Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, s.103-122 Oxf. 963(947.12) Izvleček: GAŠPERŠIČ, F., - WINKLER, l.: PRISPEVEK K METODOLOGIJI DOLGOROČNEGA PLANIRANJA V GOZDARSTVU Študija je prispevek k razčlenitvi dolgoročnih planskih dokumentov za področje gozdar- stva. Podrobneje razčlenjuje zlasti pristop in analizo dolgoročnih razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi kot strokovne podlage za pripravo dolgoročnega plana. Abstract: GAŠPERŠIČ, F., - WINKLER, l.: CONTRIBUTION TOTHE METHODOLOGY OF LONG-TERM PLANNING IN FORESTRY The study is a contribution to the analysis of long-term planning documents in the field of forestry. It deals in detail especially with the approach of and the contents of the ana- lysis of long-term development possibilities of forest management asa professional basis tor preparation of a long-term plan. 103 dr. Franc Gašperšič, dipl. ing. gozd., izredni profesor Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83 dr. Iztok Winkler, dipl. ing. gozd., redni profesor Biotehniška fakulteta, VTOZD za gozdarstvo 61000 Ljubljana, Večna pot 83 Študija je izdelana v okviru raziskovalne naloge Dolgoročni program razvoja pri gospodarjenju z gozdovi v Sloveniji, ki jo financira Posebna raziskovalna skupnost za gozdarstvo, lesarstvo, papir in grafiko. 104 l. UVOD Gozdovi so v Sloveniji najpomembnejši obnovljiv naravni surovinski vir, s številnimi splošno koristnimi funkcijami pa so tudi izredno pomemben infrastrukturni dejavnik. Zaradi tega so gozdovi v ustavi opredeljeni kot dobrina splošnega pomena, nekatere dejav- nosti gospodarjenja z gozdovi pa z zakonom kot dejavnosti posebnega družbenega inte- resa. Za gospodarjenje z gozdovi, ki je značilno po izrazito dolgoročnem proizvodnem procesu in celi vrsti specifičnosti, je dolgoročno planiranje nujnost. Brez dolgoročne razvojne perspektive je v gozdarstvu nemogoče zanesljivo in kakovostno oblikovati ukrepe razvojne politike za posamezno srednjeročno obdobje. Pri izdelavi dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi do leta 2000 moramo upoštevati, da bo to obdobje stabilizacije našega gospodarstva z odločilnim opiranjem na lastne sile in lastne materialne možnosti. Dobra dolgoročna razvojna orientacija je izred- nega pomena tudi za kakovostno pripravo srednjeročnega plana za obdobje 1986-1990. Razvojni program za gospodarjenje z gozdovi do leta 2000 mora temeljiti tudi na izkuš- njah in rezultatih bogatega razvoja v celotnem povojnem obdobju, hkrati pa mora smelo nakazati prihodnost in aktivnosti, ki bodo potrebne za še hitrejši razvoj gospodarjenja z gozdovi v Sloveniji. Potrebujemo kvalitetne nove generatorje za pospešen razvoj v prihodnosti. Osnovna naloga pri pripravi dolgoročnega razvojnega plana bi morala biti prav raziskava kvalitetnih razvojnih dejavnikov za pospešen razvoj gospodarjenja z gozdovi v stabilizacijskem ob- dobju. Razvojna prodornost, pogum in odločnost pri spreminjanju sedanjih razmer in utiranju poti prihodnjemu razvoju so izredno odvisni od uspešno zastavljenih razvojnih strategij. V vsebinskem pogledu moramo pri izdelavi dolgoročnega plana gospodarjenja z godovi uveljaviti naslednja načela in izhodišča: Izhajati moramo iz tesne vzajemne povezanosti in soodvisnosti razvoja gospodarje- nja z gozdovi in splošnega družbenoekonomskega, socialnega, prostorskega in drugega razvoja. Razvoj gospodarjenja z gozdovi močno nasloniti na kvalitetne dejavnike. Ustvarjalna sposobnost dela in znanje morata postati ključni dejavnik za pospešen razvoj gospo- darjenja z gozdovi. Zlasti razvoj gospodarjenja z zasebnimi gozdovi mora temeljito upoštevati procese, ki spremljajo tako imenovano demografsko deagrarizacijo in družbeno preobrazbo vasi. Pri razvoju gospodarjenja z zasebnimi gozdovi•zelo zaostajamo in ne izkoriščamo mož- nosti, ki jih dajejo ti procesi za družbeno organizirano proizvodnjo (preobrazbo proiz- vodnih odnosov v zasebnem sektorju). 105 V različnih družbenih dokumentih poudarjamo, da mora prihodnji razvoj sloneti na drugačnem odnosu do primarnih virov, še posebej do obnovljivih primarnih virov in kvalitete življenjskega okolja. Z družbenim razvojem postajajo vezi med družbo in naravo (prostorom) vedno bolj intenzivne in vsestranske. Razvoj gospodarjenja z gozdovi je treba zasnovati na doslednem uveljavljanju načela večnamenske vloge gozdov (trajnost vseh funkcij gozdov). Gospodarjenje z gozdovi mora zagotoviti po- večano proizvodnjo lesa in bioekološko stabilnost v prostoru kot nepogrešljiv element za celovit in skladen gospodarski in družbeni razvoj. - Do leta 2000 je treba napraviti odločen korak v razvoju koncepta intenzivnega gospo• darjenja z gozdovi. V deželi, kakršna je Slovenija, mora biti intenzivnost gospodarjenja z gozdovi trajen razvojni imperativ. Večnamenskost gozdov lahko korektno uveljavimo le s konceptom intenzivnega gospodarjenja z gozdovi. Znotraj posameznih gozdnogospodarskih območij so velike razlike v splošnodružbenih in gozdnogospodarskih pogojih in možnostih za prihodnji razvoj, zato je treba pri obli- kovanju dolgoročnega programa razvoja uveljaviti načelo selektivnosti in diferenciran pristop (s cilji in razvojnimi strategijami ustrezno diferencirati gospodarjenje). To je zlasti nujno za zelo heterogene razmere pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. Izdelava dolgoročnega plana razvoja je kreativni proces, ki ga ni mogoče predpisati v obliki navodil, tembolj, ker so splošno družbene in gozdnogospodarske razmere in zato tudi cilji na poti dolgoročnega razvoja med posameznimi gozdnogospodarskimi območji zelo različne. Pričujočo metodologijo je treba razumeti le kot skromen pripomoček uva- janja v miselni proces, ne pa kot recept, na katerega bi enostavno šablonsko odgovarjali. Izdelava dolgoročnih planskih dokumentov je izrazito interdisciplinarno delo, v katero se morajo teamsko vključiti vsi, ki dobro poznajo razvojno problematiko v gozdnogospo- darskih območjih. 