kartiranju oleat v merilu 1:1000, torej za pomanjšave v merilo 1:2880 in direktnim vrisom, - prenos posestnih meja iz katastrskih načrtov v naravo (fotopovečava 2880 v 500, čitanje zakoličbenih elementov s polarnim transporterjem - prenos podatkov), - vzdrževanje TTN 5 (materiali cikličnih snemanj), - vzdrževanje PKN. (z direktnim vrisovanjem v original),, - vzdrževanje GPKN (z direktnim vrisovanjem v original}, vzdrževanje ROTE in EHIŠ (iz fotoposnetkov, geodetskih meritev· ipd.), - pisarniška izdelava terenskih skic iz katastrskih originalov, - izdelava kart z najrazličnejšimi tematikami, - mikrofilmski čitalnik, - svetleča miza, - fotopovečevalnik, - fotopomanjševalnik, - fotokontaktno kopiranje, - fotointerpretator cikličnih snemanj za različne namene (geodezija, in- špekcijske službe, urbanistično planiranje in načrtovanje, kmetijstvo, fotointerpretacija strankam ipd.), - montažna ~iza (grafična dejavnost, oblikovanje ipd.). To so le preizkušena področja možnosti obdelav s fotopanom, pripravlja pa se dopolnitev fotopana za kontaktno kopiranje (izdelava kontaktnih kopij na različne materiale - ozalid, transparent, samo film ipd.), pa tudi izdelava sit za ceneno tiskanje publikacij v majhnih nakladah, to- rej za potrebe občinskih geodetskih uprav. Poleg tega se proučujejo pridobitev stereoefekta in ortofotopostopka za reambuliranje kart. Naš končni namen je izdelati tak sklop aparatur, ki bi zadovoljevale. vsakodnevne maloserijske potrebe; po obliki naj bi se skladale s serij- skimi izdelki pisarniških oprem in finančno dosegljive. Cena: kakor je nehvaležno govoriti o ceni izdelka zaradi naraščajočih cen materialov, naj povemo, da se giblje okoli 320.000 dinarjev. Torej je blizu cenam mikrofilmskih čitalnikov DL 5.2. Vendar pa je treba povedati, da ima npr. fotopan 5 kot mikrofilmski čitalnik prednost zaradi projekcije slike na horizontalno ravnino - to je boljše zaradi nadaljnjega dela in bolj sprejemljivo za stranke zaradi ustaljenih navad. ✓ Zdrževanje: dokaj nezahtevno, terja nastavitev vzporednosti ravnin v daljših obdobjih in oljenje drsnih površin pomikov. Sklepna misel: mnogokrat ponovljeno izjavo o podpiranju inovacijskih teženj bi vendarle kazalo uresničiti v vsakdanu. Če pomislimo, koliko strokovnjakov imamo na geodetskem področju, od tistih na fakulteti do tistih v neposredni "proizvodnji'', potem verjetno glede na široko pale- to dejavnosti v geodetski službi, številčno šibko zasedbo na posameznih 160 GV 28(1984)4 1 i 1 l 1 l j t SHEMA DELOVANJA FOTOPANA 5 .5/iioma ravnina ----- e/e,(,/ro omarica ,,,,./ flosilec folopomanj.ia Y ,,,,,,,.,✓/ ,✓--'/_,----'---------------- \><, -----=====-=-=-·=~~- r-<~~~-~ M==~=•"'d\'~------===== ~== .. \ ----~--k~ ~;,, ----·~:i:=~-~~ ,,,;~ ',.,. fransporfer zafemn if vena zavesa ovečav predalnik izvor sveflobe GV 28(1984)4 161 geodetskih upravah in pa v smislu racionalizacije postopkov ni druge po- ti kot skupni nastop geodetskih upravnih organov in organizacij pripre- gledu in poenostavitev izdelavnih postopkov geodetskih obveznosti v naj- širšem smislu. Drugače se bo še naprej geodezija drobila, vsakdo si bo skušal po svoje iskati najenostavnejše poti, vemo pa, da so navadno to zelo draga in dolgotrajna iskanja, nemalokrat v nasprotju z enotno kon- cepcijo razvoja geodetske službe. Ob tem še izziv in vabilo hkrati: kdor bi želel sodelovati pri nadaljnjem izpopolnj~vanju in razvijanju fotopana, je nadvse dobrodošel. Morda se pri tem ponuja možpost, da bi tudi geodeti prispevali k izvozni dejavnosti? Bojan VIDMAR* UPORABA MIKRORAČUNALNIKA V GEODETSKEM UPRAVNEM ORGANU H V zadnjem času srno priča naglemu razvoju delovnega rnikroračunalništva v Sloveniji. Večletni zaostanek za razvitim svetom želimo zmanjšati, pri tem pa srno razpeti med široko izbiro mikroračunalnikov in večnim poma- njkanjem finančnih sredstev, nemalokrat pa gre tudi za neodločnost pri izbiri mikroračunalnika. Že uvodoma želim poudariti•, da je ta referat sestavljen z vidika geodet~ skega upravnega.organa, torej izvajalca geodetske zakonodaje. V zvezi s tem se kaže nujnost·avtornatizacije postopkov zaradi vse večjega obsega del geodetske službe ob enaki strokovni zasedbi, hkrati ~a kot premosti- tev obdobja do nastavitve enotnega informacijskega sistema. Pri današnji stopnji tehnologije, še posebno v računalništvu, je skraj- ni čas, da preidemo k avtomatizirani obdelavi vseh rutinskih del. Že približen izračun nam pove, da so mnogo večja izgubljena sredstva zara- di neopremljenosti, kot bi bila sredstva za nakup opreme. Zavedamo se, da je uvedba informacijskega sistema v državno upravo zah- teven poseg, zavedati pa se moramo tudi tega, da vsakršno odlašanje povzroča neprimerno večjo škodo. Obstaja upravičena bojazen, da bomo brez nastavitve enotnega informacij~ skega sistema v geodetski službi v nekaj letih imeli številne različno zastavljene informacijske sisteme z najrazličnejšo opremo. Kaj to pome- ni, pa dobro verno. Zaradi takega stanja smo se v naši občini odločili za postopno razvijanje informacijskega sistema, in sicer z uvajanjem mikro- računalnikov v upravne organe ob sočasnem razvijanju programske opreme, ki bo omogočala pretok potrebnih-informacij med upravnimi organi. Tak na- čin uvajanja avtomatizacije je po našem mnenju bolj življenjski, ker omo- goča sočasen in postopen razvoj vsem, ki bodo sodelovali v tem procesu. * ** 162 61360, YU, Vrhnika, Geodetska uprava Vrhnika geometer Prispelo za objavo 1984-08-15. Referat s strokdvnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji Škofja Loka, november 1984. GV 28(1984)4 l J 1 Iz naštetih razlogov, zaradi sprejemljive cene, možnosti konsignacijske- ga nakupa, enostavnosti operiranja ter podobnosti organizacije računalni­ ka in zunanjih enot kot pri t.i. srednjih sistemih smo se odločili za mikroračunalnik COMMODORE 64. (Pri tem si dovoljujem pripombo, da bi se ob nekoliko večjih finančnih možnostih prav gotovo odločili za IBM PC oziroma PARTNER). Opis mikroračunalnika: omenil sem že, da je po organizacijski zasnovi soroden večjim sistemom. Je diskovno usmerjen in z možnostjo priključitve osmih disketnih enot po 170 K, zadovoljivo natančnega risalnika z možnostjo izrisa v štirih barvah, ter primernega tiskalnika. To je mikroračunalnik s 64 K spomina, s profesionalno tipkovnico in že serijsko vgrajenimi vmesniki za priključitev zunanjih enot, Za geodet- sko službo je posebno razveseljiv risalnik, ki nam omogoča avtomatsko izrisovanje v različnih merilih; torej je primeren tudi za vzdrževanje geodetske prostorske dokumentacije. Slaba stran računalnika je program- ski jezik basic, kar pa uspešno odpravlja v zadnjem času simon's basic, ki ga je možno vgraditi kot razširitev in tako ohraniti osnovno zmoglji- vost spomina. Vsi vemo, da je z nakupom računalnika in opreme opravljen le del poti oziroma, da je brez uporabne programske osnove to le nem aparat. Tu pa se začno tegobe uvajanja avtomatizacije, ker je vsakdo prepuščen lastni organizaciji programske zasnove, in tu se je tudi naj- bolj čutila potreba po enotni zasnovi informacijskega sistema v geodet- ski službi. Področje geodetske službe smo si razdelili na tri večje skupine in sicer: administrativno poslovanje, ROTE in EHIŠ, - storitvena dejavnost. Doslej smo razvili programe za storitveno dejavnost in administrativno poslovanje, ROTE in EHIŠ pa se izdelujeta. Ker so rezultati storitvene dejavnosti v pretežni meri numerični podat- ki, je s tem mogoča nastavitev baz numeričnih podatkov in ob smotrnem načrtovanju prehod k t.i. novi izmeri v merilu 1:1000. Če k temu doda- mo še zahteve, ki jih predpisuje Zakon o graditvi objektov, ko govori o obveznih posnetkih leg na novo zgrajenih objektov v situacijskem in vi- šinskem smislu, lahko kaj kmalu dobimo solidne katastrske načrte s topo- grafsko vsebino. Že minimalna nova oprema (mikroračunalnik z opremo, fotopantograf in pri- meren fotokopirni aparat), pomeni precejšne spremembe pri organizaciji dela in izdelavnih postopkih v geodetski službi. Z malo domiselnosti se vsak dan kažejo bistveno skrajšane, poenostavljene, a zato nič manj na- tančne poti. Kaj torej dosežemo z uvedbo minimalne opreme v geodetskih upravnih orga- nih? Dosežemo avtomatiziran in racionalen postopek pri storitvah, od terenskih podatkov, pisarniške obdelave skupaj z avtomatskim izpisom in poenostav- ljeno izdelavo mapnih kopij, ažurnejše stanje geodetske prostorske doku- mentacije, stanja administrativnega poslovanja in takojšnjo možnost pre- gleda nad poslovnim stanjem. Torej prihranimo dosti časa pri rutinskih delih, geodetskemu strokovnjaku pa na 'ta način ostane več časa zapog- lobljeno strokovno delo. Še sklepna misel: Glede na široko paleto obveznosti, ki nam jih narekuje geodetska zakono- daja, je edina smiselna pot: s skupno načrtovanimi koraki zajeti tokove družbenega dogajanja, kar pomeni tudi uvedbo optimalne opremljenosti v geodetske upravne organe, nenehno strokovno izpopolnjevanje, doseči enot- nost dolgoročnega načrtovanja in razvoja geodezije znotraj vseh področij družbe ter na ta način dokazati, da geodezija ni sama sebi namen, niti ni GV 28(1984)4 163 M I N I R A Č U N S K I C E lJ 'l' ~ R disk. enota 17oK kasetnik monitor računalnik Commodore 64 prodajni zastopnik: K O N I M Titova JS, Ljubljana tel: n.c. J22 - 644 J2o - 591 GV 28(1984)4 ----- o mntri5ni tiskalnik A 4 risalnik A 4 ~ t 1 j A t i i C 1 i 1 1 j 1 1 področje trenutnega vlaganja glede nq trenutne potrebe. Bogat je le ti- sti, ki ve, s čim in v kolikšni meri razpolaga, pri tem pa geodezija prav gotovo igra vidno vlogo. Miroslav LOGAR* Leon POSEGA** *** UPORABA SPECTRUMA ZX ZA OBČINSKI GEODETSKI UPRAVNI ORGAN Ob velikem naraščanju števila osebnih računalnikov se nam je ponudila možnost, da pri našem.delu izkoristimo prednosti teh računalnikov. O možnosti uporabe osebnega računalnika smo začeli intenzivneje razmišlja- ti, ko si je eden izmed geometrov z naše uprave poleg računalnika spec- trum ZX nabavil še EPSON-ov printer RX-80, saj je šele s to kombinacijo mogoče uspešno opravljanje nalog na geodetskih upravah. Na voljo imamo tole strojno opremo: osebni računalnik spectrum ZX z 48 K bytov spomina in ·obvezno osnovno konfiguracijo kasetofona kot medija, ki omogoča, da na kaseto shranimo programe, podatke in rezultate,ter tele- vizijskega sprejemnika, ki služi kot izhodni medij. Neprecenljivo pomoč pa daje matrični printer EPSON RX-80, ki omogoča tiskanje 137 znakov v vrstici, veli~osti 9 x 9 in uporablja perforiran papirnat trak formata A4. Programe, ki smo jih do sedaj sestavili, smo razdelili na tri tematska področja: l. programe, ki jih uporabljamo za obdelavo katastrskih meritev; 2. programe za reševanje problemov izravnalnega računa po metodi naj- manjših kvadratov; 3. programe, ki olajšajo pisarniško poslovanje geodetskega upravnega or- gana. Pri sestavljanju programov smo skušali ohraniti obliko in vsebino vhod- nih podatkov, ki so večini že znani pri delu z 'žepnimi računalniki fir- me Hewlett~Packard. Ustrezni podprogram nam omogoča, da vrednost kota vstavimo v obliki, ki označuje, da so pred decimalno piko stopinje prvi dve mesti za decimalno piko kota sta namenjeni minutam, naslednja pa se- kundam oziroma delom sekund. * 66230, YU, Postojna, Geodetska uprava dipl.inž.geod. ** inž.geod. Prispelo za objavo 1984-11-15. *** Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji Škofja Loka, november 1984. GV 28(1984)4 165 ✓se računske operacije srno skušali razčleniti na cirn več zaključenih računskih operacij, za katere srno sestavili podprograme. To nam omogo- ča, da posamezne podprograme povezujemo v sklenjene sklope geodetskih nalog ali pa jih uporabljamo ločeno pri drugih geodetskih izračunih. število podatkov, ki jih je treba sporočiti računalniku, srno skrčili na minimum in težili k temu, da vstavljanja podatkov ne bi podvajali. Ope- riramo le s številkami detajlnih točk, za katere so dane oziroma izra- čunane koordinate v lokalnem oziroma poljubnem pravokotnem koordinatnem sistemu, kar nam omogoča izračun vseh iskanih količin: površin, prese- kov premic, dolžin in drugih ~~~anih_elernentov. Poseben podprogram nam omogoča, da pri kartiranju s černusorn vedno upo- rabljamo skalo, ki ima razdelbo v merilu 1:1000, ne glede na to, ali je detajl treba kartirati v merilu 1:2880 ali v drugem poljubnem merilu. Za ta način dela srno se odločili zaradi tega, ker je kartiranje s čemu~ som natančnejše, saj lahko upoštevamo tudi skrčke mape, kartiranje na skali v merilu 1:1000 pa je manj utrudljivo za o~i in natančnejše lah- ko nastavljamo desetinke, kar je tudi prednost, ki jo je smotrno upoš- .tevati. Za parcelacije srno sestavili paket programov, kar nam omogoča izvesti vse potrebne računske operacije. Tako najprej podatke tahirnetričnega zapisnika preračunamo v pravokotne koordinate za posamezno točko, nato lahko prek rnenuja, ki se pokaže na televizijskem zaslonu, izberemo posa- mezno obdelavo, kot npr. računanje površin, grafični prikaz parcele na televizijskem zaslonu oziroma printerju, izračun razdalje med detajlni- mi točkami in drugo. Naslednji večji skiop nalog, ki se najpogosteje izvajajo na občinskih geodetskih upravah, je prenos posestne meje v naravo po podatkih zem- ljiškega katastra. V primerih, .ko imamo na razpolago samo podatke kata- strske mape, še najpogosteje uporabljamo metodo, ki jo je opisal že prof.Čuček v raziskovalni nalogi Vzdrževanje in obnova geodetskih na- črtov. Ta način dela uporabljamo predvsem pri določitvah meje po mapi za potrebe sodišča, saj dobimo numerične podatke, ki povedo, ali je pre- nos izveden v mejah grafične natančnosti. Metodo srno nekoliko dopolnili, kar nam olajšuje operativno izvedbo v naravi. Osnovno načelo metode je dokaj preprosto, saj temelji na transformaciji koordinat iz enega koordinatnega sistema v drugega; v našem primeru gre za transformacijo rnapnih koordinat, ki jih dobimo z digitalizacijo mape, v terenske koordinate. Pri tem pa moramo imeti nekaj skupnih točk v obeh koordinatnih sistemih, kar je včasih lahko vprašljivo, vendar analiza tega presega okvir naše razprave. Program je sestavljen tako, da vstavimo digitalizirane in terenske ko- ordinate točk, o katerih menimo, da so identične v obeh sistemih, poleg teh koordinat pa lahko vstavimo še poljubne terenske koordinate, ki nam v končni fazi olajšajo prenos meje v naravo. Iz koordinat, ki jih imamo dane v obeh sistemih, izračunamo transformacijske elemente in popravRe. Kolikor so popravki izven meja grafične natančnosti, nas računalnik ob- vesti in tiste točke izločimo ter izrač@ ponovimo. Računalnik nam nato transformira še digitalizirane koordinate v terenske in izračuna razda- lje med točkami, kar nam omogoča, da pri prenosu meje v naravo uporabi- mo le metrski trak. Naslednji sklop nalog, ki srno jih sestavili za računalnik spectrurn ZX, sodi na področje izravnalnega računa, ·ki temelji na metodah matematične statistike, kar nam v večji meri omogoča analizo natančnosti meritev in izračunanih rezultatov. Osnova izravnalnega računa, temelječega na meto- dah matematične statistike, je matrična algebra; to je narekovalo, da srno sestavili programe za seštevanje, odštevanje, množenje in transponi- ranje matrik ter izračun inverzne matrike~ Program za izračun inverzne matrike nam omogoča reševanje do 80 sistemov linearnih enačb. 