11. ZAKONSKE USMERITVE ZA DOLGOROČNO PLANIRANJE Dolgoročne plane sprejemamo za spoznavanje dolgoročnejših možnosti za družbenoeko- nomski razvoj. Dolgoročni plan določa splošno orientacijo za razvoj gospodarstva in družbe, dolgoročne cilje in smeri tega razvoja, spremembe v strukturi proizvajalnih sil družbe in razvoj samoupravnih socialističnih produkcijskih odnosov, ki jih je treba uresni- čiti v obdobju, za katerega se sprejema dolgoročni plan. Dolgoročni plan sprejemamo za obdobje desetih in več let ter je izhodiščna podlaga in splošna orientacija za določanje srednjeročnih planov in za obnašanje vseh nosilcev dru• žbenega planiranja. Dolgoročni plan je torej bolj „splošna orientacija razvoja družbe in njenih proizvajalnih sil, kakor pa precizno določen akcijski program" (2). Zato je poglavitna naloga v procesu dolgoročnega planiranja oblikovanje dolgoročnih ciljev in razvojnih strategij. Le z dobro opredeljenimi cilji in strategijami razvoja je mogoče uveljaviti aktiven (ofenziven) odnos do prihodnosti. Aktiven odnos do prihodnosti pomeni zavestno vnaprejšnjo pripravljenost za premagovanje nasprotij, protislovij, konfliktov in ovir na poti razvoja. Aktivnega (lahko 106 tudi revolucionarnega) odnosa v razvojni politiki ne more biti brez jasnih ciljev in razvoj- nih strategij. Naši dosedanji programi so bili ravno tu zelo pomanjkljivi in so zato imeli več ali manj le značaj pasivnih in parcialnih prognoz, ki so slabo motivirale in mobilizirale prihodnji razvoj. Pri gospodarjenju z gozdovi gre za usmerjanje (planiranje) cele vrste kvalitativnih procesov. Prihodnosti na dinamičnih področjih ni mogoče kreirati na pod- lagi togo in ozko vnaprej postavljenih ciljev. Življenje zahteva nenehno prilagajanje z ukrepi in cilji novo nastalim situacijam. Planiranje moramo sprejeti kot proces nenehnega prilagajanja na nepredvidljive spremembe iz okolja - gre torej za fleksibilno usmerjanje procesov. Temeljni namen dolgoročnega razvojnega plana (razvojne politike) mora biti stalno motiviranje in stimuliranje kvalitativnih razvojnih dejavnikov in s tem mobilizacija delovnih kolektivov, da bi razvoj gospodarjenja z gozdovi šel v zaželeno smer. Iz navedenih značilnosti dolgoročnega plana izhaja tudi opredelitev, da ni potrebno, da bi bil dolgoročni plan neposredno obvezen, razen kot določena skupna dolgoročna politika. „Obveznosti, ki jih je treba podpisati, se nanašajo dejansko na srednjeročni plan in po njem ria letni plan, ne pa na dolgoročni plan. V nasprotnem primeru bi namreč stopali v preveč riskantno prakso. Razglašati dolgoročno razvojno orientacijo za obvezno, bi pome- nilo vnaprej sprejeti vse subjekivne omejenosti znanja in sposobnosti ljudi glede predvide- vanja bodočega družbenega razvoja. Napake te vrste pa se nizogibno izražajo toliko bolj, če se plani nanašajo na daljše časovno obdobje. Prav zato mora biti v dolgoročnem družbenem planu obvezna samo skupna politika oziroma skupna orientacija razvoja družbe, ki jo bodo upoštevali vsi nosilci planiranja, ne pa tudi tisti elementi tega plana, ki utegnejo biti močno odvisni od sprememb v času. Zato praviloma ni potrebno, da bi iz teh planov izhajale konkretne materialne obveznosti, razen izjemoma, kadar to terja sama narava določenih dolgoročnih projektov. Ti plani imajo potemtakem bolj programski značaj" (2). Pripravljanje in sprejemanje dolgoročnih planov je obvezno za samoupravne interesne skupnosti, ki opravljajo dejavnosti ali zadeve posebnega družbenega pomena ter za dru- žbenopolitične skupnosti. Skupščina družbenopolitične skupnosti pa lahko obveznost dolgoročnega planiranja s predpisom razširi tudi na druge nosilce planiranja. Dolgoročne plane morajo torej pripraviti in sprejeti tudi samoupravne interesne skupnosti za gozdar- stvo gozdnogospodarskih območij in SR Slovenije. Postopek pripravljanja in sprejemanja dolgoročnega plana je smiselno enak postopku pri pripravljanju in sprejemanju srednjeročnih planov. Podrobneje pa je postopek določen z odlokom skupščine družbenopolitične skupnosti o pripravi dolgoročnega plana (9). 111. PLANSKI DOKUMENTI TER STROKOVNE IN DRUGE PODLAGE ZA PRIPRAVO PLANA Dolgoročno planiranje vključuje naslednje faze: - organizacijsko-pripravljalna dela, ki zajemajo sprejem sklepa o pripravi dolgoročnega plana ter pripravo in sprejem delovnega programa; - priprava strokovnih in drugih podlag; - priprava analize dolgoročnih razvojnih možnosti; priprava predloga in sprejem smernic za pripravo dolgoročnega plana; - priprava in sprejem dolgoročnega plana (v dveh fazah - osnutek in predlog). 107 Dolgoročni plan mora temeljiti med drugim tudi na strokovnih in drugih podlagah. Zlasti je pomembno, da se v dolgoročno planiranje v vseh fazah vključuje tudi znanost, tako da vsi planski dokumenti temeljijo in izhajajo iz izsledkov organizirane raziskovalne dejavno- sti. Naša dolžnost in pravica je, da načrtujemo svoj razvoj na podlagi dosežkov raziskoval- nega dela in na njih temelječih razvojnih možnostih. Za pripravo dolgoročnih planskih dokumentov bomo uporabili izsledke že opravljenih raziskav, deloma pa bomo za potrebe dolgoročnega planiranja usmerili tudi nove razis- kave. Z raziskovalnimi nalogami pa bomo kasneje tudi tekoče spremljali celotna razvoj- na gibanja - globalno in po posameznih dejavnostih. Za pripravo dolgoročnih planskih dokumentov so zelo pomembna strokovna podlaga tudi območni gozdnogospodarski načrti. A. ANALIZA DOLGOROCNIH RAZVOJNIH MOZNOSTI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Analiza dolgoročnih razvojnih možnosti je strokovna podlaga za pripravo dolgoročnega plana. Biti mora strokovno avtonomna, upoštevati pa mora tudi ugotovitve iz najrazlič­ nejšega strokovnega in raziskovalnega gradiva. Pri izdelavi analize dolgoročnih razvojnih možnosti je treba upoštevati tudi naslednja osnovna metodološka načela: Pri analizi izhajamo iz realne presoje zakonitosti in možnosti prihodnjega razvoja in na tej podlagi vsebinsko opredelimo cilje in strategije za aktivno in ustvarjalno obliko- vanje prihodnjega gospodarjenja z gozdovi. Posamezne dejavnike in razvojne procese je treba obravnavati v njihovi dialektični povezanosti in soodvisnosti. S takim pristopom je možno identificirati dejavnike, ki stimulirajo (pospešujejo) razvoj in tiste, ki razvoj zavirajo tako v okviru gozdnega gospodarstva kot v njegovem družbenem okolju. Ločiti moramo tisto, kar je kratko- trajno in morda slučajno od tistega, kar je bistveno in se dogaja po nekih zakonitostih. S takim pristopom bo možno spoznati, kakšne so naše možnosti vplivanja na razvoj in katere ukrepe imamo na razpolago. ' Analiza mora biti osredotočena predvsem na osrednja dolgoročna razvojna vprašanja, ki bodo odločilno opredeljevala dolgoročni razvoj gospodarjenja z gozdovi. Analiza mora temeljiti na integralnem pristopu, ki upošteva vse relevantne dejavnosti gozdarstva. Upoštevati mora tudi vzajemno povezanost razvoja gospodarjenja z gozdovi in splošnega družbenoekonomskega razvoja. - Analiza mora opredeliti možne variante razvoja, možnosti in omejitve za njihovo reali- zacijo ter predvidene učinke in posledice različnih variant (vrednotenja variant). Dolgoročno planiranje je treba pojmovati kot proces. Dolgoročno planiranje je konti- nuirana aktivnost, ki stalno spremlja in analizira spreminjajoče se okoliščine, pomemb- ne za dolgoročni razvoj. Za potrebe dolgoročnega planiranja je treba opredeliti temeljne kazalce, ki jih je treba spremljati in ki omogočajo kvalitetno analizo dolgoročnih možnosti in spremljanje uresničevanja dolgoročnega plana. V analizi dolgoročnih razvojnih možnosti je treba obravnavati predvsem:; zahteve (potrebe) in pogoje (možnosti , prednosti) za dolgoročni razvoj gospodarjenja z gozdovi z vidika dolgoročnih usmeritev celotnega družbenoekonomskega razvoja; 108 - dosedanji razvoj in doseženo stanje pri gospodarjenju z gozdovi v območju •; prikazom temeljnih potencialnih razvojnih možnosti {pospeševalnih dejavnikov razvoja) in opre- delitvijo ključnih problemov, relevantnih z dolgoročnega vidika; cilje in omejitve dolgoročnega razvoja gospodarjenja z gozdovi; - variante možnega dolgoročnega razvoja in ukrepe za njihovo realizacijo ter predvidene učinke oziroma posledice posameznih variant; - zasnovo izhodišč in usmeritev za pripravo smernic za dolgoročni plan. Dispozicija analize dolgoročnih razvojnih možnosti gospodarjenja z gozdovi: 1. ANALIZA STANJA IN DOSEDANJEGA RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI 1.0 Prikaz razvoja v gozdnogospodarskem območju 1.1 Doseženo stanje gozdnih fondov (naravni pogoji za gospodarjenje z gozdovi) 1.2 Gozdnogospodarske razmere in pogoji 1.2.1 Odprtost gozdov 1.2.2 Dosežena stopnja razvoja tehnike in tehnologije 1.2.3 Funkcionalnost celotne organizacijske strukture gospodarjenja z gozdovi 1.2.4 Ekonomski vidiki gospodarjenja z gozdovi v območju 2. DRUŽBENOEKONOMSKE PREDPOSTAVKE RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V OBMOČJU 2.0 Potrebe po lesu 2.1 Potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov 2.2. Položaj gozda v prostoru 2.3. Širše družbenoekonomske spremembe in posledice za gospodarjenje z gozdovi v območju 3. DOLGOROČNI CILJI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V OBMOČJU 4. SMERI RAZVOJA {STRATEGIJE) GOSPODARJENJA Z GOZDOVI PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH 4.0 Dolgoročna orientacija za razvoj gozdnih fondov in gojenja gozdov 4.1 Dolgoročna orientacija pri razvoju tehnologije in humanizacije gozdnega dela 4.2 Dolgoročna orientacija pri gradnji prometnic 4.3 Razvoj gospodarjenja z zasebnimi gozdovi 4.4 Dolgoročna orientacija za vrednostni obseg vlaganj v gozdove 4.5 Razvoj družbenoekonomskih odr:iosov, samoupravne organiziranosti in celotne organizacijske strukture 4.5.0 Razvoj družbenoekonomskih odnosov 4.5.1 Razvoj samoupravne organiziranosti in funkcionalne organizacijske strukture pri gospodarjenju z gozdovi 4.5.2 Graditev informacijskega sistema 4.5.3 Oblikovanje dolgoročne kadrovske politike 4.6 Raziskovalno delo kot sestavni del dolgoročne orientacije 4.7 Orientacija za usklajevanje odnosov z drugimi uporabniki gozdnega prostora (odnos gozd - divjad) 4.8. Orientacija za reševanje nekaterih specifičnih problemov slovenskih gozdov 109 1. ANALIZA STANJA IN DOSEDANJEGA RAZVOJA GOSPODARJENJA Z Z GOZDOVI Omejena je na okviren prikaz le tistih proizvodnih dejavnikov in njihovih značilnosti, ki so ključnega pomena za dolgoročni razvoj pri gospodarjenju z gozdovi. 1.0 Prikaz razvoja v gozdnogospodarskem območju V jedrnati obliki prikazati le tiste temeljne elemente povojnega razvoja gospodarjenja z gozdovi v območju, ki nam bodo v procesu sinteze lahko pomagali pri oblikovanju rešitev za hitrejši in učinkovitejši prihodnji razvoj (zgodovinska perspektiva, ali nasvet preteklosti za prihodnost). 