166 GV 28(1984)4 celotni sklop izravnalnega računa po metodi najmanjših kvadratov obse- gajo štirje tako imenovani standardni problemi. _ standardni problem I obravnava izravnalne probleme, ki so starejšim kolegom mogoče bolj znani z imenom izravnava pogojnih opazovanj. - Standardni problem II se ukvarja z izravnavo posrednih opazovanj. - standardna problema III in IV pa sta razširitvi prvih dveh standard- nih problemov, nastopajo pa še dodatni pogoji. Tako se standardni problem III ukvarja s problemi izravnave posrednih opazovanj, pri katerih nastopajo dodatni pogoji med neznankami. Za ilustracijo lah- ko navedem preprost primer izravnave kotov v trikotniku, pri čemer vemo, da so neznanke računani koti, dodatni pogoj pa je, recimo, da mora imeti kot fiksno vrednost npr. 60°. Podoben dodatni pogoj je npr., da mora biti razdalja med dvema točkama neka fiksna vrednost. - Standardni problem IV se ukvarja z izravnavo pogojnih opazovanj, pri čemer nastopajo neznanke v pogoju. za prej naštete standardne probleme imamo sestavljene programe; pri tem so vhodni podatki opazovanja, matrika uteži in matrike, ki so odvisne od vrste izravnalnega problema. Rezultati pa so izravnana opazovanja, popravki opazovanj, izračunane neznanke, ki ustrezajo pogoju, da je vso- ta kvadratov odstopanj minimalna, ter matrike kofaktorjev popravkov, opazovanj in neznank, kar nam omogoča analizo natančnosti tako opazovanj kot izračunanih neznank. Razen splošnih izravnalnih problemov imamo sestavljena tudi dva posebna primera izravnave - izravnavo ločnega preseka in Helmertovo transforma- cijo. Na kratko bom opisal še zadnji sklop programov, ki naj bi olajšali pi- sarniško poslovanje občinskih geodetskih uprav. To nam omogoča praktično le printer, saj si samo s televizijskim zaslonom ne moremo dosti pomaga- ti. Osnova teh programov je urejevalnik teksta, ki nam omogoča obdelova- nje teksta od nastavljanja odmikov od roba ekrana do vstavljanja celih odstavkov v tekst. Tako imamo lahko neki pravni akt kar v računalniku od osnutka prek predloqa do sprejema. V tem primeru popravljamo lahko le posamezne č~ene, ki so se spremenili, in po popravku opravimo izpis. S tem programom je zelo enostavno pisati položnice, saj je treba odtip- kati le podatke, ki se spreminjajo, ti pa so običajno le plačnik in vrednost plačila, ostali fiksni podatki se avtomatično izpišejo. GV 28(1984)4 167 Jože ŠETINA* Franci BAČAR** UPORABA RAČUNALNIŠKE GRAFIKE V GEODEZIJI NA SISTEMU HP 9835 A *** Predstavitev opreme Že iz naslova je razvidno, da gre za manjši računalniški sistem, ki ga ima Geodetska uprava Novo mesto. To je Hewlett Packardov namizni raču­ nalnik 9835 A, tiskalnik 2631 A in risalnik 9872 B. Računalniški jezik je basic. Računalnik ima zmogljivost 64 K notranjega spomina z možnostjo štiri- kratne razširitve, torej do 256 K. Tipkovnica je standardna in je zelo dobra. Zunanji spomin je kaseta z zmogljivostjo približno 270 K. Kot dodatek je mogoče instalirati disketno ali diskovno enoto. Ekran ima zmogljivost enkratnega zapisa 25 vrstic po 80 znakov. Tiskalnik je matrično-vrstični. Hitrost pisanja je 180 znakov na sekun- do. Piše v obe smeri. Grafike sistem ne prenaša na tiskalnik. Risalnik dela s štirimi barvnimi peresi. Standardno so to flom.astri, lahko pa se nadomestijo z originalnimi nastavki za rotring peresa. Naj- večja risalna površina je ležeči format A 3. Koordinatni sistem j~ ma- tematični (X,Y), kar ustreza geodetskemu sistemu (Y,X). Enote so dvoj- ne: grafične (GDU) - 150 enot po geodetski Y osi in 100 enot po X osi - in uporabniške (UDU) enote - 420 mm po Y osi in 280 mm po X osi. Hi- trost risanja je od 10 mm na sekundo do 360 mm na sekundo in se izbira s oposebnim ukazom. Hitrost izvlačenja prilagajamo vrsti papirja in pe- resa. Elementa izrisa sta točka in povezava. Točko pikira kot matematično toč­ ko, ki je zlasti pri drobnem peresu slabo vidna, zato imamo za izris točke izdelan programček, ki nam namesto pikirja izriše krog, katerega radij je manjši od debeline peresa. Najmanjši korak, ki ga risalnik za- zna, je 0,025 mrn, kar je zanemarljiva vrednost v primeri z debelino naj- tanjšega peresa za risanje. Pristop k programiranju Vse enačbe, ki veljajo za geodetske operaciJe, se dajo enostavno izra- ziti v računalniškem jeziku. Potrebno je le dobro poznavanje matematič­ nih zakonitosti, zlasti poznavanje matrik in vrst, ker omogoča njihova uporaba elegantnejše rešitve. Inštrukcije, ki jih računalnik pozna, se delijo na sistemske (SAVE, GET, CAT, LIST ... ) in programske (PRINT, IN- PUT, FOR-NEXT, GOTO, GOSUB ... ).Prve ima računalnik na tipkah, druge, ki jih potrebujemo v programiranju, pa odtipkamo. Poleg instrukcij uporab- ljamo še funkcije: matematične, trigonometrične, posebne funkcije za po- zicijoniranje izpisov ter matematične operacije z vrstami in matrikami. Program je treba posebej obdelati za izpis na ekranu, posebej za izpis * 68000, YU, Novo mesto, Geodetska uprava dipl. inž. geod. * *d' 1 ' v d ip .inz.geo. Prispelo za objavo 1984-09-22. *** ' Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziJi Škofja Loka, november 1984. 168 GV 28(1984)4 na tiskalniku in seveda posebej z instrukcijarni grafike za risanje. omejitve: 64 K delovnega spomina, od katerega je uporabniku na voljo 47 K, ostalo pa rabi računalnik za svoj sistem. Neustrezen zunanji spomin - kaseta, ki ima v primeri z računalnikom dokaj veliko kapaciteto, pri- stop vanjo pa je počasen in nepraktičen. Življenjska doba kasete je 100 do 200 delovnih ur. Pomanjkljivost: ni grafičnega ekrana, na podlagi katerega bi hitreje in brez predhodnega risanja na risalnik odpravljali napake v izdelkih. Programska oprema Praktično imamo programe za vse klasične operacije, kot so: računanje trigonometričnih obrazcev 8, 13, 14, 19, 22a, 22b, račun preseka pre- mic, ločnega preseka, notranjega ureza ... Te programe smo dobili od Ljub- ljanskega geodetskega biroja, sami pa smo jih preuredili, ker so bili na- rejeni za HP 9830. Doma smo izdelali nekaj grafičnih programov, od kate- rih tri večje navajamo: l. program za geodetske posnetke, 2. program za parcelacijo (TOČKE), 3. program za kartiranje površin, ki presegajo dimenzije risalnika. Ker bomo geodetski posnetek podrobneje opisali v nadaljevanju, omenja- mo kratko rezultate ostalih dveh programov. Program za parcelacijo uporabljamo za obdelavo vseh vrst katastrskih me- ritev: sprememb vrste rabe, parcelacij (manjših in .večjih zazidalnih na- črtov) in mej. Nekoliko zaradi hitrega in točnega izračuna površin na novo nastalih parcel (zaradi manjših odstopanj priporočamo izmero z elektronskimi razdaljemeri in pazljivo merjenje frontov), predvsem zaradi točnega grafičnega izrisa. Poleg meril 1:2880 in 1:1000 rišemo še v meri- lu 1:5000 za vzdrževanje PKN in TTN. Tretji program, ki se še razvija, je bil narejen posebej za izris druž- benih gozdnih parcel na večjih območjih, ki so bile klasično posnete. Na- enkrat je bila izvršena obdelava celih kompleksov. Računalnik pa je dajal izrise po eno šestino lista TTN 5 (dimenzij 225 mm x 200 mm). Program uporabljamo še za izris poligonskih točk na kartah TTN 5, to je za regi- stracijo geodetskih mrež. Praktično se lahko vnese v eni uri koordinate za 100 do 150 točk. Za izris je potreben minimalni čas. Ta program bomo pri- redili za kartiranje klasičnih izmer na format 750 x 500 (4 listi dimen- zij 375 X 250). Geodetski posnetek Cilj: izdelati geodetski načrt v poljubnem merilu in obsegu (formata) na računalnik. Opravljeno delo: Imamo program za risanje geodetskih posnetkov za loka- cijske dokumentacije. Z računalnikom opravimo približno 80 % risarskega dela. Uporaba je enostavna, saj so med največjimi uporabniki programa risarji in praktikanti, ki po navadi prvič vidijo računalnik od blizu. Delovanje programa: Vnos in obdelava podatkov. Program omogoča izračun pravokotnih koordi- nat detajlnih točk, po potrebi tudi izračun poligonov in orientacijo stojišč. V tej fazi so vhodni podatki: koordinate stojnih in priklepnih točk, horizontalne vizure, dolžine, nadmorske višine detajlnih točk in šifre topografskih znakov (po novem topografskem ključu). - Izris načrta. Ker nimamo grafičnega ekrana, izrišemo vsebino načrta dvakrat. Prvič na papir (delovni original), na katerem izpišemo števil- ke detajlnih točk in nadmorske višine, nastavimo tabelo interpolacij in interpoliramo, nastavimo tabelo povezav, izrišemo povezave in interpo- GV 28(1984)4 169 lirama še po tabeli povezav. Izpišemo ledinska imena, opišemo ceste, poti, reke, objekte ... v poljubnih smereh. To· dosežemo tako, da na risalniku odčitamo (digitaliziramo) koordinate začetka izpisa in koor- dinate poljubne točke za smer (kot) izpisa. Načrt opremimo še s topo- grafskimi znaki za vrste rabe zemljišč. - Analiziramo izdelek, ugotovimo napake in po potrebi popravimo vhodne podatke. - Opravimo kartiranje na folijo. Najprej nastavimo tabelo izpisa kot. Tu imamo možnost, da posamezne kote izpustimo ali lociramo izpis tako,da podamo "smerni kot" sredine izpisa glede na detajlno točko. V bistvu je to premikanje izpisa po elipsi, ki ima osi izbrane tako, da je iz- pis vedno v primerni oddaljenosti od točke. Če za določeno točko iz- pisa ne določimo, nam računalnik izpiše koto desno od točke (smerni kot 900). Če ne želimo oblikovati izpisa, lahko računalnik sam izlo- ča kote, tako da ne pride do prekrivanja izpisov. Pri takem mehanskem izločanju so izpisi desno od detajlnih točk. Nato ~zrišemo povezave (tabela je že nastavljena), izpišemo ledinska imena, opišemo ceste, po- ti in objekte, vode ... , izrišemo topografske znake za vrste rabe zem- ljišč. Na koncu opravimo še izris glave (opis načrta). - Arhiviranje podatkov. Arhiviramo originalne terenske podatke s skico, računalniški izpis koordinat in delovni original (kartiranje na papir). Program omogoča še shranjevanje podatkov na kaseto in seveda njihovo čitanje. - Ročna dodelava. Ostane nam še ročna konstrukcija plastnic, ki jo op- ravimo na delovnem originalu in prerišemo na folijo. Največkrat tudi komunalne naprave in objekte (stavbe) povezujemo ročno, ker dostikrat na terenu ni mogoče posneti vseh lomov. Potrebna je konstrukcija s po- močjo frontov in pravokotnic. Pri vodih pa podatek večkrat temelji na oceni. Ocena programa: kvaliteta izdelkov se je povečala, izdelki so dobili standardno obliko, boljši je vizualni izgled, poraba časa je manjša,de- lo je prijetnejše. Načrtujemo Izdelati program za izdelavo geodetskega načrta v poljubnem merilu (od 100 do 10.000} in formatu. Z merilom ne bo večjih težav. Format je omejen s formatom risalnika. Razvijamo program, ki nam bo na- črt kartiral po delih. Te dele bomo potem s kontaktnim kopiranjem zdru- ževali v liste TTN. Tako izdelana kopija nam bo služila za original. Sklep Napredek slovenske geodezije je v avtomatizaciji. Razmere so nam znane. Stihijsko smo vsak zase nabavljali vsak svojo opremo. Vsak je tudi, ka- kor je vedel in mogel, dopolnjeval programsko opremo. Obstaja sicer dogovor o enotni opremi v republiki, ni pa v tej smeri no- benega vidnega napredka. Danes uvoza opreme praktično ni, na domačo op- remo pa tudi v prihodnosti ne moremo računati. V avtomatizaciji tako v primerjavi z razvitim svetom krepko zaostajamo, mislimo ,predvsem na ob- činske geodetske uprave. Za ureditev'tega stanja predlagamo: dogovor o enotni opremi konkretizirati in se lotiti njegovega izvaja- nja; - narediti seznam vseh računalnikov v republiki, tudi tistih, ki niso pri geodetskih organizacijah, pa imajo uporabno grafiko; - omogočiti izmenjavo programov; - razdeliti področja programiranja za posamezne naloge; - izvesti združevanje sredstev za nabavo opreme; 170 GV 28(1984)4 - organizirati izobraževanJe kadrov (seminarji), omogočiti izmenjavo izkušenj. Nosilec oziroma pobudnik izvedbe vseh teh predlogov bi morala biti Re- publiška geodetska uprava SRS, ki do sedaj na tem področju ni izpolni- la pričakovanj, saj napredek, ki ga omogoča avtomatika, še ni dosegel geodetskih uprav. Aleš SELIŠKAR* Mimi ŽVAN** UPORABA MIKROFILMA V GEODEZIJI *** V procesih planiranja, odločanja, upravljanja in spremljanja razvoja potrebujemo vedno večje število podatkov - informacij. Ni pa dovolj,da podatke imamo - potreben nam je čim hitrejši in enostavnejši dostop do njih. Geodeti obvladujemo eno izmed najracionalnejših oblik prikazova- nja podatkov - informacij, to je kartografsko prikazovanje. Kljub temu da karta na najbolj pregleden način omogoča prikaz ogromnega števila po··· datkov, pa postajajo z uvajanjem novih evidenc in s časovnim spremlja- njem podatkov (zgodovina), tudi kartografski sistemi vodenja podatkov nepregledni zaradi velikeqa števila listov kart, načrtov oziroma origi- nalov. Rešitev lahko iščemo v avtomatizaciji kartografskih prikazov - digita- lizaciji ali pa v mikrofilmu. Avtomatizacija kartografskih prikazov zahteva novo opremo za zajemanje podatkov, ki je trenutno težko dosegljiva, in velike spominske zmoglji- vosti računalnikov (zgodovina). Zaradi tega bo treba čim bolj izkoristi- ti mikrofilm kot spominski medij. Oprema, ki jo potrebujemo za uporabo mikrofilma, ni draga, če mikrofilmanje prepustimo specializiranim cen- trom. Mikrofilm ni nova tehnologija, saj je bila prvikrat širše uporabljena že v tridesetih letih tega stoletja. Danes mikrofilm srečujemo praktič­ no povsod. Napovedi, da bo uporaba računalnikov in predvsem mikroračunal­ nikov izpodrinila mikrofilm, se niso uresničile. Ravno nasprotno, mikro- film v povezavi z računalnikom postaja še bolj uporaben. V Jugoslaviji je šele v zadnjih letih opaziti večjo uporabo mikrofilma. V geodeziji so že bili poizkusi uporabe mikrofilma, a so, verjetno zara- di premajhnega interesa, spodleteli. V zadnjih dveh letih pa je bilo več poizkusov uporabe mikrofilma v geodetski službi, ki so že dali prve ope- rativne rezultate. Te rezultate bi želeli strniti v tem prispevku in na- kazati možnosti uporabe tudi na drugih področjih geodezije. * 61000,YU,Ljubljana, Republiška geodetska uprava dipl. inž.geod. ** višji statistik Prispelo za objavo 1984-11-15. *** Referat s strokovnega posveta o temi Nove tehnologije v geodeziji, Škofja Loka, november,1984. GV 28(1984)4 171 Takoj na začetku pa je treba poudariti, da mikrofilm pomeni način izka- zovanja podatkov, za katerega že velja vrsta standardov, in bo nujno tu- di za uporabo v geodetski stroki predpisati in vpeljati dodatne stan- darde. Le tako bo možna najširša uporaba in izmenjava podatkov v mikro- filmski obliki. - I. SPLOŠNO O MIKROFILMU Klju~ temu da mikrofilm na splošno ni nova tehnologija, pa je njegova širša uporaba v geodeziji novost. Zaradi tega v začetku navajamo nekaj osnovnih podatkov o njem, da bi stvar laže razumeli. Do podrobnih po- datkov o mikrofilmu ni težko priti, saj obstaja že nekaj literature. l. Vrste mikrofilmov V začetku je bil mikrofilm perforiran. S tehnološkim razvojem pa se je uveljavil neperforiran mikrofilm, ki omogoča večjo izrabo filma. Glede na obliko nosilca ločimo: - mikrofilm v zvitkih - planfilm - apreturne kartice mikrotanke žepke (jackete) oziroma mikrofiše. ~ §.--·. E==~ ------ - r __ PJ [ SLIKA 1 2. Snemanje Dokumenti se snemajo s posebnimi kamerami; ločimo korač~e in pretočne kamere. S koračno kamero posnamemo vsak dokument posebej. Namenjena je za snema- nje dokumentov različnih formatov, načrtov, kart, knjig ... Pretočna kamera je popolnoma avtomatizirana in zato zahteva standardne formate. Namenjena je za snemanje različnih obrazcev. Poseben postopek prenosa podatkov na mikrofilm je COM - Computer Output in Microfilm. Bistvo tega sistema je, da rezultate, podatke, ki so v ra- 172 GV 28(1984)4 čunalniku, s.posebno napravo prenese na plan film. Podatki morajo biti posebej prirejeni za izpis na Com-u. Tako se izognemo eni najdražjih faz v računalniški obdelavi podatkov - to je izpisovanju na papir. SNEMANJE RAZVIJANJE RAZMNOŽEVANJE U P o R A B A SLIKA 2 GV 28(1984)4 KONFEKCIONIRANJE • . ••• ••• 17,3 Ko snemamo dokumente, jih pomanJsamo iz origin~lne velikosti v pomanj- šano sliko - mikrofilm. Pri tem se največkrat uporabljajo standardne pomanjšave: 24 : 1, 42 : 1, 48 : l. 3. Kopiranje mikrofilma Kolikor mikrofilm izdelamo samo v enem primerku, je priporočljivo iz- delati kopijo, saj se original sčasoma poškoduje. Pri snemanju se običajno uporablja fotografski postopek. Pri kopiranju pa se uporabljata postopka diazo in kalvar. 4. Konfekcioniranje Če je končna oblika mikrofilma, ki ga želimo uporabljati, v obliki apreturne kartice ali mikrotankega žepka - mikrofiša, je potrebno film poprej v zvitku razrezati in ga vložiti v kartico oziroma mikrotanke žepke. Ta postopek imenujemo konfekcioniranje. Mikrotanke žepke obi- čajno arhiviramo, za uporabo pa izdelamo kopije - rnikrofiše. 1 l l 1 5. Priprava mikrofilma za uporabo Od namena, pogostnosti uporabe, vrste dokumentacije in tudi od razpolož- 1 ljive opreme je odvisno, kako bomo dokumente posneli in pripravili mik-. 1 '.!• rofilm za uporabo. : Če dokumente snemamo le zato, da bi jih zavarovali pred uničenjem, bo- mo izbrali najenostavnejši in najhitrejši način snemanja. Pred prenosom na mikrofilm morajo biti dokumenti urejeni po nekem sis- temu, po katerem bomo dokumente kasneje lahko tudi našli. Najenostav- nejši sistem je oštevilčenje dokumentov; to se lahko dela tudi avtomat- sko pri snemanju. Če se mikrofilm pogosto uporablja, so za iskanje primerni avtomatizira- ni sistemi. Obstaja več takih sistemov: MIRACODE, MINICARD, INFOR~AT ... Ti uporabljajo za iskanje posebne indekse, ki se vnašajo na film že ob snemanju. Seveda potrebujemo v teh primerih specialne čitalnike. Te me- tode so koristne pri zelo velikem številu mikrofilmanih podatkov. Zelo hitro iskanje podatkov pa omogoča tudi uporaba mikrotankih žepkov. V tem sistemu pomeni žepek določeno enoto (osebo, objekt, pojav, vrsto dokumentov, določen interval), v kateri so urejeni posamezni dokumenti oziroma podatki. Če tak sistem ne presega nekaj sto mikrotankih žepkov, je mogoče brez posebne avtomatizacije najti posamezen podatek zelo hit- ro. Po izkušnjah je ta čas največkrat krajši od časa, potrebnega za is- kanje podatka na terminalu. ' Vsak žepek ima na vrhu prostor za vpis podatkov ali indeksa, pokate- J rem iščemo posamezen dokument. Običajno ni mogoče z enim indeksom zaje- · 1 ti vseh možnih sistemov iskanja. V takih primerih je smotrno izdelati f posebne tabele, ki omogočajo iskanje po različnih sistemih (npr. po .•.i_i abecedi, po času, po kraju). 1 1 l l 1 174 GV 28(1984)4 OBCINSKA GEODETSKA UPRAVA K. o. BOROVNICA 2 2004 60-12 VRHNIKE, CANKARJEV TRG 4 SLIKA 3 6. Uporaba mikrofilma Mikrofilm lahko uporabljamo le s posebnimi napravami - mikrofilmskimi čitalniki. Ti nam povečajo sliko z mikrofilma na enkran. Pogosto je treba iz mikrofilma izdelati kopijo na papirju. Za te namene služijo mikrofilmski čitalniki z reproduktorji, ki imajo vgrajen doda- tek za kopiranje. Običajno je postopek kopiranja elektrostatični in u- porablja se cinkoksidni papir. Mikrofilmu kot spominskemu mediju dajejo izreden pomen najnovejše napra- ve, ki omogočajo prenos z mikrofilma v računalnik. II. PREDNOSTI UPORABE MIKROFILMA Glede na namen govorimo o aktivnem in pasivnem mikrofilmu. Aktivni mik- rofilm uporabljamo vsak dan. Sproti prenašamo nove podatke na mikrofilm že posnete pa vzdržujemo. Pasivni mikrofilm služi le v arhivske namene zaradi zavarovanja podatkov in prihranka prostora. Če želimo izkoristiti vse prednosti mikrofilma, se moramo odločiti za aktivni mikrofilm in pri tem dati poudarek čim večji uporabi mikrofilm- skih čitalnikov in ne kopij na papirju. l. Prihranek časa Podatke imamo spravljene na majhnem prostoru, zato_jih imamo lahko v neposredni bližini delovnega mesta. Dostop do podatkov in trans- port sta enostavna in hitra. 2. Preprosto shranjevanje podatkov Sortiranje podatkov je enostavno. Podatki so na mikrofilmu urejeni GV 28(1984)4 175 in to zaporedje se ohranja. Iskalni podatki so vpisani na mikrofilm. 3. Preprosta obdelava in razmnoževanje Mikrooblike je mogoče enostavno, hitro in poceni razmnoževati. Po- datke zato lahko razdelimo ~a vsa mesta uporabe. 4. Boljša in hitrejša informiranost Podatke lahko sočasno sporočimo najširšemu krogu uporabnikov. Ogrom- no količino podatkov lahko nosimo s seboj. Zaradi lažje dosegljivosti jih večkrat uporabljamo. 5. Popolnost dokumentacije Originalnih mikrofilmov nikoli ne posojamo, zato imamo pri sebi ved- no kompletno dokumentacijo. Zaradi cenenosti kopij ima lahko tudi vsak uporabnik kompletno dokumentacijo. 6. Možnost kasnejšega vnašanja podatkov z dopolnjevanjem žepkov lahko dopolnjujemo vsebino oziroma določeni posnetek zamenjamo. 7. Ustvarjanje zgodovinske dokumentacije S shranjevanjem posnetkov dokumentacije, preden so bile narejene spre- membe, delamo zgodovinsko dokumentacijo, ki je marsikdaj zelo pomemb- na. 8. Velike možnosti reproduciranja Možne so reprodukcije na papir različnih velikosti in v merilih, dru- gačnih od merila originala. 9. Velike gostote zapisa Če preračunamo gostoto v bits/cm2 , dosežemo na mikrofilmu največje gostote. 10.Lažji in varnejši prenos informacij Zaradi majhnega volumna je prenos podatkov oziroma informacij enos- tavnejši in varnejši. Stroški razpošiljanja so majhni. 11.Prostorske prednosti mikrofilma Prihranek prostora je ogromen saj lahko dosti dokumentacije oddamo ali celo uničimo. Pri velikih količinah dokumentov nam že razlika v ceni arhivskega prostora povrne stroške za mikrofilmanje. 12.Varnostne prednosti mikrofilma Z mikrofilmom lahko dosežemo takšno varnost, ki je ne omogoča noben drug medij. Bistvena je tudi prednost mikrofilma, ki omogoča uporabo tudi v vojnih razmerah. Drug vidik varnosti mikrofilma je, da ga ni mogoče ponarejati. 13.Izboljšanje delovnih razmer Z uvedbo mikrofilma ni več potrebno fizično delo in delo v kletnih in vlažnih prostorih, v katerih so običajno arhivi. To je le nekaj najpomembnejših prednosti mikrofilma. Da bi te prednosti bolj zaživele, jih ilustrirajmo z nekaj primeri: sposobnost sprejemanja zapisov različnih medijev v 10 bits/cm2 - tipkana stran - stran knjige 102 - magnetni trak 10 3 - fotografija 10 4 - videotrak 10 5 - klasični mikrofilm 10 6 176 GV 28(1984)4 bits/cm2 1 1 - film COM - primerjava med klasičnim (tiskani izpisi) in COM izhodom iz računal­ nika počasni tiskalnik COM 1:42 - hitrost znakov/uro 66.000 1,2 milijona - čas minut 6.000 300 - teža 100.000 strani v kg 680 0,8 - volumen 100.000 strani v m3 1,5 0,0009 - za arhiviranje 50.000 načrtov formata Albi potrebovali 130 m3 pros- tora, za isto število načrtov, posnetih na mikrofilm, potrebujemo le 0,4 m3 prostora; - če manipulacijo z dokumenti nadomestimo z uporabo mikrofilma, prihra- nimo ca. 60 % časa; hitrost dostopa do podatkov, shranjenih na mikrofilmu, v primerjavi s podatki, shranjenimi v arhivih, je tolikšna, da prihranimo več kot 90 % časa. III. PROBLEMI PRI UVAJANJU MIKROFILMA Kljub prednostim mikrofilma se pri njegovem uvajanju v poslovanje kaže- jo odpori. Večina ljudi težko sprejme po dolgoleni navajenosti na kla- sičen način dela novega, vendar pa zaradi prednosti mikrofilma (čistoča, urejenost, lahko in hitro iskanje informacij, lažje delo s strankami) počasi z zadovoljstvom sprejmejo tudi to novost. Za uspešno uvajanje mikrofilma je treba vsa delovna mesta opremiti z mikrofilmskimi čitalniki, to pa v naših razmerah, ko primanjkuje ustrez- ne opreme, ni preprosto. Relativno dobro smo opremljeni z mikrofilmskimi čitalniki. Teže pa je nabaviti mikrofilmske čitalnike z reproduktorji, ki pa so predvsem pri poslovanju s strankami nujno potrebni. IV. UPORABA MIKROFILMA V GEODEZIJI Uporaba mikrofilma v geodeziji je specifična. Velik del izdelkov geo- detske stroke je v kartografski obliki. Bistvena razlika med načrti, ki jih izdelujejo ostale tehnične stroke, in geodezija so: - neenotnost formatov oziroma izdelava načrtov izven standardnih forma- tov, - načrti so izdelani v več barvah, znaki in črte na načrtih so minimalnih dimenzij in zelo gosti, - na načrtih in kartah se uporabljajo kartografski rastri, - na načrtih oziroma kartah se vodijo še druge evidence na eni ali več oleatah, - originalov po mikrofilmanju ni mogoče uničiti, ker je vzdrževanje mo- goče le na njih. Take razlike narekujejo specifično izdelavo in uporabo mikrofilma v geo- deziji. Treba bo prilagoditi ali izdelati posebne standarde za mikro- filmanje načrtov in kart. Za mikrofilmanje pisne dokumentacije, ki je v geodeziji ni _malo pa ve- ljajo splošna načela za mikrofilm. O uporabi mikrofilma v geodeziji se je začelo razmišlJati predvsem v zvezi z zavarovanjem obstoječe dokumentacije. Ob večji in boljši ponud- bi mikrofilmske opreme, predvsem pa mikrofilmskih storitev, so se od- prle možnosti za aktivno uporabo mikrofilma v geodeziji. Prvi poskusi GV 28(1984)4 177 so bili narejeni za register območij teritorialQih enot, nekatera gra- diva Republiškega centra za geodetsko dokumentacijo in zemljiški kata- ster v nekaj občinah. Ti testi in predvsem želje posameznikov so poka- zali, da bo nujno treba uskladiti sistem mikrofilmanja, da bomo imeli za območje SR Sloyenije enotno prikazane podatke. Osnovna načela oziro- ma izhodišča, ki bi jih morali pri tem upoštevati, so tale: l. Pri snemanju pisne dokumentacije na mikrofilm (obrazci, seznami in podobno) je treba upoštevati že uveljavljene standarde. 2. Kartografski prikazi v istem merilu bi se morali snemati na mikro- film z enotnim faktorjem pomanjšave. 3. Zaradi možnosti izmenjave podatkov oziroma uporabe podatkov za ob- močje več občin ali cele republike bi moral za isto merilo veljati enoten sistem konfekcioniranja. 4. Identifikacijski podatki na mikrofišu se morajo določiti na ravni SR Slovenije, in ne na občinski ravni. 5. Določiti je treba način shranjevanja posameznih mikrofilmov glede na pomembnost. podatkov. 6. Določiti bo treba enotno obliko COM zapisa. 7. Zagotoviti bi morali ne le možnost za vpeljavo mikrofilma, temveč obveznost, da se vsi upravni organi in organizacije ustrezno opremi- jo. V. MOŽNOSTI IN PREDNOSTI UPORABE MIKROFILMA V GEODEZIJI Praktično bi po pregledu dokumentacije, ki obstaja v geodetski stroki, lahko ugotovili, da ni področja, na katerem ne bi bilo smotrno vpelja- ti mikrofilm. Ker je področje zemljiškega katastra in podatkov, ki jih hrani Republiški center za geodetsko dokumentacijo, posebej obdelano, da bi se dotaknil le možnosti uporabe mikrofilma v evidencah ROTE in EHIŠ. ROTE in EHIŠ se vodita na osnovi TTN-5 in TTN-10, v občinah in na osno- vi TK-25 v republiškem merilu. Podatki, vodeni v evidencah, se razmeroma hitro spreminjajo - predvsem velja to za hišne številke. Evidenci imata vedno več uporabnikov, za katere je treba izdelati ozalidne kopije ali se tiskajo posebni atlasi, ki pa hitro zastarijo. Zaradi tega se kot optimalna rešitev ponuja snemanje evidenc na mikrofilm. Na mikrofilm naj bi se snemal kartografski del evidence tako na občinski kot na re- publiški ravni. Vsem uporabnikom se pošlje po ena kopija mikrofišev .. Ko na posameznem listu nastane sprememba prostorske enote ali se spremeni do_ločeno števili HŠ, se izdela nov mikrofiš in se pošlje uporabnikom. Tako imajo uporabniki ažurne podatke, iz mikrofilmskih posnetkov stare- ga stanja pa delamo zgodovinski pregled sprememb. Obe evidenci pa sestavlja poleg kartografskega dela še pisni del, ki je že računalniško naložen na Zavodu SR Slovenije za statistiko. Na podla- gi teh podatkov bi bili smotrno izdelati COM izpise. Ker imamo poleg po- datkov o šifrah in imenih prostorskih enot še podatek o centroidu (ko- ordinati y, x) prostorske enote, je mogoče te podatke kombinirati. Za lažje razumevanje navajam primer seznama po krajevnih skupnostih: PROSTORSKA NADREJENE ALI PODREJENE PROSTOR- LIST LIST ŠTEV. ENOTA SKE ENOTE TK 25/G TTN 5 MIKRO- Ime Šifra Šifra Ime • o •• Šifra Ime FIŠA ali Šifra ime 178 GV 28(1984)4 NASELJE STATIST. POPISNI LIST tIST štev. IME ŠIFRA OKOLIŠ OKOLIŠ TK 25/G TTN 5 Mikro- fiša Abitanti 55 17 001 512 120 0015 0016 KOPER KOPER 37 80-09 Adamovo 55 28 001 596 570 0142 RAKITNA Ljub.J 23 60-17 Adergas 55 18 001 524 630 0001 PREDDVOR Kamnik 12 41-16 . . . . . . . . . ... . .. . .. SLIKA 4 Centroid krajevne skupnosti nam omogoča lokacijo krajevne skupnosti na list TTN 5 in list TK-25. Taki seznami, ki se izdelajo tudi za druge prostorske enote, so uporabni ne le za potrebe ROTE in EHIŠ, temveč tudi kot nekakšno kazalo za iskanje naselij, krajevnih skupnosti in drugih enot na načrtih. Ob primeru ROTE in EHIŠ bi rad ponazoril tudi pomembnost enotnega siste- ma konfekcioniranja in enotne označitve mikrofišev. Mikrofilme kartografskih prikazov ROTE in EHIŠ, ki so izdelani na osno- vi TTN-5 ali 10, bi lahko razporedili in oštevilčili mikrofiše v okviru občine. • Tak sistem je za občino idealen, odpove pa takoj, ko uporabnik potrebu- je