1.1; Doseženo stanje gozdnih fondov (naravni pogoji za gospodarjenje z gozdovi) 1.1.1 Površine gozdov v gozdnogospodarskem območju po nadmorskih višinah in nagibih terena 1.1.2 Površine gozdov po temeljnih skupinah gozdnih združb. Ocena proizvodne zmoglji- vosti gozdnih rastišč 1.1.3 Površine kmetijskih zemljišč v območju v opuščanju in zaraščanju z gozdom 1.1.4 Površine gozdov v območju po družbenogospodarskih kategorijah in vrstah obrato- vanja 1.1.5 Gozdnogojitveno stanje v območju: - groba ocena stopnje izkoriščenosti gozdnih rastišč; - površine gozdov po razvojnih fazah {uravnovešenost razmerja razvojnih faz z vidika trajnosti); - groba ocena vrednostnih zasnov sestojev; - lesne zaloge in prirastek sestojev. Opredelitev gozdnogospodarskih problemov zatečenega stanja gozdov v območju. 1.2 Gozdnogospodarske razmere in pogoji 1.2.1 Odprtost gozdov v območju 1.2.2 Dosežena stopnja razvoja tehnike in tehnologije Ocena dosedanje tehnične opremljenosti, tehnologije in organizacije dela pri gospo- darjenju z gozdovi. 1.2.3 Funkcionalnost celotne organizacijske strukture gospodarjenja z gozdovi Z analizo zajeti zlasti naslednja področja: funkcionalnost samoupravne organiziranosti gospodarjenja z gozdovi v območju; organiziranost in učinkovitost strokovno-administrativnih služb, v tem okviru še posebej učinkovitost dela razvojnih služb (planiranje, načrtovanje) ter računal­ niške obdelave podatkov; - kadrovska struktura, celovita problematika izobraževanja. 1.2.4 Ekonomski vidiki gospodarjenja z gozdovi v območju Vrednostni prikaz obsega vlaganj v gozdove (enostavna in razširjena gozdnobiološ• ka reprodukcija in gradnja cest, izražena v deležu vrednosti lesa in prikazana po virih sredstev v časovni seriji). Ob zaključku analize stanja pri gospodarjenju z gozdovi v območju je treba v jedrnati obliki poudariti: 110 - temeljne potencialne možnosti za hitrejši razvoj pri gospodarjenju z gozdovi v območju (pozitivne dejavnike razvoja); 2. DRUŽBENOEKONOMSKE PREDPOSTAVKE RAZVOJA GOSPODARJENJA Z GOZDOVI V OBMOČJU Z „vzročno-posledičnim" načinom obravnave splošno družbenih, ekonomskih, socialnih, prostorskih in drugih dolgoročnih razvojnih usmeritev v prostoru gozdnogospodarskega območja ugotoviti, kakšne zahteve postavljajo za razvoj gospodarjenja z gozdovi v prihod- nosti in kakšne možnosti razvoja mu nudijo. 2.0 Potrebe po lesu Na podlagi razvojnih izhodišč drugih dejavnosti, zlasti lesnega gospodarstva in širše dru- žbenopolitične skupnosti opredeliti gibanje potreb po lesu po količini in po strukturi tako za industrijsko predelavo kot za naturalne (domače) potrebe. 2.1 Potrebe po splošno koristnih funkcijah gozdov Grobo inventarizirati sedanje in utemeljiti prihodnje potrebe po splošnokoristnih (okolje- tvornih in kulturno pogojenih) funkcijah gozda. Vsaj okvirno je te potrebe treba prlkazati tudi količinsko (npr. s površinami, kjer so ali bodo določene funkcije nadpoprečno po- udarjene). Pri tem je treba upoštevati stanja (npr. naravne danosti) in trende (npr. migra- cijske), ki vplivajo na zahteve po teh funkcijah. Za vsako od obeh skupin splošnokoristnih funkcij podati okvirne opredelitve in razvojne napovedi (upoštevaje prostorski razpored in bioekološko stabilnost gozdov), za vsako funkcijo posebej pa utemeljiti potrebe upoštevaje njene značilnosti ter stanja in procese, ki vplivajo nanjo. 2.1.1 Okoljetvorne funkcije trajno varovalna funkcija (opredelitev po ekstremnosti rastišč - varovanje pred snežni- mi plazovi in usadi, zemeljskimi plazovi in usadi, erozijo z vodo, vetrom, izpiranjem in padajočim kamenjem); začasno varovalna funkcija (opredelitev površin, na katerih gozd varuje prometno in energetsko infrastrukturo, stavbe in druge gospodarske objekte); - hidrološka funkcija (opredelitev pomena gozdov nasploh za uravnavanje vodnega od- toka za kakovostno in količinsko ustrezno preskrbo s pitno in tehnološko vodo ter za zmanjševanje količine plavin); klimatska funkcija (opredelitev regionalnih učinkov - cirkulacija zraka, izboljšava klime urbanih naselij in negozdnega prostora; lokalni učinki: zaščita pred vetrom, povečava zračne turbulence, preprečevanje nastanka in odtekanja hladnega zraka, zmanjševanje izhlapevanja); higiensko zdravstvena funkcija (opredelitev koristnih učinkov gozda na hrup, filtriranje imisij, žarčenja itd., mešanje zraka s povečano termiko in turbulenco, proizvodnjo kisi- ka, vlažnost zraka itd.). 111 2.1.2 Kulturno pogojene funkcije - turistično-rekreativna (opredelitev potreb po tej funkciji glede na prostorski razvoj /urbanizacija/, demografske karakteristike, mobilnost, izobrazbo in standard prebi- valstva); poučno-raziskovalna (inventura objektov, namenjenih znanstveno-raziskovalnemu delu in seznanjanju javnosti z gozdom in gozdarstvom - s predvidenimi trendi); ljudsko-obrambna (opredelitev skladno s konceptom splošnega ljudskega odpora); estetska funkcija (opredelitev posameznih gozdnih površin ali sestojev, ki pri planira- nju zaslužijo posebno pozornost zaradi svojih estetskih kvalitet - kot znamenja ali elementi identitete v prostoru, izjemnih oblik, starosti, itd.); spomeniško-varstvena (opredelitev potreb po objektih, kjer gozd sam predstavlja na- ravno dediščino ali pa je del (ambient) kulturne dediščina - z nakazanimi trendi). 2.2. Položaj gozda v prostoru Oceniti doseženo stopnjo gozdnatosti v gozdnogospodarskem območju in nadaljnja giba- nja gozdnih površin. Tu bo treba odgovoriti zlasti na naslednja vprašanja: kje je gozd (zlasti nižinski) absolutno treba ohraniti; prikaz zahtev (želja) drugih dejavnosti za spremembo namembnosti gozdnih zemljišč; odnos do procesov zaraščanja z gozdom. 2.3. Širše družbenoekonomske spremembe in posledice za gospodarjenje z gozdovi v območju Analizirati moramo, kakšen vpliv bo imel splošen družbeni razvoj za gospodarjenje z gozdovi. Pri tem so zlasti pomembne možnosti hitrejšega izkoriščanja naravnih potencia- lov za produkcijo lesa, možnosti zaposlovanja domačih kvalificiranih delavcev itd. Posebej je treba analizirati družbenoekonmske odnose na vasi, pričakovane spremembe in njihov vpliv na gospodarjenje z zasebnimi gozdovi, kot npr.: - povečan (zmanjšan) interes določenih kategorij gozdnih posestnikov za delo v gozdu; - spremenjeno odvisnost od dohodkov in donosov iz gozdov, odvisno od možnosti, ki jih bo v ta namen dajalo kmetijstvo, industrija in zaposlitev v drugih dejavnostih. Za dolgoročno planiranje potrebujemo grobo opredeljene temeljne socioekonomske tipe zasebne gozdne posesti v območju. Socioekonomski tip zasebne gozdne posesti je rezul- tanta (sinteza) delovanja različnih naravnih, socialnih in družbenoekonomskih dejavnikov. Socioekonomski tip zasebne gozdne posesti je kategorija, ki omogoča oblikovanje speci- fičnih dolgoročnih ciljev in strategij družbenoekonomske preobrazbe pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi. V socioekonomskem pogledu je zasebni sektor ne le v Sloveniji, am- pak tudi znotraj vsakega gozdnogospodarskega območja zelo pester. Tej pestrosti bo treba izbrati specifične dolgoročne cilje in strategije uveljavljanja sodobnih socialističnih proiz- vodnih odnosov. Posamezne socioekonomske tipe zasebne gozdne posesti v območju opredelimo kot speci- fične kategorije kompleksnega vzajemnega delovanja (variiranja) zlasti naslednjih dejav- nikov: - velikost gozdne posesti in njena prostorska zaokroženost oziroma razdrobljenost; - tradicija pri gospodarjenju z gozdom; - socialni status gozdnega posestnika (kmet, polkmet, nekmet); - odvisnost od dohodkov in donosov iz gozda; 112 navezanost na delo v gozdu ter opremljenost za to delo; razvitost kooperantskih odnosov; velikost in usmerjenost kmetijske posesti in njen pomen za socialno varnost gozdnega posestnika; ali ima kmetija naslednika; razvitost eventualnih dopolnilnih dejavnosti (kmečki turizem, obrt itd.); splošna razvitost prostora in s tem povezana možnost zaposlitve izven kmetijstva in gozdarstva; specifične tendence razvoja. Različni naravni pogoji in še zlasti različni družbenoekonomski pogoji dajejo znotraj vsakega gozdnogospodarskega območja več specifičnih (značilnih) kombinacij delova- nja prej naštetih dejavnikov - različne socioekonomske tipe zasebne gozdne-posesti, ki jih je možno grobo tudi prostorsko prikazati. Vsak socioekonomski tip zasebne gozdne posesti v območju je treba prostorsko grobo izdvojiti in opisati zanj značilno kombinacijo prej naštetih in eventualnih drugih dejav- nikov. Oceniti je treba tudi posledice, ki bodo zaradi družbenega razvoja nastale pri možnosti zaposlovanja v gospodarstvu. 3. DOLGOROČNI CILJI GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Oblikovanje dolgoročnih ciljev je ena najpomembnejših nalog razvojne politike gospodar- jenja z gozdovi (dolgoročni plan razvoja pri gospodarjenju z gozdovi). Dobro opredeljeni in realni cilji so primarnega pomena pri motiviranju, usmerjanju in organiziranju hitrejšega razvoja gospodarjenja z gozdovi, zato moramo njihovemu opredeljevanju posvetiti vso pozornost. Dolgoročne gozdnogospodarske cilje v območju definiramo kot realno možne učinke, ki jih bosta (naj bi jih) zagotavljala gozd in gozdno gospodarstvo za kritje prihodnjih družbe- nih potreb (po lesu, dohodku, socialni varnosti, splošnokoristnih funkcijah itd.) v kon- kretnem gozdnogospodarskem območju. Do realnih dolgoročnih ciljev pridemo lahko le s pomočjo sinteze: - prihodnjih družbenih potreb in zahtev; - gozdnogospodarskih možnosti. Pri tem je nujen izostren pogled v prihodnost, tj. v dolgoročne potrebe družbe do gozda in gozdnega gospodarstva in v dolgoročne možnosti za razvoj gospodarjenja z gozdovi v konkretnem gozdnogospodarskem območju. Do tega bi se morali dokopati s pomočjo analiz, predvidenih v 1. in 2. poglavju. Za uresničitev določene kombinacije gozdnogospodarskih ciljev (proizvodnje lesa, doho- dek, gospodarska varnost, varovalni učinki, krajinsko-estetski učinki itd.) je potreben tem ciljem ustrezno prilagojen sistem gozdnogospodarskih ukrepov (gozdnogojitvenih, tehno- loških, organizacijskih, kadrovskih itd.). 113 Čim številnejši in pestrejši (raznolični) so cilji, ki jih pri gospodarjenju z gozdovi med- sebojno kombiniramo, tembolj medsebojno usklajen mora biti sistem gozdnogospodarskih ukrepov (gozdnogojitvenih, tehnoloških, organizacijskih itd.) za njihovo skladno uresni- čitev. Iz tega temeljnega načela se vidi velika usmerjevalna vloga ciljev (vodilo za izbor in med- sebojno uskladitev najrazličnejših ukrepov pri gospodarjenju z gozdovi). Iz tega načela sledi tudi, da je pestrejše (zahtevnejše) kombinacije gozdnogospodarskih ciljev možno realno uresničiti le v pogojih intenzivnega gospodarjenja z gozdovi. Visoka stopnja medsebojne usklajenosti različnih gozdnogospodarskih ukrepov je le drugi izraz (sinonim) za intenzivno gospodarjenje z gozdovi. Pri gospodarjenju z gozdovi z najrazličnejšimi ukrepi odločilno posegamo v prostor nad 1 /2 slovenskega ozemlja. Gospodarjenje na tem (gozdnatem) prostoru mora biti zato v obliki ciljev in ukrepov temeljito usklajeno s funkcijami, ki