območje dveh občin. Zato je smotrno vpeljati enovit sistem za območ­ je cele SR Slovenije. Zaradi dveh meril, 1:5000 in 1:10.000, je najbolj- ša rešitev razdelitev TTN-5 v mikrofiše po sistemu TTN-10. To sicer po- meni namesto 6 posnetkov le 4 posnetke, kadar gre za merilo 1:5000, ozi- roma celo en sam posnetek, kadar gre za načrt v merilu 1:10.000. Tak način nam omogoča optimalno označitev mikrofišev. Prevzeli bi lokal- no označbo listov TTN-10, ime pa bi zamenjali s številkami (oštevilčba trigonometrijs~ih sekcij od 1 naprej v mejah SR Slovenije). Enoten način konfekcioniranja bi olajšal uporabo vseh evidenc, vodenih na podlagi TTN, ki bodo posnete na mikrofil. Številka mikrofiša bo v ok- viru SRS stalna. Uporaba mikrofilma v Republiškem centru geodetske dokumentacije. Osnova za vpeljavo aktivnega mikrofilma je mikrofilmska oprema - pred- vsem mikrofilmski čitalnik. V Republiškem centru geodetske dokumentaci- - je smo se opremili z mikrofilmskim čitalnikom v letu 1983. To je tudi pospešilo nadaljnje snemanje aktivne geodetske dokumentacije na mikrofilm. Ta dokumentacija se je začela uporabljati pri tekočem delu Kaj hitro smo spoznali, da bi potrebovali še dodatno opremo, da bi bil mikrofilm še bolj uporaben, predvsem pa: - mikrofilmski čitalnik z reproduktorjem, ki bi omogočil izdajanje podat- kov uporabnikom (posameznikom) s ponovnimi reprodukcijami na papirju, - in po duplikatorju mikrofišev za izdajanje kopij mikrofilma tistim uporabnikom (upravnim organom in delovnim organizacijam), ki že imajo mikrofilmsko opremo - mikrofilmske čitalnike. Ob vpeljevanju aktivnega mikrofilma pa ni bil zanemarjen prvotni vidik zavarovanja. Že pri snemanju na mikrofilm se z oziram na vrsto in po- ~embnost dokumentacije izdeluje ena ali več kopij. En izvod mikrofilma, v embalaži, ki ne prepušča vode in je varna pred ognjem ter se ločeno hrani je primerna tudi za evakuacijo. Uporaba mikrofilma v izrednih raz- merah ni posebno težka, ker obstajajo prenosni mikrofilmski čitalniki na GV 28(1984)4 179 elektriko ali baterije. Progr,am mikrofilmanja daje prednost aktivni in z vidika SLO in OS pomemb- ni dokumentaciji. Zajema pa (kasneje) tudi pasivno arhivsko dokumenta~ cijo. Namen snemanja pomembnejše arhivske dokumentacije na mikrofilm je zavarovanje, prihranek pri prostoru in času pri iskanju posameznih po- datkov. Sedanji program snemanja na mikrofilm v Republiškem centru geodetske do- kumentacije obsega tole dokumentacijo: l. Temeljni topografski načrti v merilih 1:5000 in 1:10.000 Na mikrofilm so bili posneti vsi listi temeljnih topografskih načrtov v merilih 1:5000 in 1:10.000, in sicer na 35 milimetrskem filmu. Ker je bila to prva dokumentacija na mikrofilmu, so bili posnetki konfekcionira- ni na apreturnih karticah formata računalniške luknjane kartice. Na eni kartici je le en posnetek (načrt). Kartice so urejene kartotečno po tri- gonometričnih sekcijah. Da bi omogočili hitrejše iskanje, so na vsaki kartici izpisani podatki: Slika 5 P T U J 10 1: 5000 GZ SRS 1977 Prvotni namen snemanja na mikrofilm je bil zavarovanje, vendar se danes mikrofilmski posnetki uporabljajo tudi za izdajanje podatkov ali načr­ tov strankam. Omogočajo hitrejše iskanje posameznih območij kot tudi is- kanje posameznih elementov na načrtih. Sedanji način konfekcioniranja na apreturnih karticah ni najprimernejši. Razmišljamo o konfekcioniranju v žepke mikrofiše. Pri tem se zastavlja problem enotnega sistema ureditve posnetkov na mikrofiših. 2. -Točke temeljnih geodetskih mrež Dokumentacije o točkah temeljnih geodetskih mrež je v Republiškem cen- tru geodetske dokumentacije zelo dosti. Delimo jo na dve osnovni skupi- ni: - operati so dokumentacija, ki se uporablja za izdajanje podatkov upo- rabnikom; sem sodijo seznami koordinat, seznami višin, topografije lege posameznih točk in grafični pregledi; ta vrsta dokumentacije ima pri snemanju na mikrofilm prednost; - elaborati so vsi ostali podatki izvirnih merjenj in računanj, vendar tudi nje delimo na aktivni in pasivni del, snemanje na mikrofilm je predvideno le za aktivni del elaboratov. Načrt snemanja na mikrofilm po posameznih vrstah geodetskih točk je tak- le: 2.1. pozicijske temeljne geodetske točke 2.1.1. trigonometrične, T,aplaceove, geoidne, bazne in poligonometrične točke 180 GV 28(1984)4 2.1.2. navezovalne točke 2.1.3. oslonilne točke 2.2. gravimetrične temeljne geodetske točke 2.3. višinske temeljne geodetske točke Snemanje na mikrofilm bo opravljeno po ažuriranju operata. Od opisane dokumentacije so bile že posnete na mikrofilm topografije trigonometričnih točk III. in IV. reda. Posnete so bile na 16 milime- trski film in kon[ekcionirane v žepke na mikrofiših po posameznih tri- gonometričnih okrajih. Opis posameznega mikrofiša je takle: SR SLOVENIJA TRIGONOMETRIČNE TOCKE RGU TOPOGRAFIJE 111.-IV. red. 145-217 O 2 / O 3 SLIKA 6 Osnova za iskanje podatkov je oznaka v desnem zgornjem vogalu mikro'fiša. Prva številka 02 pomeni številko trigonometričnega okraja. Za kontrolo je na prvem posnetku v prvi vrstici izpisano ime trigonometričnega okra- ja, čitljivo s prostim očesom. Druga številka v desnem zgornjem kotu pa pomeni zaporedno številko fiša v tem trigonometričnem okraju. Pred obe- ma opisanima številkama so vpisane še številke trigonometričnih točk,ki so na mikrofišu (145-217). Poleg topografij so že posnete na mikrofilm karte trigonometričnih in navezovalnih točk, izdelane na tiskanih kartah TK 25/G. Posnete so na 35 milimetrskem filmu, vendar tako, da zajame en posnetek dve karti. Na mikrofišu je osem kart. Pri ureditvi posnetkov na mikrofiših je bila uporabljena osnovna razdelitev na topografske karte Vojaškega geograf- skega inštituta. Tako obsega en mikrofiš območje dveh kart v merilu 1:50 000 oziroma se ujema z območjem razdelitve TK 50, ki ga je izdelal Geodetski zavod SRS. Opis mikrofiša je takle: GV 28(1984)4 181 S R SLOVENIJA RGU Slika 7 GEODETSKE TOČ: K E GRAFIČNI PREGLED TK 25/G 1 1 - 3 / 4 Osnovni podatek za iskanje je zopet v zgornjem desnem kotu, v katerem je vpisana splošna oznaka za dve topografski karti v merilu 1:50 000. Vsa opisana dokumentacija bo konfekcionirana v žepkih ma mikrofiših, kar omogoča tudi hitro vzdrževanje. Mikrofilm dokumentacije o geodetskih točkah se že uporablja pri izda- janju podatkov uporabnikom - za sedaj le pri hitrejšem iskanju podatkov. Ko bo posneta na mikrofilm vsa dokumentacija o geodetskih točkah, bo mogoče izdelati kopije mikrofišev tudi za občinske geodetske uprave in druge uporabnike. Večina občinskih geodetskih uprav sedaj nima popolne dokumentacije o geodetskih točkah. S kopijami mikrofišev bo mogoče to hitro, celovito in poceni urediti. 3. Evidenca aerosnemanja V Republiškem centru geodetske dokumentacije se vodi evidenca aerosnema- nja po posameznih letih - po oleatnem sistemu - na osnovi topografskih kart v merilu 1:100 000 po Parizu. Na mikrofilm je bila posneta vsaka oleata skupaj s tiskano karto, in si- cer-na 35 milimetrski film. Oleate za posamezna leta so bile izdelane na transparentnem papirju in vidljivost topografske osnove je zaradi njegove nepresojnosti slaba. Pri snemanju te dokumentacije na mikrofilm se je z osvetlitvijo le s spod- nje strani čitljivost topografske vsebine povečala v primerjavi z origi- nalno evidenco. Ta izkušnja je zanimiva za snemanje marsikatere eviden- ce na mikrofilm (GPKN, PKN, EHIŠ), ki je izdelana po sistemu oleat na osnovi načrtov ali kart. Za boljšo vidljivost tako tematike kot tudi to- pografske osnove na mikrofilmskem posnetku je pri snemanju na mikrofilm bolje vzeti za osnovo na papirju tiskan načrt ali karto. Tudi mikrofilmski posnetki evidence aerosnemanja so konfekcionirani v žepke na mikrofiših. Na enem mikrofišu je šest posnetkov. Opis mikrofi- ša pa je takle: 182 GV 28(1984)4 S R SLOVENIJA RGU 1971 1975 Slika 8 TK 100/P TRST 1972 1976 1 S / 2 F)73 1977 Identifikacijski podatki za iskanje so zopet v desnem zgornjem kotu,in sicer: ime lista karte (TRST), prva številka pomeni interno zaporedno oštevilčbo listov karte (TK 100/P), druga številka pa zaporedno ošte- vilčbo mikrofišev za posamezno karto. Poleg tega so v zgornjem delu mik- rofiša izpisana še leta, za katera je izdelana evidenca na posameznem posnetku. Mikrofilm te evidence se že redno uporablja pri izdajanju podatkov upo- rabnikom. Obstaja pa možnost, da se na podlagi kopij mikrofišev tudi s to evidenco opremijo občinske geodetske uprave. 4. Podatki o državni meji Dokumentacija o državni meji obsega grafični, več pisnih in numeričnih delov. Predvideno je snemanje vse dokumentacije na mikrofilm. Vsa opisana dokumentacija bo konfekcionirana v žepkih na mikrofiših,kar omogoča tudi hitro vzdrževanje. Vzdrževanje je predvideno enkrat na le- to. Vsi popravljeni ali spremenjeni dokumenti se snemajo na mikrofilm in vstavijo v žepke originala na tista mesta, kamor po sistemu ureditve podatkov na mikrofiših sodijo. Izdelajo se kopije mikrofišev v toliko izvodih, kolikor jih potrebujemo, in sicer: en izvod za aktivno eviden- co, en varnostni izvod za SLO in DS in toliko izvodov za uporabnike,ko- likor jih že ima tako evidenco. Smotrnost uvedbe mikrofilma nam pokaže primerjava med cenami kopiranja (stanje november 1984): Vrsta Kopija Cena ene ~tev. izvodov Cena vseh Cena kopije dokum. na kopije na MF kopij enega MF Topo- grafija kseroks 5.- 70 350.- 20.- rr'K 25/G ozalid 115.- 8 920.- 20.- GV 28(1984)4 183 Božo DEMŠAR,', UPO~BA MIKROFILMA V .3EMLJIŠKEM KATASTRU v zemljiškem katastru smo zanemarili možnost uponlbe in prednosti upo- rabe mikrofilma. Res je, da so velike težave z nabavo potrebnih apara- tov, vzrok pa je tudi v posebnosti naših materialov, ki so različnih dimenzij in v manjših količinah, delo je zato počasnejše in ni bilo iz- vajalcev. Predvsem sodelovanje s tov. Knehtlom nam je omogočilo, da smo tudi v zemljiškem katastru začeli uporabljati mikrofilm. Osnovna zamisel je bila čimprej zavarovati veliko število podatkov, ki jih imamo le v enem izvodu. Najbolj pomembni so npr. seznami koordinat nove izmere in topografije, ki jih največ uporabljamo in se tudi hitro poškodujejo, zato smo posneli na mikrofilm najprej te podatke. Zelo praktični so se pokazali tudi mikrofilmi zemljiškokatastrskih na- črtov v merilih 1:2880 in 1:1000. Še posebno ker že nakaj let uporab- ljamo pri vzdrževanju zemljiškokatastrskih načrtov le pokalonske pro- zorne folije, na katerih staro stanje brišemo in vrisujemo novo, nam občasne kopije na mikrofilm pomenijo tudi ohranjanje starega stanja, ne le za eno spremembo kot do sedaj na kopiji, ampak za cel list. Pogosto- st presnemavanja posameznih listov iz~eremo glede na pogostost sprememb. Pri mikrofilmanju zemljiškokatastrskih načrtov je pomembna kvaliteta li- stov načrtov. Stari načrti s prečrtavanjem in risanjem v rdeči barvi ne omogočajo dobrih kopij, zato bi priporočal pravočasno reprodukcijo načrtov. Ko smo nabavili primeren mikrofilmski čitalnik, ki ima tudi dovolj ve- lik ekran, smo pričeli uporabljati mikrofilme zamljiškokatastrskih na- črtov tudi v sprejemni pisarni za dajanje informacij strankam. Pokazalo se je, da je ta način demonstracije za stranke primernejši, za naše de- lavce pa doBti bolj priročen kot dosedanja uporaba indikacijskih skic. Prihranili pa smo tudi dosti prostora za shranjevanje in za prihodnost še stroške za izdelavo in kaširanje skic. Dogovarjamo pa se tudi že z zemljiško knjigo pri sodišču, da jim bomo ·•.·l namesto kaširanih indikacijskih skic in vnašanja sprememb v skice poši- ljali kopije mikrofilmov načrtov istočasno kot za nas. Prihranili bomo predvsem precej časa, ki je bil potreben za vnos spre- •1 memb. Seveda morajo tudi na sodišču imeti mikrofilmski čitalnik, ki pa ni drag , in pomeni le enkratno investicijo. 1 Tudi za arhiviranje elaboratov parcelacij bo mikrofilm najboljša resi- ·1 tev. Kot mi je znano, je prav ta arhiv šibka točka geodetskih uprav. Ti ' arhivi so zaradi pogoste uporabe neurejeni, elaborati se izgubljajo in • uničujejo, je pa vse le v enem izvodu. ; Še več pozornosti bi morali posvečati dokumentom od leta 1976. Menim,da 1 je najprimernejše, da se celoten arhiv posname na mikrofilm in nato pri-1 merno arhivira, lahko tud. i izven delovnih prostorov, za sprotne informa- ·• cije pa bi uporabljali kopije mikrofilma. * 64000, YU, Kranj,Geodetska uprava Kranj dipl.inž.geod. Prispelo za objavo 1984-11-9. 184 GV 28(1984)4 zopet bi prihranili precej prostora in tudi pregled in iskanje bi bila hitrejša. Pisarne geodetskih uprav bi bile bolj prijetne, ne več nabi- te s starinskimi omarami, kot so še danes povečini. z nabavo reproduktorja se nam seveda uporaba mikrofilma razširi. Upo- rabimo ga lahko za kopiranje vseh podatkov, na primer za pripravo po- datkov za terensko delo, lahko pa tudi za izdelavo kopij zemljiškokata- strskih načrtov na zahtevo strank. Stranka dobi kopijo takoj, ko poka- že želeno območje kopije na mikročitalcu. Tako prihranimo delo geodet- skim risarjem in ponoven prihod stranki po narejeno kopijo. Za opremo kopije z uradnimi podatki pa del območja kopiranja prekrijemo in na- to v ta prostor vpišemo vse potrebne podatke. Lahko si napravimo kopijo katerihkoli podatkov, z uporabo različnih ob- jektivov pa sliko pomanjšamo ali povečamo. O reprodukciji. celih listov zemljiškokatastrskih načrtov je govoril že pred mano tovariš Seliškar, omenim naj le to, da ob morebitni poškodbi lista načrta enostavno reproduciramo novega. Omenim naj še, da je tiskane materiale na tiskalniku računalnika,npr. nove izmere, ki so zelo slabo tiskani in je zato tudi mikroposnetek slab, mogoče presneti neposredno z magnetnega traku z uporabo COM-18. COM-18 pa lahko uporabimo tudi pri preslikanju zemljiškokatastrskih evidenčnih elaboratov, ki jih vodimo na računalniku. Menim, da bi o tem morali razmisliti predvsem na tistih upravah, na katerih še dalj časa ne bo mogoče voditi evidenco na lastnem računalniku. Zastavlja pa se tudi vprašanje o arhiviranju starega stanja evidence zemljiškega katastra pri tistih, ki imajo računalnik. Vsako leto je treba arhivirati magnetni trak s podatki tistega leta te trakove tudi obnavljati. Težava je v tem, da nam ti podatki niso ob vsakem trenutku enostavno dosegljivi. Tiskanje seznamov le za to, da bi bili takoj do- segljivi podatki arhiva, se mi ne zdi sprejemljivo. Izhod vidim zopet v presnemavanju evidence za arhiviranje in tudi uporabo na mikrofilmu. GV 28(1984)4 185 Marja1n JENKO* GEODETSI = t 5 n dL = 1 + A + B 6 kjer sta D fn W povprečni (srednji) vrednosti meteoroloških pogojev D in W vzdolž optične poti. Dolžino refrakcijske krivulje za dve različ­ ni barvi svetlobe (valovni dolžini) lahko izrazimo v obliki (indeks M = modra; indeks R =rdeča): L a SM - $ (nM - 1) dL a SM - (AM + BM ) L GV 28(1984)4 7 209 L 5 (nR - 1) dL = SR - (AR + BR ) t - o 7 Če sta vrednosti in za obe nosilni valovanji enaki, kar pomeni, da merimo v enakih meteoroloških razmerah, to je sočasno, lahko rešimo sistem enačb 7 in dobimo: L = s -R G6. S pri čemer je - (B - R GL'.. B) <..W> L 8 .t.B = B - M 8 R razlika opazovanj BR G = AM - AR ,.., L = SR - G6-S moč disperzije 9 približna dolžina, natančnost določitve zadošča za korekturo L zaradi , ob predpostavljeni natančnosti določitve_L',,S tem manjši, čim manjša je moč disperzije G. Težimo torej za tem, da bi bil imenovalec v izrazu za G (AM - AR) čim večji. To pa pomeni, da naj bosta valovni dolžini obeh svetlob v spektru valovnih dolžin čimbolj oddaljeni ena od druge. Vrednost za je izpeljana iz meteoroloških meritev. Za enobarvno metodo se enačba za izračun dolžine glasi: L s s A s B s 10 = -- = - - če enačbi 8 in 10 pišemo v drugačni obliki, in sicer: L = (SR G.6.S ) (1 - BR - G.6.B) ) in L ,_, s (1 - . (A + B ) ) BR - G~ B Razmerje (BR - GL:!. B) (A + .1 B) ali število A + 8 nam pove, s koliko manjšo natančnostjo je treba določiti meteorološk~ pogoje {P = P 0 + PW) pri dvobarvni metodi, da bo pogrešek dolžine zaradi netoč- no določenih meteoroloških pogojev vzdolž svetlobne poti enak za dvo- barvno in enobarvno metodo. Vrednost je odvisna v glavnem od raz- poreditve vodnih hlapov vzdolž merjene dolžine (Owens). Iz tega sledi, da je pri dvobarvni metodi praktično odpravljen vpliv temperature in pritiska zraka. Od natančnosti določitve je pri dvobarvni metodi odvisna natančnost določitve izmerjene dolžine. Pri temperaturi zraka 30OC in SO-odstotni relativni vlažnosti (PW = 21 m bar) povzroči sprememba količine vodnih hlapov za 5 % relativne vlage spremembo merjene dolžine za 0,1 .10-6 s. Slika 3 prikazuje relativni pogrešek izmerjene dolžine zaradi pogreška v določitvi količine vodnih hlapov v odvisnosti od temperature. 210 GV 28(1984)4 Slika 3 11,7 o.s O,) 11,:l t 0,1 ---- (l.,ll7 0,03 e,e1--------------- •30 -11 o u aa 41 .o t 1-c1 Pri običajnih elektrooptičnih merjenjih dolžin do 3 km za prehod od L na S (glej slika 2) uporabljamo geometrično korekturo. /j = L3 24R2 11 Pri tem s~o predpostavili, da je refrakcijska krivulja L del krožnega loka (pri krajših razdaljah to lahko naredimo) in je R polmer Zemlje k koeficient refrakcije, ki ga privzamemo iz literature (za svet- lobno valovanje k= 0,14). Terrameter Terrameter je prvi v praksi uporabljeni instrument za merjenje dolžin, katerega delovanje temelji. na dvovalovni metodi. V nasprotju s konven- cionalnimi elektromagnetnimi razdaljemeri, ki aproksimirajo indeks re- frakcije (lomni količnik) vzdolž merjene poti s preprostim merjenjem temperature, pritiska in vlage, terrameter ob uporabi merjenih razdalj dveh optičnih poti, ene v rdečem in druge v modrem delu spektra, direkt- no računa korekcijske koeficiente iz razlike optičnih poti. Terrameter uporablja za nosilni valovanji svetlobi He-Ne in He-Cd la- serja. Svetloba prehaja skozi mikrovalovni modul~tor, ki modulira elip- tičnost polarizirane svetlobe s frekvenco 3 GHz {modulacijska valovna dolžina je 10 cm). Žarek preteče mersko pot do reflektorja in se vrne. Qddajna in sprejemna optika sta koncentrični (koaksialna optika) tako, da povratni žarek prehaja drugič skozi modulator, v katerem se eliptič­ nost poveča ali pade glede na stanje faze modulatorja. Žarek se pripre- hodu skozi Rochonovo prizmo razkloni na obe barvi, ki sta usmerjeni na fotodetektorja, kjer poteka kontrola modulacijske frekvence za vsako barvo. Frekvenci sta zvezno poravnani tako, da je na fotodetektorju sprejet minimum svetlobe. GV 28(1984)4 211 SIGWIL PQOC ESS I NG Slika 4 5iEI/EC OPTIČNI MOP\J!.AlOR, tK;DP) FQEK.vENCE -----< !4\!Ul.0\/1\LD 01\MOCJE r;:sr=E:::va::::--kl----4 ½Hi Fll.EIC.VENCE Mll<.(/Ol2ALVNALNII(. i------ OPflCNA !'Ol" t>ISPI.AY Vrednosti izmerjenih obeh notranjih frekvenc uporabi mikror~čunalnik za izračun prave razdalje. Vrednosti meteoroloških podatkov se določi­ jo s posebnim gumbom na armaturi, ta podatek pa mikroračunalnik upošte- va pri določitvi prave dolžine, ki jo prikaže na displayu. Frekvenci sta kontrolirani tako, da povratni signal pride v nasprotno fazo z izhodnim signalom. Potemtakem je število N valovnih dolžin na izhodni in povratni poti celo plus polovica. "Rdeča" in "modra" frek- venca sta poravnani tako, da je N enak za obe barvi, torej je razmerje lomnih količnikov za obe nosilni valovanji (nR, nM) enako razmerju obeh frekvenc. Zaradi pričakovane disperzije je mogoče izr~čunati vrednosti lomnih količnikov, tako da so vsi ostali parametri razen N znani. Za določitev N pa je treba definirati približno vrednost dolžine bolj na- tančno, kot znaša polovična valovna dolžina modulacijskega vala, to je 0,05 m! Uporabnost mekometra ME 3000 za dvobarvno metodo Kot smo že omenili, je izvor valovanja pri mekometru kse·nonska bliska- vica. Na sliki 5 vidimo intenziteto spektralne: porazdelitve, ki ve- lja za iz objektiva izhajajoči snop svetlobe. (F ( i\.)je energija. svet,- lobnega toka v%). , 1 ioo 90 110 70 tlO J tlO 40 M m 10 A l IM. N ~\ IJJ v,. "" hJJ ~ -~ "" ._.,j ,.1 ~ _,,.,,.. - -v Slika 5 1/ II 1 212 GV 28(191;!4)4 Vidimo, da je v emisijskem spektru svetlobe več intenzitetnih maksimu- mov (v našem primeru dva), katerih srednjo vrednost imenuje~o efektivna valovna dolžina in z njo prikažemo valovno dolžino nosilnega valovanja mekometra (približno 485 nm). Iz svetlobnega žarka, ki izhaja iz zveznega spektra (slika 5), se da izfiltrirati modri in rdeči del (pri~~= 400 nm in pri A = 600 nm). Ker pa vidimo, da je tu energija svetlobnega toka precejmanjša, lahko predpostavimo, da je pri tem območju mogoče meriti le krajše dolžine. Doseg bi povečali s povečanjem števila prizem reflektorja,·to je z bolj- šim odbojem žarka na reflektorju. Kot mali pribor dvobarvne metode merjenJa z mekometrom uporabimo polari- zacijske folije (polarizacijski filtri). Ker nismo imeli specialnih ozkih linijskih filtrov, smo se v prvem poskusu izvedbe te metode pri nas zadovoljili z navadnimi fotografskimi. Valovna dolžina prepuščene svetlobe dveh izbranih filtrov (rdečega in modrega) ni bila znana, za- to smo jo določili s spektrografom na uklonsko mrežico (izvor valovanja je bilo navadno svetilo, ki ustvarja belo svetlobo). Dobili smo vredno- sti: ).= 462 nm za modri filter ).= 647 nm za rdeči filter Vsakemu filtru lahko določimo njegovo prepustnost ali transparenco ta je odvisna tudi od valovne dolžine, ki jo filter prepusti. Ta se običajno manjša s krajšanjem valovne dolžine. Primer 1;' za dva določena filtra kaže slika 6, velja pa za nepolarizirano belo-svetlobo. Za vsak filter lahko določimo intenzivnost spektralne porazdelitve F('l':")F na podlagi prepustnostne krivulje in emisijskega spektrograma izvora svetlobe. To pa je zadosten podatek za izračun efektivnega nosilnega va- lovanja za izveden sistem. Pri izpeljavi enačbe 8 je bilo predpostavljeno, da sta SM in SR (dolži- ni obeh barv.) opazovani sočasno. To pri mekometru ni mogoče realizirati, torej je treba filtre, ki jih postavljamo pred objektiv, čim hitreje za- menjavati. še bolje pa je, da poleg tega določimo tak vrstni red zamenja- ve, ki čimbolj izenači meteorološke razmere pri merjenju za obe barvi. 'f 1, 40 ~~----- .. .-- 30 ,,,,. / / m / I / ,..im 10 / ,.~ • Slika 6 ... i ... 1 ; ~ .., A (..al = lS ... g: Rezultati dosedanjih merjenj na logaški bazi ter na mikro mrežah v Ga- meljnah in Delnicah so dobri·. Največji problem sta filtra, ki v sedanji obliki prepuščata premalo svetlobe in zato z njima lahko merimo le kraj- še razdalje. Pri krajših razdaljah pa začetni pogrešek presega vrednost razlike dvobarvnega merjenja. Zato bo nujno nabaviti ustreznejše filtre. GV 28(1984)4 213 Dalibor RADOVAN* EKSPERIMENT Z METRIČNO KAMERO NA SPACELABU UVOD l. Opis eksperimenta Jeseni leta 1983 je bilo ponovno lasirano vesoljsko plovilo Space Shut- tle. Tokrat je s seboj nosilo znanstveni laboratorij Spacelab 1 z opre- mo za 77 različnih poizkusov s ~odročja biologije, astronomij,e, astrofi- zike ter fizike plazme, solarne fizike in kemije. Nosilec celotnega pro- jekta je bila zahodno-nemška firma Messerschmitt-Boelkow-Blohm (MBB/ ERNO). Eden izmed eksperimentov je obsegal tudi snemanje z metrično ka- mero za potrebe kartografije in fotointerpretacije. Snemanje je bilo opravljeno z višine 250 km pri hitrosti 7,55 km/s re- lativno glede na Zemljo. Uporabljena je bila modificirana fotogrametri- čna kamera Zeiss RMK A 30/23, C = 305,128 mm. Na Kodakov črno-beli in barvni infrardeči film s posnet~i formata 23 x 23 cm so bili poslikani pasovi Amerike, Azije, Evrope in Afrike v merilu 1 : 820.000 s 60 odsto- tnim~ deloma tudi z 80 odstotnim preklopom. Posamezni posnetek je na Ze- mlji pokril ploskev velikosti 189 x 189 km. V času od 28. novembra do 7. decembra 1983 je bilo za snemanje namenjenih 36 ur. Zaradi meteoro- loških okoliščin so program snemanja sproti prilagajali vremenu na Zem- lji, tako da sta bili posneti 2/3 načrtovane površine. Celotno snemanje je potekalo popolnoma avtomatsko, vodeno z računalnikom na plovilu. Za- gotovljena je bila vertikalnost snemanja na± 0,5o. 2. Namen eksperimenta Dejstvo je, da fotografija formata 23 x 23 cm z dobro resolucijo da 10 9 informacij, medtem ko skanersko in radarsko snemanje zaradi slabe ločil­ ne sposobnosti in geometričnopozicijske netočnosti dasta tisočkrat manj informacij o isti površini. Poleg tega je ekspozicija pri fotografiranju trenutna, skaniranje pa je kontinuiran proces. Namen eksperimenta je bil torej ugotoviti primernost fotografskih posnetkov iz vesolja za iz- delavo topografskih in tematskih kart v merilih 1:250.000,1:100.000 in 1:50 000. Na inte~zivnih območjih je zanimiva možnost revizije kart v teh merilih, ki naj bi jo ponovili vsakih 5 do 10 let, na neintenzivnih območjih pa poleg tega tudi sama izdelava kart. Predvidena ločljivost posnetkov na terenu je bila 20 do 30 m, pozicijska natančnost restitucije + 5 do 10 min višinska natančnost+ 20 do 35 m. Alternative za izvrednotenje so klastcne: aerotriangulacija; izdelava linijske karte, ortofotokarte ali digitalnega modela reliefa. 3. Jugoslovanska udBležba v eksperimentu Poizkusno izvrednotenje posnetkov iz Spacelaba 1 je ESA (European Space Agency) zaupala več kot stotim organizacijam po vsem svetu. Sodelovanje v Jugoslaviji je organiziral Zavod SR .Slovenije za statistiko. Poleg de- lavcev tega zavoda so dela prevzeli še: * 214 61000, YU, Ljubljana, Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo FAGG dipl.iriž.geod. Prispelo za objavo 1984-10-15. GV 28(1984)4 - Inštitut za geodezijo in fotogrametrijo, Ljubljana - izdelava ortofo- tokart v merilih 1:100 000 in 1:50 000, - Geodetski zavod SRS, Ljubljana - fotointerpretacija in uporabnost sne- manja za tematsko kartiranje, - Vojnogeografski inštitut, Beograd - stereokartiranje in izdelava linij- ske karte v merilu 1:100.000. IZVEDBA 4. Snemalne okoliščine Naš del naloge (IGF) srno opravili s črno belima posnetkoma št. 864 in 866 in s petimi topografskimi kartami v merilu 1:50 000 v UTM projekai- Jl, kar nam je poslala ESA/DFVLR Metric Carnera Experirnent, Paris, Koln . . Posneto območje je v okolici Marseilla (Južna Francija) in ima podobne geornorfbloške značilnosti kot jugoslovansko ozemlje, ki pa zaradi ob- lačnosti ni bilo posneto. Omenjena posnetka tvorita stereornodel s 60-, odstotnim preklopom. Snemanje je bilo opravljeno S.decembra 1983 v neu~ godnih razmerah. Višina sonca je bila samo 150 (ob 9h zjutraj), zato sta ločljivost in kontrast slabša od predvidenega. Poleg tega je bila ekspozicija iz 1/1000 S povečana na 1/550 s, kar je povzročilo 14-metr- ski premik slike. Izdelali smo torej ortofotokarto v merilu 1:50 000 za območje topograf- ske karte št. 3342 in 4 ortofotokarte v merilu 1:100 000(območje topo- grafske karte št. 3342, 3144, 3141, 3042). 864 866 !$) ~ 1:2) 1:2) Slika 1 5. Vpliv ukrivljenosti Zemlje na izdelavo ortofotokart Z ortofotografijo želimo centralno projekcijo snemanja Zemlje - krogle nadomestiti z ortogonalno projekcijo terena v ravnini karte. Pozicijsko orientacijo ortofotografije zadovoljimo z ustreznim številom oslonilnih točk, enakomerno razporejenih po vsem stereomodelu. Dobro situacijsko definirane točke z označeno višinsko koto smo poiskali na karti in na fotopovečavi posnetkov v rnerilu·ca. 1:50 000. Za oslonilne točke smo od- čitali s karte UTM koordinate in nadmorske višine. Dobljene UTM koordina- te in nadmorske višine moramo transformirati v tridimenziGnalni kartezič­ ni lokalni sistem XYZ. Ta sistem ima izhodišče v središču stereomodela, njegova XY ravnina pa tangira Zemljo - kroglo. Transformacija poteka od GV. 28(1984)4 215 ·UTM koordinat glede na srednji meridian UTM cone prek geografskih ko- ordinat f,A UTM koordinat glede na lokalni meridian središča modela, sfernih pravokotnih koordinat f 1'1 in upoštevaje nadmorske višine v XYZ koordinate. Ko pridobimo lokalne kartezične koordinate, zadenemo na dve ključni vprašanji grafične točnosti izdelave ortofotonačrta: a) kakšen je vpliv ukrivljenosti Zemlje? b) kakšna je podobnost med XY in prvotnimi (čitanimi) UTM koordinatami? Prvi odgovor: Od središča modela potegnimo geodetsko krivuljo (krožni lok) do poljub- ne točke T" na krogli in ta lok primerjajmo z dolžino centralne projek- cije loka na ravnino XY (sl.2). z T XY Slika 2 o Pri ortofotokarti v merilu 1:50 000 bo razlika (t-s) presegla grafično točnost 0,1 mm na razdalji S= 85 km, v merilu 1:100 000 pa šele na razdalji S= 105 km, naše območje pa je bilo v vseh primerih v notran- josti.obeh radijev. - Drugi odgovor: V postopku omenjenih transformacij nastopajo tudi neekvidistantne pre- slikave, zato neizbežno nastanejo deformacije. Ugotovimo jih s primer- javo razdalj na področju prihodnje ortofotografije, izračunanih v obeh sistemih v različnih smereh. Tudi ta popravek je zanemarljiv glede na grafično natančnost ortofotokarte, zato za orientacijo stereomodela lahko upoštevamo XYZ koordinate takšne, kot smo jih dobili iz transfor~ macij. 6. Izdelava ortofotografij Ortofotografije so bile narejene na instrumentu Topocart B - Ortophot (Zeiss-Jena) z finim izvrednotenjem (merilo modela po situaciji 1:500 000, po višini 1:800 000). Relativna in absolutna orientacija sta bili oprav- ljeni iterativno z vmesno decentracijo posnetkov. Merilo ortofotogra- fije je bilo 1:200.000 in širina profila 2 mm. Model je bil v avtografu orientiran na že omenjene oslonilne točke z lokalnimi XYZ koordinatami. 