jih ima ta prostor pri varova- nju in reprodukciji v celotnem slovenskem prostoru. Da bi gozdnogospodarski cilji bili pravo vodilo za mobilizacijo strokovnih kadrov in de- lovnih kolektivov posameznih gozdnih gospodarstev za naloge v tem zahtevnem dolgo- ročnem razvojnem obdobju, morajo biti oblikovani diferencirano. V ta namen moramo prostor (gozdove) gozdnogospodarskega območja najprej grobo stratificirati v prostorske celote, ki so relativno homogene v pogledu strukture prihodnjih družbenih potreb do gozda {s tem razumemo tudi potrebe gozdnih posestnikov) in gozdnogospodarskih mož- nosti. V zasebnem sektorju predstavljajo te celote (stratume) temeljni socioekonomski tipi zasebne gozdne posesti v območju. Za vsak socioekonomski tip zasebne gozdne po- sesti so značilne posebne kombinacije gozdnogospodarskih ciljev ter specifične poti in sredstva za njegovo razvojno preobrazbo in uveljavitev družbenih smotrov. Kvalitetno preobrazbo gospodarjenja z zasebnimi gozdovi je možno motivirati le z diferenciranim pristopom, prilagojeno razmeram posameznih tipov zasebne gozdne posesti. Tako oblikovani stratumi predstavljajo tudi v prostorskem pogledu zaokrožene katego- rije gozdov z relativno enotno strukturo gozdnogospodarskih ukrepov. To je temeljna podlaga za diferencirano in selektivno razvojno politiko prihodnjega gospodarjenja z gozdovi v območju. Za opredelitev dolgoročnih gozdnogospodarskih ciljev za posamezno homogeno katego- rijo gozdov (stratum) v območju je treba: - določiti vrste ciljev, ki pridejo v poštev skladno s konkretno strukturo dolgoročnih družbenih potreb v določeni kategoriji gozdov; - določiti relativni pomen posameznih ciljev; - prikazati in utemeljiti stvarne možnosti za posamezne cilje. K enotnemu poimenovanju pri določitvi vrste ciljev naj služi naslednji pregled (katalog) gozdnogospodarskih ciljev, ki prihajajo v poštev za družbeni oziroma zasebni sektor in so porazdeljeni skladno s tremi glavnimi skupinami funkcij, t.j. proizvodnimi, okolje- tvornimi in kulturno pogojenimi funkcijami gozda: 114 Družbeni sektor Proizvodne funkcije (cilji): Proizvodnja lesa Ekonomska učinkovitost (dohodek) Zaposlitev Gospodarska varnost Lov - divjad Okoljetvorne funkcije (cilji): Varovalni učinki (trajno in začasno izpolnjevanje varovalne funkcije) Hidrološki učinki Klimatski učinki Higiensko-zdravstveni učinki Kulturno pogojene funkcije (cilji): Oddih in rekreacija Izpolnjevanje poučno-raziskovalnih funkcij Izpolnjevanje obrambne funkcije Krajinsko-estetski učinki Izpolnjevanje spomeniško-varstvene funkcije Zasebni sektor Proizvodne funkcije (cilji): Blagovna proizvodnja lesa - Proizvodnja lesa za domačo porabo - Dohodek gozdnega posestnika Zaposlitev gozdnega posestnika v svojem gozdu (dopolnitev z delom v kmetijstvu) Organizirana zaposlitev gozdnega posestnika kot kooperanta Socialna varnost gozdnega posestnika Lov - divjad - Stranski gozdni proizvodi (paša, stelja, plodovi, itd.) Okoljetvorne funkcije (cilji): Varovalni učinki (trajno in začasno izpolnjevanje varovalne funkcije) Hidrološki učinki Klimatski učinki Higiensko-zdravstveni učinki Kulturno pogojene funkcije (cilji): - Oddih in rekreacija Izpolnjevanje poučno-raziskovalnih funkcij Izpolnjevanje obrambne funkcije Krajinsko-estetski učinki Izpolnjevanje spomeniško-varstvene funkcije. Za določitev relativnega pomena (rangiranja) posameznih ciljev je možno uporabiti me- todo intersektorskih parnih primerjav. Pri določanju relativnega pomena posameznih ciljev presojamo (tehtamo) hkrati pomen družbene potrebe, ki naj bi ji ustregli s tem ciljem, kakor tudi realne gozdnogospodarske možnosti za uresničitev tega cilja. 115 z določitvijo relativnega pomena posameznih ciljev v konkretni kategoriji (stratumu) gozdov v območju bomo dobili pregled, na katerih ciljih bo težišče pri gospodarjenju z gozdovi v prihodnosti in katere cilje bo treba vzporedno s temi še vedno resno upošte- vati. To je temeljno vodilo za izbiro usklajenega sistema gozdno-gospodarskih ukrepov za dolgoročni razvoj vsake od izdvojenih kategorij (stratuma) gozdov v območju. Vsakega od gozdnogospodarskih ciljev je treba tudi kratko obrazložiti in utemeljiti pred- vsem s tem, kakšne so realne možnosti za ta cilj. Proizvodnjo lesa, npr. utemeljimo z možnostmi boljšega izkoriščanja rastiščnih in sestojnih potencialov itd. Posamične cilje nato prikazati sintetično, in sicer: cilje pri proizvodnji lesa; cilje pri ohranitvi in krepitvi splošnokoristnih funkcij vseh gozdov; specifične cilje gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. 4. SMERI RAZVOJA (STRATEGIJE) GOSPODARJENJA Z GOZDOVI PO POSAMEZNIH DEJAVNOSTIH Smeri (strategije) razvoja oblikujemo le za temeljna področja in dejavnosti pri gospodarje- nju z gozdovi v območju. Kjer je potrebno, te strategije prikažemo tudi variantno. Zlasti v primeru zasebnega sektorja jih bo treba prikazati tudi specifično za posamezne socioeko- nomske tipe zasebne gozdne posesti. 