216 GV 28(1984)4 Pri orientaciji modela so bili srednji pogreški na 32 oslonilnih točkah takile: mXY = + 0,35 mm v merilu 1:200 000, mz = + 27,0 m na terenu. Natančnost je zadovoljiva, vendar ne najboljša. Vzrok je v slabši vid- nosti oslonilnih točk na posnetku (slab kontrast). Kot oslonilne točke smo izbirali predvsem križišča cest, ker so le-ta imela določeno višin- sko koto na karti. Prometnice pa so bile na žalost komajda na pragu vidnosti. · 7. Izdelava ortofotokart Iz izdelanih ortofotografij v merilu 1:200 000 so biie za štiri karte iz- delane ortofotokarte v merilu 1:100 000, za eno pa v merilu 1:50 000. V mejah grafične točnosti (gl. odstavek 5) je bila v ortofotografijo vkopirana UTM mreža z okvirom. 8. Analiza natančnosti •izdelave ortofotokart Na podlagi primerjave kontrolnih točk na ortofotokartah v merilih 1:50 000 in 1:100 000 ter ustreznih topografskih kart so bili izračuna­ ni srednji pogreški za posamezne vrste detajla, kot sledi iz tabele. številke v oklepajih pomenijo število točk. !Merilo V r s t a d e t a 1 a ortofotokarte križišča, mostovi meje kultur pritok v reko 1: 100 000 + 0,72 mm + 0,43 mm + 0,64 mm (22) ( 4 O) (5) 1:50 000 + 1,40 mm + 0,80 mm + 0,89 mm (22) (40) (5) 9. Vidnost objektov na ortofotokarti Vidnost točkovnih, linijskih in ploskovnih elementov ortofotokarte smo ugotavljali iz primerjave s topografsko karto. V obeh obravnavanih me- rilih je vidnost skoraj ista, in s~cer: Točkovni elementi: Vidna so križišča večjih cest in večji mostovi. Po- sameznih hiš ne ločimo. Dobro so vidna sotočja rek, tudi manjših, ter manjši otočki in čeri v morju. Linijski elementi: Dobro so vidne vecJe reke z njihovimi zavoJi in na- nesenim prodom. Vidnost je odvisna od kontrasta med vodno površino in okolico. Tako so večinoma dobro vidne tudi manjše reke. Večji potoki so opazni predvsem v hribovitih delih zaradi svoje struge, vezane na obli- kovitost zemljišča. V ravninah so vidni namakalni kanali, posebno če so obdani z nasipi. Na jezerih in ob morju so dobro vidni pomoli in valobrani. Komunikacije so slabše vidne od voda. Dobro so vidne le av- toceste in dvotirne železniške proge, posebno v usekih in nasipih. Lo- kalne ceste težko opazimo. Vidljivost komunikacije je večja tudi v gozdni poseki ali če je na meJi različnih vegetacij. Ploskovni elementi: Dobro vidimo gozd, polja, rečni prod, rečne otoke, nasade, večja jezera in seveda morje. Zaradi slabega kontrasta imamo težave z razlikovanjem urbanih površin od vegetacije. Fotogeolog bi ute- gnil iz posnetkov izvedeti mnogo o geomorfologiji in mikrotektoniki ob- močja. GV 28(1984)4 217 v merilu 1:50 000 nam povzroča težave pri razlikovanju posameznih ele- mentov že vidno zrno na fotografiji, v obeh merilih pa tudi slab kon- trast in premik posnetka zaradi predolge ekspozicije. za izdelavo karte v merilu 1:100 000 bi bila potrebna ločljivost 10 m, medtem ko je v resnici le 20 do 30 m. 10. Sklep Izdelava ortofotokarte formata 58 x 40 cm v merilu 1:50 000 torej ob- sega ta dela: - izdelavo ortofotografije v me~ilu 1:200 000, - povečava v merilo 1:50 000 na film, - skupni negativ z vkopirano mrežo, - kopijo na fotopapir. Stroški: ca 6.400,00 dinarjev, čas izdelave: ca. 2 dni. Za ortofotokarto formata 29 x 20 cm v merilu 1:100 000 pa so stroški ca. 3.800,00 dinarjev. Slednja bi glede na ugotovljene lastnosti lahko služila za vzdrževanje topografske karte v merilu 1:100 000 za dobro vidne elemente, z dodatno terensko identifikacijo pa tudi za slabše razpoznavne detajle. Upajmo, da bo pri naslednjem predvidenem snemanju v juniju 1985 posne- ta tudi Jugoslavija v boljših snemalnih okoliščinah. Literatura l. Albertz, J., Kreiling, W.: Photogrammetric guide, Karlsruhe 1975. 2. Borči6,B.: Gauss-Krilgerova projekcija meridijanskih zona~ Zagreb 1976. 3. Črnivec,M., Mravlje,D.: Raziskava uporabe metrične ~amere na Spacela- bu (IV. Jugoslovansko posvetovanje o fotogrametriji,Budva 1984). 4. Dowman,I.J.: ESA-Mission requirement report: Topographic mapping using space imagery. 5. ESA: The metric camera experiment (status note to experimenters). 6. ~ovanovi6,V.: Matematička kartografija, Beograd 1983. · 7. Konecny,G., Schroeder,M.: Metric camera experiment in Spacelab mission 1 (Remote sensing from space). 8. Miiller,J.: Blockausgleichungen mit Modellen in der grossmasst~bigen Photogrammetrie, Hannover 1968. 9. Peterca,M., Radoševi6,N., Milisavljevic,S., Racetin,F.: Kartografi- ja; Beograd 1974. 10. Schwebel,R.: Spacelab metric camera calibration certificate. 218 GV 28(1984)4 Vinko PUŠNIK* NEKAJ SPOZNANJ OB UVAJANJU NOVIH METOD DELA V GEODETSKO UPRAVNO PRAKSO** Iz referatov letošnjega geodetskega dneva je razvidno, da se v geodet- ski službi, pa tudi v njeni upravni sferi čedalje bolj živo in uspešno soočamo s problematiko uvajanja novih metod dela, da bi šli v korak s časom, ki ga živimo, da bi bili ob množici informacij, ki 'jih vodimo, in novih, ki prihajajo v pristojnost našega dela z nedavna sprejetimi_ prostorskimi in drugimi zakoni, čimbolj ekspeditivni in ažurni pri nji- hovem evidentiranju in vzdrževanju ter tako zadostili vse širšemu kro- gu uporabnikov. Mislim, da se tudi to pot utrjuje spoznanje, da bomo pri vsem tem delu uspešni le, če se bomo zmogli ustrezno organizirati, kar pomeni zagoto- viti čimbolj enotno uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov v celotnem slovenskem prostoru. Parcialne rešitve so bile in so vedno drage, v končni fazi pa ne daje- jo popolnih rezultatov. Ta dejstva je praksa tudi v naši branži že več­ krat potrdila. Pridobljene izkušnje bi nam morale biti dragocena osnova pri soočenju s problematiko, kot je uvajanje novih metod dela v geodetsko upravno prakso. V posameznih občinah in regijah že dalj časa ugotavljamo, da vlada pri uvajanju računalniške tehnologije dela na sploh, pa naj gr~ za gospodar- stvo ali družbene dejavnosti, velika neenotnost in neusklajenost. V po- sameznih občinah se kopičijo- računalniške zmogljivosti, ki že presegajo potrebe. Vsak po svoje za svoje potrebe planira, načrtuje, nabavlja op- remo, pri tem pa premalo razmišlja o programski opremi. Posledice tega so, da je računalniška oprema večkrat neizkoriščena, delo pa teče na- prej po "peš poteh". Mislim, da &i v geodeziji tega ne bi smeli privoščiti. Prišel je skraj- ni cas, da se organiziramo in tehnološki razvoj, računalniško obdelavo evidenc, podatkov ustrezno usmerimo, da bi se bilo mogoče v posameznih okoljih ob novih nabavah ustrezno orientirati. Da bi dosegli te cilje, pa bi bilo med drugim treba tudi posodobiti ob- stoječe geodetske zakonske predpise. Iz starih bi bilo treba izločiti vsa tista določila, ki se s časom niso potrdila v· praksi in so ostala sama sebi namen ali pa so v določenih primerih celo zavirala ažurno vodenje katastrskih evidenc. V zadnjem času o državni upravi dosti razpravljamo in pišemo. Govorimo o njeni preobrazbi, o potrebnosti njene posodobitve in tehnološke oprem- ljenosti na vseh ravneh, od občine in republike do zveze. Mislim, da je zdaj pravi čas in mesto, da se pridružimo tem prizadevanjem ter posku- šamo modernizirati in racionalizirati tudi naše upravne postopke in s tem prispevati k splošni učinkovitosti državne uprave. K temu pa lahko v pravnem pogledu dosti prispevajo ustrezne zakonske osnove. * ** 62380, YU, Slovenj Gradec, Medobčinska geodetska uprava ing.geodezije Prispelo za objavo 1984-11-13. Ta prispevek je bil podan v razpravi na geodetskem dnevu v Škofji Loki novembra 1984. GV 2 8 ( 19 8 4 ) 4 219 Pri analizi njihove dosedanje vsebine bo treba storiti celo nekaj več. Tesneje bo treba navezati sodelovanje z dejavniki, ki s svojimi zakoni posredno vplivajo tudi na naše upravno področje, ko gre za področje kmetijstva, gozdarstva in urbanizma. Vsem nam so znana določena neskladja Zakona o zemljiškem katastru s kme- tijskimi zemljiškimi predpisi. Določila predloga novega Zakona o gozdo- vih, ki ignorirajo uradnost podatkov zemljiškega katastra, ko gre za gozdne površine, dokazujejo, da geodetska služba pri izdelavi predloga sploh ni sodelovala. Pospešiti pa bo treba tudi pripravo podzakonskih predpisov s ppdročja prostora, ki se nanašajo na geodetsko službo. Težnja razvoja in uvajanja sodobnejših procesov dela je na področju geo- detskoupravne dejavnosti v zadnjem obdobju zaznavna v treh smereh, ki naj bi v končni fazi tvorile celoto, tj. v opremljanju z računalniško opremo: - za tehnično obdelavo geodetskih podatkov; za obdelavo zemljiškega katastra, katastrskega in prostorskega opera- ta; - v uvajanju sodobne grafične obdelave podatkov - v uporabi fotograme- trije oziroma možnosti, ki jih ponuja. Če govorimo o opremi za tehnično obdelavo podatKov, lahko ugotovimo, da smo se v občinskih geodetskih upravnih organih, pa tudi v geodetskih in drugih delovnih organizacijah, katerih dejavnost obsega geodezijo, v preceJsnJ1 meri odločili za računalniško opremo firme Packard, od kal- kulatorjev do-namiznih in večjih računalnikov. V te namene smo vsak po svoje prispevali k izdelavi osnovne programske opreme, ki se dovolj racionalno uporabLja. Menim, da smo tu na skupni poti, ki bi jo kazalo dograjevati v mejah možnosti. Dokaj različni pogledi na računalniško in s tem njeno programsko opremo pa se kažejo pri uvajanju interaktivne obdelave podatkov katastrskega in prostorskega operata. Očitno je, da se s pospešenim razvojem domače računalniške tehnologije, ki nima enotnega koncepta (ra,zstava biro opre- me v Zagrebu),kažejo možnosti nadaljnjih razkorakov v tej smeri. Z ozi- ram na.to predvideno razvojno težnjo bi se bilo v naši stroki treba čim­ prej začeti dogovarjati, da bi za geodetsko upravno območje Slovenije zagotovili ·čimbolj enotno programsko oprem0, s tem pa ekonomsko ceno. Usmerjanje bi morala aktivno voditi Republiška geodetska uprava. Na pod- ročju sodobnega grafičnega vzdrževanja zemljiškega katastra pa smo vse do danes premalo ali nič naredili; nismo znali iz.koristiti uporabne ši- rine aerofotogrametrije. Tu so nas prehiteli številni drugi uporabniki v gozdarstvu, kmetijstvu in urbanizmu. Prej ko slej pa bomo morali spoz- nati tudi geodeti, da je, ob ustrezni posodobitvi zakonskih predpisov, aerofotogrametrija s svojimi možnostmi edina alternativa, s katero je realno računati na ''ozdravitev" evidenc zemljiškega katastra kot tudi na njihovo ažurno vzdrževanje. Klasične metode tu nimajo realnih možnosti in bi bile tudi ekonomsko nesprejemljive. Primer: Ekspropriacija enega kilometra gozdne ceste, izvedena po veljavnih za- konskih predpisih, stane danes ca. 10 starih milijonov, ortofotokarta v merilu 1:5000 TTN formata, izdelana na podlagi posnetkov cikličnega ae- rosnemanja, ki jo je mogoče vsak čas z minimalnimi stroški povečati v merilo 1:2880, pa stane ca. 4 stare milijone dinarjev. 220 GV 28(1984)4 šteVilne informacije, ki jih je mogoče s tako karto neposredno uporabi- ti za vzdrževanje zemljiškega katastra, poleg gozdnih cest, dovolj očit­ no ponazarjajo ekonomičnost tehnične metode. že nekaj časa je znano, da postaja zemljiški kataster vse bolj osnova številnih izvedb prostorskih evidenc. z izgubo pomena pri katastrskem dohodku, dobiva ta evidenca prostorske razsežnosti novo uporabne vred- nosti. Zato bo treba v naslednjem srednjeročnem obdobju ozdraviti to evidenco. To bi ob novih nalogah morala postati primarna naloga skupnega, občin­ skega in republiškega pomena. Možnosti realizacije tako v tehničnem kot ekonomskem pogledu pa daje samo aerofotogrametrija. In ne nazadnje, ob uvajanju novih tehnologij ne bo mogoče shajati brez dobrih strokovnih kadrov, ki b9do vsestransko usposobljeni. Občutek imam, da smo ob vsej širini strokovnega znanja in izkušenj, ki smo si jih pridobili, vendarle premalo usposobljeni za naloge na področju ra- čunalništva. Zaradi tega smo primorani pomagati si s kadri izven naše stroke. V učnih programih srednjih, višjih in visokih šol bi bilo treba bolj upoštevati računalništvo in se ne zadovoljiti samo z njegovimi osnova- mi. Če je danes v računalniški "revoluciji" matematikom, strojnikom, ekonomistom, potrebno vsestransko poznavanje računalniških jezikov in programiranja, je to potrebno tudi nam, geodetom, še posebno v času, ko se ob ostoječih soočamo s številnimi novimi nalogami. Vsemu bomo lahko kos le z vsestranskimi, sodobnimi, tehničnimi pristopi, zato pa je potrebnega poleg izkušenj tudi dosti teoretičnega znanja. GV 28(1984)4 221 P r e g l e d raziskovalnih nalog, ki so bile večinoma predstavljene na dnevu geode- tov in so jih izdelali strokovnjaki Geodetskega zavoda SRS in Inštitu- ta za geodezijo in fotogrametrijo FAGG: Andrej BILC: Projekt razvoja fotointerpretacije in obvladov.anje drugih oblik daljinskega zaznavanja Andrej BILC: Aplikacija avtomatizirane kartografije Andrej BILC: Avtomatizacija izdelave načrtov velikih meril Marjan JENKO: Geodetske mreže Boris BREGANT: Informacijska vrednost geodetskih načrtov Marija LUKAČIČ: Izpopoinitev analogne vizualne fotointerpretacije Mag. Branko ROJC: Turistična kartografija (1981-1983) Mag.Branko ROJC: Večjezični kartografsk~ slovar (1982-1985) Janko ROZMAN: Avtomatizirana tematska kartografija (1982-1983) Drušan MRAVL~E: Netopografska fotogrametrija (1983-1984) 222 GV 28(1984)4 V SPOMIN JOŽETU ZOBCU Neizprosna zakonitost življenja nas vse pogosteje kliče na žalostna srečanja ob odprtih grobovih borcev, tovarišev v orožju in trpljenju druge svetovne vojne ter akterjev intenzivne povojne graditve. Tako smo se 23.10.1984 v Ljubljani za vedno poslovili od dragega ·tovariša in kolega Jožeta Zobca. Tovariš Jože se je rodil 5.4.1912. leta v vasi Blate pri Ribnici v kmečki družini. Ko je končal srednjo tehnično šolo v Ljubljani, se je leta 1931 zaposlil kot geometer v Srbiji in Makedoniji, tam je službo- val vse do leta 1941. Ob napadu Nemcev pri Cerovici v Srbiji se je ude- ležil bojev, v katerih je bil ujet in odpeljan v taborišče Knjaževac in pozneje v Lilbeck. Nemci so ga izročili italijanskim vojaškim oblastem, te pa so ga kmalu izpustile. Ob kapitulaciji Italije se je pridružil partizanom in kot rezervni ar- tilerijski poročnik organiziral topniško enoto z zavrženimi italijan- skimi topovi in strelivom ter orožjem, ki so ga zaplenili Nemcem. Ta- ko je postal Jože prvi komandir baterije pri na novo ustanovljeni VIII. SNOB Frana Levstika. Sodeloval je v številnih bojih: pri odbijanju moč­ nega motoriziranega izpada sovražnika iz Ljubljane proti Škofljici, pri uničenju nemških postojank Prežganje, Pečarje itd. Njegova baterija se je posebno izkazala pri zavzetju Turjaškega gradu; takrat je bil tudi hudo ranjen. Nato je bil Jože premeščen v oficirsko šolo Glavnega šta- ba NOV in PO Slovenije za instruktorja na artilerijskih tečajih. Kot geometer je vzdrževal stike z geodetsko sekcijo GŠ NOV in POS, febru- arja 1945 pa je kot kapetan postal tudi njen član. Po svoboditvi je bil dve leti na inženirski vojaški akademiji v ZSSR, pozneje pa v Zagrebu, kjer je diplomiral kot inženir geodezije na zagrebški fakulteti. Leta 1954 je pil Jože premeščen na geodetska strokovna dela v Vojaški- geografski Inštitut JLA v Beogradu. Ukvarjal se je z različnimi geo- detskimi deli, vendar je najdalj delal pri razvijanju in stabilizaciji triangulacijske mreže po vsej Jugoslaviji. Bil je pobudnik za izdelavo specialne artilerijske topografske karte in skrbel za vnašanje potreb- nih elementov v to strogo namensko karto. Neutrudno je opravljal zasta- vljene naloge vse do upokojitve 31.1.1965. leta. Tudi po preselitvi v Ljubljano ni mogel mirovati, zato se je honorarno zaposlil v Geodets- kem zavodu SRS na oddelku za izmero. Izredno natančno je vodil razgrni- tev katastrskega elaborata nove izmere na območjih Medvod, Tolmina, Ilirske Bistrice in Ajdovščine. Za požrtvovalno delo in izredne zasluge v NOB ter med povojno graditvi- jo je dobil več visokih vojnih in mirnodobnih odlikovanj. Poznali smo ga kot skromnega, zelo sposobnega, vztrajnega, nadvse de- lavnega, pravičnega in skrbnega starešino in kolega, ki je svoje boga- to znanje in izkušnje prenašal na nas mlajše in znanja željne. Kot ta- kega ga bomo tudi za vedno ohranili v spominu. Albin Stančič GV 28(1984)4 223 RAZNE NOVICE IN ZANIMIVOSTI BOŽO DEMŠAR, novi direktor Republiške geodetske uprave. Izvršni svet Skupščine SR Slovenije je imenoval s 1.4.1985 novega di- rektorja Republiške geodetske uBrave Socialistične republike Slovenije. Dosedanji direktor tov. Milan Naprudnik je bil imenovan za glavnega re- publiškega urbanističnega inšpektorja. Tov. Božo Demšar se je po koncu študija na oddelku za geodezijo Fakul- tete za arhitekturo, gradbeništvo in geodezijo - leta 1963 zaposlil pri geodetski upravi občine Grosuplje kot referent za izmero in vodja sku- pine za zemljiški kataster. Pri Komunalnem podjetju Grosuplje pa je skrbel za nastavitev katastra komunalnih naprav, dokler ni bil s 1.3. 