4.0 Dolgoročna orientacija za razvoj gozdnih fondov in gojenja gozdov v območju Grobo predstaviti ciljno stanje gozdov v območju (ločeno za družbeni in zasebni sektor v območju) in prikazati, v čem sedanje stanje gozdov odstopa od ciljnega stanja (po drevesni sestavi, bioekološki stabilnosti, razmerju razvojnih faz, višini lesnih zalog, kvali- tetni zasnovi sestojev). Po možnosti variantno je treba podati temeljne dolgoročne strategije usmerjanja razvoja gozdnih fondov v območju z gojenjem in varstvom gozdov, ločeno za družbeni in zasebni sektor. Dolgoročne usmeritve morajo vsebovati le temeljne poteze gojenja in varstva go- zdov v območju, ki imajo dolgoročni značaj: usmeritve za popolnejše izkoriščanje rastiščnih potencialov; usmeritve za krepitev vrednostne zasnove sestojev in njihove bioekološke stabilnosti; usmeritve za stabilizacijo (uravnovešenje) razmerja površin sestojev po razvojnih fazah (stabilizacijo stanja v pogledu trajnosti) in boljše izkoriščanje sestojnih potencialov (proizvodnih zmogljivosti lesnih zalog sestojev v optimalni fazi).; usmeritve, ki se nanašajo na sanacijo problematičnih kategorij gozdov v območju (npr. sestojev, kjer se suši jelka, poškodovanih gozdov po plinih itd.); usmeritve razvoja gozdov, ki nastajajo z zaraščanjem kmetijskih površin; usmeritve za dopolnilno proizvodnjo lesa v plantažah in v vrstnih nasadih ob rekah, potokih; prioritete (prednostni vrstni red) posameznih strategij pri dolgoročnem usmerjanju raz- voja gozdov v območju; orientacija o etatu za družbeni in zasebni sektor v območju, ki rezultira iz oblikovanih dolgoročnih gozdnogojitvenih strategij; orientacija o obsegu gozdnogojitvenih in varstvenih del (enostavna+ razširjena gozdno- biološka reprodukcija), ki rezultira iz oblikovanih dolgoročnih gozdnogojitvenih stra- tegij. 116 Zelo koristen za končen proces odločanja je prikaz, kako se različne strategije dolgoroč­ nega usmerjanja razvoja gozdnih fondov v območju (sektorju lastništva) kažejo v končnih posledicah, tj. v višini in strukturi etata ter v obsegu gozdnogojitvenih in varstvenih del. 4.1. Dolgoročna orientacija za razvoj tehnologije in humanizacije gozdnega dela Temeljne dolgoročne usmeritve za razvoj tehnologije na posameznih področjih prido- bivanja gozdnih sortimentov, upoštevajoč terenske 1n sestojne razmere v območju, specifično oblikovane gozdnogospodarske cilje za posamezne kategorije (stratume) gozdov v območju in potrebe humanizacije delovnih procesov. Temeljne dolgoročne usmeritve za razvoj tehnologije pri gradnji in vzdrževanju cest, gradnji vlak. Temeljne dolgoročne usmeritve za razvoj organizacije dela v gozdu. Dolgoročne razvojne usmeritve za tehnologijo in organizacijo dela v gozdovih zaseb- nega sektorja morajo biti izdelane ustrezno razmeram in možnostim v posameznih tipičnih socioekonomskih tipih zasebne gozdne posesti v območju. 4.2. Dolgoročna orientacija pri gradnji prometnic - Izhajati od večnamenskega značaja gozdnih prometnic v gozdu in gozdnati krajini. Upoštevati razvoj tehnologije spravila in prevoza lesa, obstoj in razvoj višinskih kmetij, turistične in rekreativne potrebe, zlasti razvoj kmečkega turizma v višinskih predelih, varstvo naravnega okolja ter gradnjo cest na manj razvitih območjih. Predvideti obseg in dinamiko gradnje cest in vlak v dolgoročnem obdobju do leta 2000. 4.3. Razvoj gospodarjenja z zasebnimi gozdovi Na podlagi opredeljenih dolgoročnih gozdnogospodarskih ciljev in usmeritev razvoja družbenoekonomskih odnosov je treba za značilne socioekonomske tipe zasebne gozdne posesti konkretno opredeliti strokovne odločitve za vsebinsko preobrazbo gospodarjenja z zasebnimi gozdovi. Opredeliti usmeritve za_ intenziviranje gospodarjenja v posameznih kategorijah zasebne gozdne posesti v gozdnogojitvenem, tehnološkem in organizacijskem pogledu. Usmeritve za razvoj oddelčnega gospodarjenja. 4.4. Dolgoročna orientacija za vrednostni obseg vlaganj v gozdove Na podlagi opredeljene orientacije za obseg gozdnobioloških vlaganj in gradnjo gozdnih cest orientacijsko prikazati tudi vrednostni obseg vlaganj, izražen v relativnih razmerjih, npr. v deležu vrednosti lesa, ki ga bo treba nameniti za posamezna vlaganja v gozdove. 4.5. Razvoj družbenoekonomskih odnosov, samoupravne organiziranosti in celotne organizacijske strukture 4.5.0 Razvoj družbenoekonomskih odnosov Krepitev temeljnih organizacij združenega dela in temeljnih organizacij kooperantov in njihovo medsebojno povezovanje in sodelovanje. Uveljavljanje območne gozdnogospo- darske delovne organizacije in utrjevanje skupnih poslovnih funkcij v območju. 117 Smeri nadaljnjega razvoja skupnega gospodarjenja z družbenimi in zasebnimi gozdovi (krepitev splošnodružbenih in poslovnih elementov skupnega gospodarjenja). Povezovanje gozdarstva s porabniki lesa. Označiti smeri poslovnega in dohodkovnega po- vezovanja gozdarstva s porabniki lesa. Razvoj družbenoekonomskih odnosov v samoupravnih interesnih skupnostih za gozdar- stvo. 4.5.1 Razvoj samoupravne organiziranosti in funkcionalne organizacijske strukture pri gospodarjenju z gozdovi Smernice za samoupravno organiziranost na TOZD in TOK tako po površini kot po obsegu poslovanja, ki zagotavlja racionalnost poslovanja in uveljavljanje samoupravlja- nja. Smernice za oblikovanje revirjev skladno s predvideno stopnjo intenzivnosti gospodar- jenja v posameznih kategorijah gozdov v območju. Smernice za oblikovanje takšne strukture strokovnih služb, ki omogoča uveljavljanje delovne ustvarjalnosti na vseh ravneh, zlasti pa uveljavljanje znanja v praksi gospodar- jenja z gozdovi. 4.5.2 Oblikovanje informacijskega sistema Zasnova informacijskega sistema v organizacijah združenega dela in povezovanje v enovit gozdarski informacijski sistem. Opredelitev elementov enovitega gozdarskega informacij- skega sistema. Prioritete v razvijanju informacijskega sistema. 