1974 imenovan za direktorja Medobčinske geodetske uprave v Kranju. Tov. Demšar je že vrsto let aktiven v -organih Zveze geodetov Slovenije in želimo, da bo to tudi v prihodnje. Stanko Majcen DIPLOMANTI IN VPIS NA ODDELKU ZA GEODEZIJO FAKULTETE ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN ~EODEZIJO V LJUBLJANI Diplomanti v letu 1984 Višji študij Simon DERNOVŠEK Anton HAJDINJAK Ljuba KOS Vladimira JUHART Jana HAMRLA Marija GALE (izredni) Marjeta BOH (izredni) Geza HORVAT (izredni) Lidija ŠKODIČ Andrej PODOJSTERŠEK (izredni) Marjeta ŽNIDARIČ Margita GORINŠEK (izredni) Rado ŠKAFAR Jožefa SVENŠEK Visoki študij - z naslovom diplomske naloge Dušan KOGOJ: Dejan VUJIC: Izravnava komparatorske baze Logatec Osnovne značilnosti vodooskrbe na področjih OVS Savinja in Soča Franci RAVNIHAR: Agrarne operacije v luči nove zakonodaje 224 GV 28(1984)4 Darja ŠMID: Primerjav~ vrednostnih razredov in katastrske kla- sifikacije Aleš BREZNIKAR: Projekt navezovalne mreže za izmero v Žirovskem vrhu Andra ŠULGAJ: Problematika komunalnih odpadkov v občini Idrija Dalibor RADOVAN: Optimizacija digitalnega modela reljefa za račun to- pografskih odklonov vertikale Janez OVEN: Uporaba fotogrametrije v strojni industriji Branko MIHELIČ: Ovrednotenje primernosti prostora za alpsko smučanje z zasnovo razvoja sistema žičnic in smučarskih prog v coni "A" kot delu širšega območja "RTC Krvavec" Vpis v šolskem letu 1984/85 let- V I S O K I VIŠJI nik usmeritev št. ob geod. PP nal. .sk 1984/85 1983/84 1982/83 I. 42 41 83 89 88 II. 17 30 47 24 33 III. 10 10 14 18 IV. 7 3 4 14 14 22 12 Skupaj 83 71 154 149 151 Absolventi 21 16 25 25 35 S k u p a j 104 87 179 174 186 Imenovanja na VTOZD GG - Oddelku za geodezijo Svet VTOZD GG je na svoji 2.redni seji dne 19.12.1984 sprejel sklep o iz- volitvi Beseničar Jureta, dipl.ing.geod. za izrednega profesorja za področje fo- tointerpretacije in izravnalni račun Svet VTOZD GG je na svoji 7.redni seji dne 8.2.1984 sprejel sklep o iz- volitvi Hribar Matjaža, dipl.ing.geod. za asistenta za področje nizJa geodezija zemljiški kataster in inženirska geodezija. 225 GV 28(1984)4 IZ DELA zveze GEODETOV SLOVENIJE IN ZVEZE GIG JUGOSLAVIJE PROGRA.~ IZDAJANJA STROKOVNEGA GLASILA ZVEZE GEODETOV SLOVENIJE - GEODETSKEGA VESTNIKA V LETU 1985 l. _številka Znanstveni članki: Projekt cikličnega aerosnernanja SR Slovenije (nosilec: Bilc Andrej) - Teze za obnovo zemljiškega katastra v SR Sloveni- ji (nosilec: Kolman Vlado) Novice in zanimivosti Iz dela ZGS in ZGIG Jugoslavije Rok: avgust 1985. 2._in_3.številka (skupni zvezek) Znanstveni članki Strokovni članki Novice in zanimivosti Iz dela ZGS in ZGIG Jugoslavije Tematike posameznih prispevkov še niso določene. V teh dveh številkah borno objavili znanstvene in strokovne članke, ki bodo prispeli tekom leta. Del dvojnega zvezka oblikujejo posamezna društva Zveze geodetov Slovenije, ki so po sklepu predsedstva ZGS zadolžena, da vsako le-teh prispeva po en prispevek za vsako tematsko področje. (nosilci: uredništvo GV in zadolženi člani po geodetskih društvih: za Celjsko geodetsko društvo Magda RIHAR, za Dolenjsko geodetsko društvo Alojz PUCELJ, za Ljubljansko geodetsko društvo Andraž ŠINKOVEC, za Društ- vo geodetov Maribor Rastko LOGAR, za Primorsko geodetsko društvo Zalka JEREB). R6k: oktober 1985. 4. številka ----------- Znanstveni in strokovni članki: - Koreferati in razprava na 18. geodetskem dnevu, ki bo posvečen obnovi zemljiškega katastra v SR Slovtniji. Glavni referati bodo objavljeni v posebni publikaciji, ki jo bodo prejeli udeleženci 18.geodetskega dneva (nosilec: uredniški odbor GV)~ - Pripombe, sugestije, izkušnje in dopolnitve k prispevkom objavljenim v l. - 3. številki Geodetskega vestnika (nosilec: uredniški odbor GV). Novice in zanimivosti Iz dela ZGS in ZGIG Jugoslavije Rok: december 1985. 226 GV 28(1984)4 Usmeritve za program izdajanja Geodetskega vestnika so bile obravnava- ne in sprejete na seji predsedstva Zveze geodetov Slovenije. Na osnovi teh usmeritev pa je bil program konkretiziran in sprejet na seji ured- niškega odbora. Program se objavi v 4.številki Geodetskega vestnika 1984. Uredniški odbor GV NAROČNIKOM GEODETSKEGA .VESTNIKA! Vsi, ki se tako ali drugače malo bolj ukvarjamo z našim Geodetskim vest- nikom, moramo dostikrat odgovarjati na vprašanja: Zakaj ne dobim GV? Ali sedaj, ko sem v pokoju, nisem več vreden GV? Z zaskrbljenostjo lahko ugotavljamo, da so taka vprašanja upravičena. Med nami je še kar precej kolegic in kolegov, ki Geodetskega vestnika ne dobivajo. Z željo, da bi vsak slovenski geodet prejemal naš vestnik, ki bo v pri- hodnjem letu dočakal za strokovno revijo častitljivo tridesetletnico, objavljamo seznam vseh članov in ustanov, ki dobivajo Geodetski vestnik. Prosimo, da seznam, ki je urejen po društvih Zveze geodetov Slovenije, skrbno pregledate. Vse kolegice in kolege, ki jih v seznamu ne boste našli, opozorite na to. Ali še lepše - kar sami sporočite njihove po- datke (ime, priimek, naslov delovne organizacije oziroma naslov stano- vanja za upokojence) ustreznemu geodetskemu društvu. Naslov društva, ime kolega ali kolegice, ki skrbi za evidenco članov - naročnikov Geo- detskega vestnika, in njegova telefonska številka so objavljeni na za- četku seznama za vsako društvo! Da se boste laže znašli v seznamu še nekaj pojasnil: - V seznamu je najprej naveden naslov organizacije ali skupnosti, na katero pošiljamo Geodetski vestnik za organizacijo in za člane, ki so navedeni v nadaljevanju. - Za vse člane - naročnike vestnika, ki niso kolektivni naročniki Geo- detskega vestnika, in za upokojence, pošiljamo vestnike na naslov društva in le-to vrši nadaljnji ekspedit. Zato so imena teh kolegov in kolegic navedena za naslovom društva. - Organizacije in skupnosti, ki so kolektivni naročniki Geodetskega ve- stnika, imajo to označeno poleg naziva s ''kol." Pro-s--imo, da sporočite društvom tudi spremembo zaposlitve in naslova. Glede naročnine se direktno obračajte na Zvezo geodetov Slovenije le nečlani ZGS in naročniki izven območja Slovenije (tov. Irena Ažman, Re- publiška geodetska uprava 061- 312-315). Da ne bo nejasnosti o pripadnosti posameznemu društvu, objavljamo skico območij, ki jih obsegajo posamezna društva: GV 28(1984)4 227 .LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO CELJSKO GEODETSKO DRUŠTVO DOLENJSKO GEODETSKO DRUŠTVO Še enkrat vas prosimo, da natančno pregledate sezname ter vse dopolnit- ve in spremembe v najkrajšem času sporočite ustreznemu društvu. 228 GV 28(1984)4 Izvršni odbor ZGS Uredniški odbor GV LJUBLJANSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Šaranovičeva 12, 61000 LJUBLJANA Evidenca naročnikov: tov. Matjaž KOS tel. 061- 327-861 N a r o č n i k i : BALDIN Daniel BELEC Marjan BERCE Janez BILBAN Valentin BOGATELJ BOH Marjeta BOŠTJANČIČ BRATKOVIČ Franc BREZOVŠEK Jani BROFACH Gvido CILENŠEK Jože ČRNIVEC Miroslav, st. DVORŠAK Rado DJUKIC Smilja GANTER Vido GORJUP Zvonimir GOSTIČ Valenka GUČNIK Peter JEKL Stane KOROŠEC Darko KULOVEC Franc LENARDIČ Zdenk.o LUTOVEC Jeremija MARIN Aleksander MARKOVIČ Alojz MEZE MIHELIČ MLAKAR Igor MORANO Emil MORANO Milan MURKO NAMESTNIK Dane PETERNELJ PETKOVŠEK Franc PODGORNIK PODPEČAN Alojz POR Marjan RAVNIK REJC Matija ROJKO Martin RUDL Franjo SANSONI Vojko SLATNAR Andreja STEINER Oton STUŠEK Valenka ŠPOLAR Anton ŠTALEC Bine ŠTEFANE Milojka ŠUŠTAR Lojze TIMOV Džordže TOTOSKOVIC Stevo TURNŠEK Franc USNIK Igor VARACHA Stanislav VARL VODNIK Hinko VUKSANOVIC Boško ZALOKAR Andrej ZAMLEN Vinko ZIMA Ladislav ZORKO Marija ŽEPIČ Rajko GEODETSKI ZAVOD SRS, Šaranovičeva 12, 61000 LJUBLJANA ACCETO Matjaž ADROVIC Halil AVBELJ Ana AVBELJ Jože BEDEN Francka BEDEN Ludvik BEDEN Remigi BELEC Teobald BESENIČAR Jure BILC Andrej BITENC Vida BOŽIČ Marjan BREGANT Boris BRINJŠEK Aleksandra CIGLAR Katarina ČEHOVIN Bogo ČEHOVIN Vera ČERNE Franc ČERMELJ Klara DEBELJAK Filip DIVJAK Kostja DOLŠČAK Bojan GOSTIČ Mile GORJUP Svetozar GOSTINČAR Milan GREGORIČ Mari]a HUDNIK Jurij ILEŠIČ Danila JAMNIK Ana JANČIČ Milena JANČIČ Anton JARC Joža· JEMEC Janez JEMEC Štefka JENKO Marjan KEZALE Joco KOKALJ Ana KOS Matjaž KOS Peter KOS Viljem KRIŽNAR Peter LUCU Aleksander MARTINČIČ Dušan MENART Marjan GV. 28 (1984) 4 POŽENEL Irena POTRPIN Janez REBOLJ Marjan RIHAR Bogdan ROJKO Martin ROZMAN Ivan STANČIČ Albin STANOJEVIČ Mladen STUŠEK Avgust SVETIK Štefka ŠEGA Matija ŠEGULA Andrej ŠMALCELJ Jože ŠTEFANČIČ Majd? ŠUŠTERŠIČ Amalija ŠUŠTERŠIČ Miloš TANČIČ Magda TANKO Darko TRAMPUŽ Betka TRAMPUŽ Roman UMEK Jože URH Janez 229 DRENŠEK Stane FLEGAR SPILLER Marta GAMBERGER Nevenka GOLOBIČ Zvone MEDVED Matija MIKEK Vesna MURNIK Marija NOSE Darko NOVAK Janez VIDMAR Ivan VILFAN Franc VOVK Jože VOVK Matjaž VOVK Vera VREČAR Vinko WEINBERGER Vlado ZAKOTNIK Marica ZLATNAR Vaso ZOBEC Franc ZOBEC Slavica ZUBALIČ Janko ZUPAN Karel ŽAGAR Janez ŽONTAR Bogo REPUBLIŠKA GEODETSKA UPRAVA, Kristanova 1, 61000 LJUBLJANA ANDOLŠEK Lidija AŽMAN Irena DEMŠAR Božidar DRINOVC Žiga KIFNAR Janez KOLMAN Vlado LESAR Anton LIPEJ Božena MAJCEN Stanko MARUŠIČ Darko PLATOVŠEK Mateja PRISTOVNIK Stanko ROTAR Jože SVETIK Peter ŠTUPAR Ivan ŽVAN Mimi INŠTITUT ZA GEODEZIJO IN FOTOGRAMETRIJO, Jamova 2, 61000 Ljubljana ČRNIVEC Miroslav ml. DEŽMAN Nevenka DUPOR Danica KERŽAN Emil LOVŠIN Mija MRAVLJE Dušan PERNE Nace PREGL Albina PRIMAR Milica, ROJC Branko ROZMAN Janko SCHIFFRER Irena SLADIČ Boris SMREKAR Marjan ŠIVIC Raoul ŠTEBLAJ Tatjana ULE Danica VELKAVRH Francka VODOPIVEC Maja FAKULTETA ZA ARHITEKTURO, GRADBENIŠTVO IN GEODEZIJO, Jamova 2 61000 LJUBLJANA ČADEŽ Branka ČUČEK Ivan DVORŠAK Rado FRAS Zmago GORŠIČ Janez HRIBAR Matjaž JEŽOVNIK Vesna KUMELJ Majda MIŠKOVIČ Dušan PAJER Milan RAKAR Bine RUDL Franjo STEGENŠEK Bojan ŠIVIC Peter VODOPIVEC Cveto ZUPANČIČ Pavle LJUBLJANSKI GEODETSKI BIRO, Cankarjeva 1, 61000 LJUBLJA.~A BIZJAK Tomislav DEŽMAN Doroteja GREGORC Zdenka GRIČNIK Dušan JARC Marijan KADUNC Milan KLEMENC Tatjana 230 KREN Boris LESAR Tone LUNDER Stane MLAKAR Pavla PANGARIČ Lojze PAKIŽ Franc PIRNAT Srečko GV 28(1984)4 PIRNJ\~T Lojze PODBEVŠEK Ema PRIJATELJ Mojca SLAVIČ Igor SMILJANIČ Milena VERTAČNIK Janez ZAKOTNIK Franc ZEBEC Miro ŽITNIK Drago MESTNA GEODETSKA UPRAVA LJUBLJANA, Cankarjeva 1/III, 61000 LJUBLJANA (KOL) BERDEN Janez CICMIL Džoko DOTTI Janez GORINŠEK Margita HAUKO Jože HLEBEC Mojca KASTELIC Milena MLINAR Erika OBREZA Janez SLOVENC Božo SMOLE Fani STARE Milena STARE Nevenka ŠINKOVEC Andraž ŠTOLFA Marjeta TALJAN Ema GEODETSKA UPRAVA RADOVLJICA, Gorenjska c. 15 (KOL) 64240 RADOVLJICA GRILC Pavel KERSNIK Brane KOBLAR Alojz SMID Jaka TONKLI Srečo GEODETSKA UPRAVA KAMNIK, Maistrova 2, 61240 KAMNIK (KOL) DOVČ Janez HOLCAR Lado JELOVIČ Terezija REJC Albert GEODETSKA UPRAVA GROSUPLJE, Adamičeva 6, 61290 GROSUPLJE (KOL) HOČEVAR Stanka KASTELIC Stanka KOGOVŠEK Tone MARINČIČ Tilka PETRIČ Vinko SKUBIC Marija TRUNKELJ Alojz GEODETSKA UPRAVA DOMŽALE, Ljubljanska c. 69, 61230 DOMŽALE (KOL) ČRMELJ Zmago KNAP Boris MIKLIČ Matjaž OREHEK Ivan PORENTA Urška TOMAŽIČ Miro UKMAR Vera VERBIČ Marko GEODETSKA UPRAVA KRANJ, Trg revolucije 1, 64000 KRANJ (KOL) DOBROVOLJC Andrej DRNOVŠEK Bojan GRČAR Matjaž GROBOVŠEK Silvo MAVEC Majda SELIŠKAR Aleš TEPINA Stanislav ZLOBEC Željko ZUPANC Emil ŽAGAR Ljudmila GV 28(1984)4 231 GEODETSKA UPRAVA LITIJA, Ljubljanska 26, 61270 LITIJA (KOL) BELKO Vinko MAVEC Sašo PATERNOSTER Darja ILOVAR Helena ROKAVEC Slavko ROVŠEK Robert GEODETSKA UPRAVA LOGATEC, Tržaška 13, 61370 LOGATEC (KOL) DRAŠLER Majda SLAVEC Tatjana GEODETSKA UPRAVA VRHNIKA, Cankarjev trg 4, 61360 VRHNIKA. (KOL) NOVLJAN Igor PETKOVŠEK Franc PIVK Goran \TIDMAR Bojan ŽITKO Janez GEODETSKA UPRAVA RAKEK, Trg padlih borcev 2, 61381 RAKEK (KOL) KOČEVAR Leopold JELOVŠEK Franc MRŠEK Božo GEODETSKA UPRAVA ŠKOFJA LOKA, Mestni trg 38, 64220 ŠKOFJA LOKA (KOL) KOPIČ Ivan KUNSTELJ Bojan MLAKAR Ignac MLADENOVIČ Uroš PAVŠIČ Srečo PORENTA Franci PREZELJ Božena TRLEP Darko TRLEP Jerneja VALIČ Božo VIDMAR Vladimir GEODETSKA UPRAVA JESENICE, Maršala Tita 65, 64270 JESENICE ČERNE Andrej KRAPEŽ Olga LOTRIČ Bogdana MAVC Stanislav NOVAK Bojana OMAN Olga TUTIČ Danijel VOVK Branka GOZDNO GOSPODARSTVO KRANJ, Moša Pijade 14, 64000 KRANJ (KOL) KOZAMERNIK Brane (KOL) ZAVOD ZA PROSTORSKO STANOVANJSKO IN KOMUNALNO UREJANJE, Taborska 3 61290 GROSUPLJE HRIBAR Franc JERŠIN Tone 232 SKALJA Vika ZAVIRŠEK Miro GV 28(1984)4 l j DOMPLAN KRANJ, Cesta JLA 6, 64000 KRANJ (KOL) BEGUŠ Jože FABJAN Alojz HAUPTMAN Mitja STRUPI Ivan ŠULC Darja ZUPAN Ivanka GRADBENA TEHNIŠKA ŠOLA, Titova 100, 61000 LJUBLJANA (KOL) BRUMEC Miran GALE Marjana SLUGA Ciril DO VODOVOD-KANALIZACIJA, Krekov trg 10, 61000 LJUBLJANA FIDLER Karla MLAKAR Alojz NOSE Franc POTOKAR Bojan PRIJATELJ Bojan ŠTANGL Franc ZEVNIK Špela ZIBELNIK Mojca ZUPANČIČ Brane INŽENIRSKI BIRO ELEKTROPROJEKT, Hajdrihova 4, 61000 LJUBLJANA (KOL) KRALJ Jože LASIČ Leopold RECER Marjan VICENTIČ Dušan SCT - TOZD PROJEKT LJUBLJANA, Kardeljeva ploščad 20, 61000 LJUBLJANA (KOL) BRAČUN Ciril KOGOJ Franc KRŽIČ Tone NAGODE Pavel ŠVAGELJ Stanislav ZAVOD SRS ZA STATISTIKO, Vožarski pot 12, 61000 LJUBLJANA BANOVEC Tomaž REPUBLIŠKI URBANISTIČNI INŠPEKTORAT, Parmova 33, 61000 LJUBLJANA NAPRUDNIK Milan ZAVOD SRS ZA DRUŽBENO PLANIRANJE, Gregorčičeva 25, 61000 LJUBLJANA (KOL) LAVRENČIČ Zlatko PODOBNIKAR Marjan ZAVOD ZA NAČRTOVANJE VRHNIKA, Tržaška c. 23, 61360 VRHNIKA (KOL) NOVLJAN Igor GV 28(1984)4 233 ZAVOD ZA UREJANJE PROSTORA, Notranjska ulica 45, 61380 CERKNICA (KOL) JUVANČIČ Milan MLINAR Matjaž VODNOGOSPODARSKO PODJETJE "HIDROTEHNIK" TOZD HIDROINŽENIRING, Slovenčeva 95, 61000 LJUBLJANA (KOL) KOSMAČ Dušan PROJEKTIVNO PODJETJE KRANJ, Cesta JLA 6/1, 64000 KRANJ (KOL) BOGATAJ Rajko MARETIČ Dušan PEVEC Miro POGAČNIK Tone ROOSS Vlado CELJSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Ulica XIV. divizije 14, 63000 CELJE Evidenca naročnikov: tov. REHAR Magda, tel. 0630 24-752 int. 24 ADAMOVIČ Vladimir ANTAUER Breda AŠIČ Maks BEVC Franc KOPRIVC Rezika KOVAČ Andrej KREČIČ Franc KRIVEC Vlado OKROGAR Bojan PERČIČ Anton POLOVŠEK Franc PRELESNIK Marjeta RUBIN Roman SLATINŠEK Fra'hc STEINER Vinko TOMŠIČ Ljubica TOPLAK Renata TRČEK Stanko TROBIŠ Alojz URANKAR Jolanda URATNIK Ludvik GEODETSKI ZAVOD CELJE, Ul. XIV.divizije 14, 63000 CELJE ANTLEJ Martina BEVC Anton CINK Tomaž ČONČ Mirjam GLINŠEK Mojca GOLOB Milena GOLOUH Viljem JEHART Jože KLEMEN Vinko KOLENC Ciril KREFT Peter LESKOVAR Bernard MAROVT Tomaž MATKO Franc NEČIMER Dejan NEPLUŽAN Janko OBU Marija OKROGAR Alojzija PEPELNAK Herman PEVNIK Andrej PINTARIČ Ivica PUHAN Zinka PLANK Stanislav RAZLAG Božo SEDEVČIČ Zdravko SKRINJAR Igor STOJANOVIČ Stevan TISEL Milan VERONOVSKI Niki VRBEK Jože VUK Franc ŽVEPLAN Marjan GEODETSKA UPRAVA OBČIN CELJE IN LAŠKO, Ul. XIV. divizije 12, 63000 LAŠKO (KOL) BLATNIK Vera BITENC Tone GORŠAK Alenka GRADIŠNIK Lea KAVTIČNIK Alenka KOSTANJEVEC Peter 234 KREUTZ Milan MARTONOŠI Albin MASTNAK Milan MLAKAR Gojmir MUHIČ Vlado RADOŠEVIČ Mimi GV 28(1984)4 REHAR Magda ROŽMAN Mile SALOBIR Cvetka SKUBIC Marija STEPIŠNIK Drušan ZELIČ Anica GEODETSKA UPRAVA SLOVENSKE KONJICE, Mariborska 17, 63210 SLOVENSKE KONJICE (KOL) FIDLER Pavel HITREC Miro PUČNIK Bogo GEODETSKA UPRAVA TRBOVLJE, C. Okt.revolucije 12, 61240 TRBOVLJE (KOL) BOGOŽALEC Breda FIDLER Peter JANEŽIČ Jadranka ŠEPEC Ladislav GEODETSKA UPRAVA MOZIRJE, Mozirje 175, 63330 MOZIRJE (KOL) ERMENC Andrej TIRŠEK Anton GEODETSKA UPRAVA ŽALEC, Levstikova 14, 63310 ŽALEC (KOL) GAJŠEK Franc HERIČ Jože KRANJC Friderik ŠTROZAK Marjan LESJAK Anka HMEZAD Žalec, 63310 ŽALEC (KOL) BAJDA Franc SAJOVIC Janez ZAVOD ZA NAČRTOVANJE ŽALEC, 63310 ŽALEC (KOL) BREMEC Emil GEODETSKA UPRAVA ŠENTJUR, Ul.Dušana Kvedra 45, 62230 ŠENTJUR PRI CELJU(KOL) GRČAR Ivo KASENBURGER Marija MLAKAR Marjana SALOBIR Leopold STOJAN Stane GEODETSKA UPRAVA ŠMARJE PRI JELŠAH, Šmarje pri Jelšah 183, 63240 ŠMARJE BOŽIČ Vojko DOŠLER Marija JEŽOVNIK Vinko NEČIMER Marjan SMOLE Tone ŠILEC Zvonimir VREČKO Rezika PRI JELŠAH (KOI.) RAZVOJNI CENTER CELJE, Ul. XIV. divizije 14, 63000 CELJE (KOL) KOZELJ Mara KRIZNIK Jure NARAKS. Srečko GV 28(1984)4 235 ZAVOD ZA PLANIRANJE IN IZGRADNJO CELJE, Aškerčeva 15, 63000 CELJE (KOL) JARH Albert KOZMUS Janez TEHNIČNA ŠOLA CELJE, 63000 CELJE (KOL) GERŠAK Jože PODJETJE ZA UREJANJE VODA "NIVO" CELJE, 63000 CELJE {KOL) BAJDA Olga KOLMANIČ Cvetka LOGAR Lado PAVLOVIČ Dora GEODETSKA UPRAVA VELENJE, Prešernova 1, 63320 TITOVO VELENJE (KOL) CEGNAR Silvo CEGNAR Vida GABER Ivan KRIŠTOV Stane MRAK Bojan POTUŠEK Božo SLATINEK Miran VUKOVAC Andrej ZUPANC Janko VEKOS TITOVO VELENJE, 63320 TITOVO VELENJE (KOL) BRILEJ Milan MOVH. Janko ROŠER Peter ŠTAJNER Vinko GRADBENO INDUSTRIJSKO PODJETJE "BETON' - ZASAVJE" , 20.junija 2c 61240 TRBOVLJE ŠTRAVS Miha VRTAČNIK Stane IBT TRBOVLJE, Gimnazijska 16, 61240 TRBOVLJE(KOL) KNEZ Pavle TERMOELEKTRARNA ŠOŠTANJ, 63325 ŠOŠTANJ (KOL) KOREN Anton PRIMORSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Jenkova 3, 66230 POSTOJNA evidenca naročnikov: tov. JEREB Zalka, tel. 065- 22-340 GEODETSKA UPRAVA AJDOVŠČINA, Gregorčičeva 28, 65270 AJDOVŠČINA (KOL) BIZJAK Marjan CURK Davorin SELJAK Egon SGP PRIMORJE AJDOVŠČINA TOZD Nizke gradnje, Idrijska 4, 65270 AJDOVŠČINA (KOL) AMBROŽIČ Miloš BRATOŽ Maks BANDELJ Drago CESAR Miran BRATINA Bojan DRAŠČEK Pavel 236 GV 28(1984)4 MARTINUČ Dušan MARUšIC Marija PELAN Anton PINTAR Franc REPŠE Miloš RUČNA Florjan RUSJAN Srečko VALIČ Samo VELIKONJA Jožko VIDMAR Stanko GEODETSKA UPRAVA Idrija, Prelovčeva 9, 65280 IDRIJA (KOL) BANIČ Ivo CANKAR Vinka LIKAR Egon PAHOR Brigita PIVK Pavel RUPNIK Cilka ŠPOLAR Anton TORKAR Slavko I GEODETSKA UPRAVA ILIRSKA BISTRICA, Bazoviška 22, 65250 ILIRSKA BISTRICA(KOL) BOŠTJANČIČ Stojan TOMŠIČ Franc ZIDAR Dolores GEODETSKA UPRAVA KOPER, Cankarjeva 1, 66000 KOPER (KOL) FONDA Anton GALJANIČ Peter HRIB Marjan KLEMENC Aljoša KOZLOVIČ Živko KVATERNIK Antonela LOJK Ivan LOVIŠČEK Veclav MUNDA Viktor PLEVEL Drago SELJAK Ivan ŠTIMEC Dragica ZORKO Dušan INVEST BIRO KOPER, Trg revolucije 12, 66000 KOPER (KOL) BARUCA Armando BERTOK Igor BREGAR Jože CIGOJ Dušan DOLENC Istok JANKOVIČ Oskar JESIH Silvo KOKOLE Štefko KORELIČ Fabio KORENČ Stane MATEVLJIČ Stane MERŠE Ema MIKULIN Darjo POKLA:R Ivan TRSTENJAK Frančiška STEGEL Avgust GEODETSKA UPRAVA NOVA GORICA, Kidričeva 14, 65000 NOVA GORICA (KOL) BADIURA Dušan BUCIK Slavko GATNIK Maks JEREB Zalka KNIEWALD Meri KOKOT Silvo KRAVS Andrej LUTMAN Magda MILANIČ Ivo NUSDORFER Jože PODVERŠIČ Damjan SREBRNIČ Andrejka STRES Marjan VENDRAMIN Cvetko ZULJAN Bojan CESTNO PODJETJE NOVA GORICA, Prvomajska 52, 65000 NOVA GORICA (KOL) MOZETIČ Rajko STANIČ Oton TERČIČ Tanja PROJEKT NOVA GORICA, Sektdr za geodez,ijo, Trg E.Kardelja 1, 65000 NOVA GORICA (KOL) HOSNER Jože JAKIN Silvan JEREB Viktor KNIEWALD Kamilo KRALJ Dušan MIŠKA Leopold PODBRŠČAK Valter GV 28(1984)4 RUČNA Jano SLOKAR Igor TRATNIK Anton. 237 GEODETSKA UPRAVA POSTOJNA, Jenkova 3, 66230 POSTOJNA (KOL) AMBROŽIČ Boris BENČAN Jože CIBIC Milan GRMEK Bojan LOGAR Miro MIKLAVČIČ Karel PAHOR-KRALJ Branka POSEGA Leon ROT Silvo SMRDELJ Antonija ZAKIČ Zoran VODNOGOSPODARSKO PODJETJE SOČA, Tumova 5, 65000 NOVA GORICA (KOL) ZULJAN Suzana GEODETSKA UPRAVA SEŽANA, Kosovelova 1, 65210 SEŽANA (KOL) GORANC Franc FRANKIČ Tatjana KOSOVAC Pavel KRT Anton KUKANJA Marko UMEK Slavko SPLOŠNO GRADBENO PODJETJE KRAŠKI ZIDAR SEŽANA, TOZD Projektivni biro Partizanska 28, 65210 SEŽANA (KOL) STOJKOVIČ Zoran ŠUŠTERŠIČ Slavko ŽERJAL Rado GEODETSKA UPRAVA TOLMIN, Trg M.Tita 3, 65220 TOLMIN (KOL) DROLE Ines JAN Vilma KODER Janko LEKARNAR Vladimir 'MLEKUŠ Danilo PREZELJ Sergij RAKAR Anton RAUCH Rudi RUTAR Berti SOŠKO GOZDNO GOSPODARSTVO TOLMIN, 65220 TOLMIN (KOL) MAKUC Julijan REJC Zoran MARIBORSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Ulica Heroja Tomšiča 2, 62000 MARIBOR evidenca naročnikov: tov. Dušan VRČKO, tel. 062- 25-771 int. 365 AHEC Jože ANŽEL Jože BRADAN Janez BRADAN Slavica CVETKI Ciril ČUPKOVIČ Rado GREGORŠANC Vinko HABER Jože HORVAT Matija GEODETSKA UPRAVA GAŠPARIČ Milica KOBILICA Janez KOZJAK Maksi HUBERT Mihael JARC Jerman JECELJ Stanko KALAČ Ahmet KAUBE Vlado KOVAČEC Friderik KOVAČIČ Vlado LAVRENČIČ Vlado ORTHABER Anica MARIBOR, Ul.heroja Tomšiča PEHAR Gvido POŽAUKO Iztok RAŠKOVIČ Davorin RUS Anton SAJOVEC Nace SELIČ Zlatko ŠIFRAR Marija ŠVARČ Jožica TAVČAR Mitja URŠIČ Andrej 2, 62000 MARIBOR (KOL) ROBINŠAK Rihard VRČKO Dušan GEODETSKA UPRAVA G.RADGONA, Kerenčičeva 3, 69250 GORNJA RADGONA (KOL) HOLC Franko HOLC Vojteh GV.28(1984)4 238 GEODETSKA UPRAVA LENDAVA, Partizanska 7, 69220 LENDAVA (KOL) GREGUR Štefan HORVAT Ivan KEKEC Alojz OLETIČ Mira GEODETSKA UPRAVA LJUTOMER, Prešernova 18, 69240 LJUTOMER (KOL) HORVAT Geza MLINARIČ Jerica MLINARIČ Rajko GEODETSKA UPRAVA M.SOBOTA, Kidričeva 9, 69000 MURSKA SOBOTA (KOL) BERDEN Jože BRUMEC Jože LEŠNIK Janko KRANJEC Stanko SRAKA Rozika VEHAB Štefan GEODETSKA UPRAVA ORMOŽ, Vrazova 9, 62270 ORMOŽ (KOL) PREJAC Vekoslav ŠKQRJANC Berta ŽNIDARIČ Milena GEODETSKA UPRAVA PTUJ, BOHINC Ciril Krernpljeva 2, KRANJC Hinko MURKO Sonja PREMZL Boris 62250 PTUJ (KOL) CVETKO Jože DAJNKO Jože SAMOBOR Bogdan ŠARA Franja GEODETSKA. UPRAVA RAVNE, Čečovje 12a, 62 390 RAVNE NA KOROŠKEM (KOL) CEKLIN Samo PODOJSTRŠEK Andrej KADIŠ Ivanka POTOČNIK Zdenko LODRANT Franc GEODETSKA UPRAVA SL.BISTRICA, Kolodvorska 8a, 62310 SLOVENSKA BISTRICA (KOL) BRADAN Peter GODEC Brane GEODETSKA UPRAVA SL.GRADEC, Kidričeva 1, 62380 SLOVENJ GRADEC (KOL). ARIH Marjan ČARF Ana GREGOR Peter JEROMEL Rado KUHELNIK Zvonko OPREŠNIK Majda PUŠNIK Janja PUŠNIK Vinko DRAVSKE ELEKTRARNE MARIBOR, Vetrinjska 2, 62000 MARIBOR (KOL) NOSAN Miro NOVAK Ivan KOMUNALNI INŽENIRING MARIBOR, Jadranska 28, 62000 MARIBOR (KOL) BALON Janez BRATOŠ Zdravko ZAVOD ZA URBANIZEM MARIBOR, Grajska 7, 62000 MARIBOR (KOL) DOBOŠIČ Rozika ZEC Julijan GV 28(1984)4 239 VGP MARIBOR TOZD PROJEKTIVNI BIRO, Glavni trg 19'c, 62000 MARIBOR (KOL) BUKOVNIK Stane JAKIČ Drago LAH Samo KOROŠEC Vili ŠKRABL Nevenka ŠTOKELJ Drago TRAJBER Karel GEODETSKI ZAVOD MARIBOR, Partizanska 12, 62000 MARIBOR (KOL) BITENC Jože DREMPETIČ Dragutin DREVENŠEK Dušan FOLTIN Rudi FRATNIK Andrej FRIDAU Oto GERGEK Alojz GORŠIČ Janez JUREČKO Drago KALUŽA Milan KOS Jože LADŽIČ Radomir LANGERHOLC Marinka LANGERHOLC Miro LEŠNIK Boris LOGAR Rastko MRZLEKAR 1 Dušan NIKOLAC Jadranka PEČAR Cveto PLANINŠEK Andrej PLAZOVNIK Aloj.z PODGORNIK Ivan PROSEN Oskar RATEK Emil REZAR Franc ROZMAN Tone ROŽOČ Anton RUTAR Anton RUSTJA Nejko STRES Branko VERČKO Danica VEŠLIGOJ Stašo VIDOVIČ Vili ŽNIDARŠIČ Žare DOLENJSKO GEODETSKO DRUŠTVO, Novi t:tg 6, 68000 NOVO MESTO evidenca naročnikov: tov. OŽBOLT Mojca, tel. 068- 22-011 GEODETSKA UPRAVA NOVO MESTO, Novi trg 6, 68000 NOVO MESTO (KOL) AUERSPERGER Jožica BAČAR Franci BAN Miha HROVATIČ Ivan KASTELIC Rafael KARINČEK Ivan MEŠTRIČ Majda NOVAK Dušan PIBERNIK Tomaž PLUT Jože PRETNAR Marica PUCELJ Alojz SAŠEK Janez SOTLER Vesna ŠETINA Jože ŠIPEK Ivo ŠKEDELJ Ivan VERCE Franc ZAJC Tone ŽNIDAR Marjan CESTNO PODJETJE NOVO MESTO, Ljubljanska 8, 68000 NOVO MESTO (KOL) OMRZEL Bojan GRAHEK Gordana DOLENJSKI PROJEKTIVNI BIRO, Sokolska 1, 68000 NOVO MESTO (KOL) PE~RIČ Janko TRBOJEVIČ Aleksandra VOVKO Jakob VODNOGOSPODARSKO PODJETJE, Trdinova 23, 68000 NOVO MESTO (KOL) KUZMA Mojca RUSTJA' Vinko SGP PIONIR-TOZD TKI, 68000 NOVO MESTO ·· (KOL) CUJNIK Avgust HREN Bogdan UDOVČ Jože 240 GV 28(1984)4 GEODETSKA UPRAVA KRŠKO, CKŽ 14, 68270 KRŠKO (KOL) AVSEC Vida BEVC Dušan FRECE Anica GAŠPERINČIČ Željko JENIČ Franc KERŽAN Ferdinanda KOZOLE Martin PAVLIN Janez PETRIČ Milivoj PLANINC Srečko REBERŠAK Jože ŠRIBAR Lojze VRHOVŠEK Anica GEODETSKA UPRAVA KOČEVJE, Ljubljanska 26, 61330 KOČEVJE (KOL) BARTOL Tone DEVJAK Oton HODNIK Zdenko KOBOLA Slavica OŽBOLT Mojca PAPEŽ Drago POTISK Oesa ZDRUŽENO KMETIJSKO GOSPODARSKO PODJETJE, 61330 KOČEVJE (KOL) DREIWNJA Miran GEODETSKA UPRAVA ČRNOMELJt Trg svobode 1, 68340 ČRNOMELJ (KOL) FINK Roman FLAJNIK Roman GREGORIČ Damjan GUŠTIN Peter KAVŠEK Julij PEZDIRC Marjan STOPAR Dragica TOTTER Janez VRANIČAR Iztok GEODETSKA UPRAVA BREŽICE, Cesta prvih borcev 48, 68250 BREŽICE(KOL) BARKOVIČ Stanko BERNARDIČ Vida BOGOVIČ Franc ČERNOGA Sonja ČERNOŠ Brigita KEŽMAN Vladka LEPŠINA Dušan MALINGER Branka NESTIC Rudi TREBUŠAK Janez ZORKO Marija ŽIBERT Olga GEODETSKA UPRAVA TREBNJE, Galijev trg 4, 68210 TREBNJE (KOL) BEČAJ Anica BINGO Tončka BREGAR Marjan GABRIEL Stane~ LAVRIHA Tone SLAK Janez STARC Anton GEODETSKA UPRAVA SEVNICA, Glavni trg 19, 68290 SEVNICA (KOL) GEČ Greta JERAJ Viljem KRIŠTOFIČ Marjan NOVAK Danica NOVŠAK Roman PREPADNIK Marica GV 28(1984)4 REBENŠEK Mirko SLEMENŠEK Stane ŽNEIČ Miran 241 PREGLED GRADIVA, OBJAVLJENEGA V LETU 1984 PO AVTORJIH Bačar, Šetina Banovec Belko Belko Beseničar Bilc Bratoš Bregant Čuček Demšar Drinovc Drinovc Golorej Hudnik Jenko Juvanec Kilar Kogoj, Vodopivec Kos Kos Logar Logar, Posega 242 - Uporaba računalniške grafike v geodeziji na sistemu HP 9835 A - Teledetekcija in družbeni sistem informiranja v SR Sloveniji - Kategorizacija kmetijskih zemljišč v občini Litija - Karl Marčič je bil doma iz Litije - Kratko poročilo o kongresu mednarodnega združenja za fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje - Spremembe v planu cikličneqa aerosnemanja SR Slovenije in izdelava geodetske prostorske dokumentacije - Kataster komunalnih naprav mesta Maribor - Evidenca naravnih virov - Prenos posestne meje iz katastrskih načrtov v merilu l : 2880 v naravo - Uporaba mikrofilma v zemljiškem katastru - Obiski v Celovcu in Kranju - Geodetsko srečanje na Dunaju - Za vso Slovenijo so izdelani načrti v merilu l : 5000 oziroma l : 10.000 - Izdelava delavniških načrtov Robbovega vodnjaka kranjskih rek - Geodetska osnovna dela za potrebe topografske izmere 1250 km dolgega terenskega pasu v Libiji - Multiparalelizem v tematski kartografiji - Najstarejše diplomsko delo iz geodetske astronomije v Sloveniji - Merjenje dolžin z dvema različnima nosilnima valovanjema - dvobarvna metoda - Nova šolska karta SR Slovenije - Kimofax - 6185 - elektrostatični barvni reprodukcijski sistem Določitev parametrov (a,b) premice z izravnavo po metodi najmanjših kvadratov, s pogojem, da pre- mica poteka skozi točko T (x, y) - Uporaba spectruma ZX za občinski geodetski upravni organ GV 28(1984)4 Stran 168 149 14 126 87 157 23 16 71 J.84 i 21 i 22 69 26 i 8 6 32 84 208 35 200 79 165 Obreza Podobnikar Posega, Logar Pristovnik Pristovnik Pristovnik Pušnik Radovan Radovan Rojc Seliškar, Žvan Šetina, Bačar Vidmar Vidmar Vodopivec, Kogoj Žvan, Seliškar - Pomen mejnikov katastrskih občin grafične izmere v merilu 1 : 2880 - Karta in informiranje - Uporaba spectruma ZX za občinski geodetski upravni organ - Problematika vodenja komasacij ; 1 kih postopkov - Obvezno soglasje strank pri vzpostavljanju posestnih meja po podatkih zemljiškega katastra - Ni možen naknadni preklic soglasja k pravilno izvedenemu mejnemu ugotovitvenemu postopku Nekaj spoznanj ob uvajanju novih metod dela v geodetsko upravno prakso - Optimiranje difitalnega modela reliefa za računanje topografskih odklonov vertikale - Eksperiment z metrično kamero na Spacelabu - Nove tehnologije v kartografiji Uporaba mikrofilma v geodeziji - Uporaba računalniške grafike v geodeziji na sistemu HP 9835 A - Fotopantograf - Fotopan 5 - Uporaba mikroračunalnika v geodetskem upravnem organu - Merjenje dolžin z dvema različnima nosilnima v~vanjema - dvobarvna metoda - Uporaba mikrofilma v geodeziji 77 66 165 10 39 40 219 203 208 191 171 168 159 162 208 171 AVTORSKE IZVLEČKE BOMO ZARADI OBJEKTIVNIH RAZLOGOV OBJAVILI V NASLEDNJI ŠTEVILKI GEODETSKEGA VESTNIKA. PROSIMO ZA RAZUMEVANJE. / Uredništvo GV 28(1984)4 243