4.5.3 Oblikovanje dolgoročne kadrovske politike Naloga dolgoročne kadrovske politike je na osnovi definiranih dolgoročnih ciljev in nalog pri gospodarjenju z gozdovi v območju dati smernice za oblikovanje takšne kadrovske strukture, ki bo sposobna organizirati in izpeljati razvojno preobrazbo gospodarjenja z gozdovi in uveljaviti prednost znanja. Posebno pozornost je treba posvetiti: izobraževanju kadrov širokih profilov z visoko stopnjo fleksibilnosti in hitre prilagod- ljivosti za reševanje nalog in problemov, ki jih prinaša prihodnji razvoj; povečanju znanj vsem kategorijam zaposlenih in privzgojitvi trajne ustvarjalnosti dela (permanentno izobraževanje); povečanju družbene razgledanosti kadrov za delo v zasebnem sektorju, saj je reševa- nje zapletenih problemov pri gospodarjenju z zasebnimi gozdovi večkrat bolj družbeni kot ožje strokovni problem. 4.6. Raziskovalno delo kot sestavni del dolgoročne orientacije Opredeliti poglavitne probleme, ki jih je treba razrešiti s pomočjo raziskovalnega dela (podrobneje je raziskovalno delo obdelano v dolgoročnem planu raziskovalne dejavnosti). 118 4.7 Orientacija za urejanje odnosov z drugimi uporabniki gozdnega prostora Analiza mora prikazati, kje je porušeno naravno ravnovesje med rastlinskimi in živalskimi vrstami v gozdu in začrtati usklajevanje odnosov med gozdom in divjadjo oziroma gozdar- stvom in lovstvom. Analiza naj da usmeritve za urejanje odnosov z drugimi uporabniki gozdnega prostora ter usmeritev za ravnanje ob nameravanih posegih v gozdove zaradi gradenj in podobno. Možne smeri za odpravljanje problemov, ki nastajajo v družbenih gozdovih, s katerimi gospodarijo druge gospodarske organizacije (gozdovi SLP-2). 4.8 Orientacija za reševanje nekaterih specifičnih problemov slovenskih gozdov V analizi posebej dati orientacijo za možne smeri razreševanja nekaterih specifičnih pro- blemov slovenskih gozdov, ki se pojavljajo na posameznih območjih, kot npr. poškodbe gozdov zaradi emisij, divjadi in podobno, gozdovi na krasu, degradirani in malodonosni gozdovi. B.SMERNICE ZA PRIPRAVO DOLGOROCNEGA PLANA Smernice za pripravo dolgoročnega plana samoupravnih interesnih skupnosti za gozdar- stvo opredeljujejo zlasti temeljne cilje dolgoročnega razvoja gospodarjenja z gozdovi, posebej še pri dejavnostih posebnega družbenega pomena. So globalna razvojna usmeritev za pripravo in usklajevanje dolgoročnega plana. Smernice zlasti: opredeljujejo temeljne predpostavke za razvoj gospodarjenja z gozdovi, zlasti glede trajnosti gozdov in krepitve splošno koristnih funkcij gozdov, aktiviranje celotnega gozdnega potenciala, gibanja potreb po lesu in položaja gozda v prostoru; - opredeljujejo temeljne pogoje, ki bodo opredeljevali možnosti razvoja gospodarjenja z gozdovi, zlasti glede na predvidene družbene spremembe (globalna družbena gibanja, razvoj tehnike in tehnologije in podobno); - opredeljujejo temeljne cilje dolgoročnega razvoja gospodarjenja z gozdovi; - dajejo splošne razvojne usmeritve po posameznih dejavnostih gozdarstva, predvsem v dejavnostih posebnega družbenega pomena; - opredeljujejo globalne smeri ukrepanja za uresničevanje opredeljenih ciljev in temeljnih usmeritev dolgoročnega razvoja. Smernice morajo upoštevati tudi osnovne usmeritve o dolgoročnem razvoju SR Slovenije oziroma ustreznih občin, smernice za pripravo dolgoročnega plana območnih skupnosti pa tudi smernice SIS za gozdarstvo SR Slovenije. Smernice sprejmejo skupščine območnih in republiške skupnosti za gozdarstvo. 119 C. DOLGOROCNI PLAN V dolgoročnem planu opredelimo koncept in strategijo razvoja gospodarjenja z gozdovi. Dolgoročni plan določa predvsem globalne (strateške) usmeritve in je podlaga za opre• delitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih. Okvirna vsebina dolgoročnega plana gospodarjenja z gozdovi je lahko smiselno enaka kot je predlagano za 3. in 4. poglavje Analize dolgoročnih razvojnih možnosti tako, da predvsem poudarimo skupne interese in cilje, ki so pomembni za dolgoročni razvoj gospo• darjenja z gozdovi in določimo razvojno politiko na posameznih področjih (dejavnostih) gozdarstva. Dolgoročni plan mora biti usklajen s smernicami za pripravo dolgoročnega plana, pa tudi z dolgoročnimi plani drugih nosilcev, zlasti z dolgoročnimi plani družbenopolitičnih skupnosti v posameznih gozdnogospodarskih območjih oziroma dolgoročnim planom SR Slovenije. 120 POVZETEK PRISPEVEK K METODOLOGIJI DOLGOROČNEGA PLANIRANJA V GOZDARSTVU Priprava dolgoročnega plana vključuje naslednje faze: - organizacijsko-pripravljalna dela, :... pripravo strokovnih in drugih podlag, - pripravo analize dolgoročnih razvojnih možnosti, - pripravo predloga in sprejem smernic za pripravo dolgoročnega plana, - pripravo dolgoročnega plana. Analiza dolgoročnih razvojnih možnosti je strokovna podlaga za pripravo dolgoročnega plana. Zajeti mora predvsem: - zahteve (potrebe) in pogoje (možnosti, prednosti) za dolgoročni razvoj gospodarjenja z gozdovi z vidika dolgoročnih usmeritev celotnega družbenoekonomskega razvoja v pro- storu, - dosedanji razvoj in doseženo stanje pri gospodarjenju z gozdovi s prikazom temeljnih potencialnih možnosti razvoja (pospeševalnih dejavnikov razvoja) in opredelitvijo ključnih problemov, relevantnih z do~qoročnega vidika, - cilje in omejitve dolgofočneqa razvoja gospodarjenja z gozdovi, - variante možnega dolgoročnega razvoja in ukrepe za njihovo realizacijo ter predvidene učinke oziroma posledice posameznih variant, - zasnovo izhodišč in usmeritev za pripravo smernice za dolgoročni plan. Smernice za pripravo dolgoročnega plana razvoja gospodarjenja z gozdovi opredeljujejo zlasti temeljne cilje dolgoročnega razvoja gospodarjenja z gozdovi, posebej še pri dejav- nostih posebnega družbenega pomena. So globalna razvojna usmeritev za pripravo in usklajevanje dolgoročnega plana. Koncept in strategija razvoja gospodarjenja z gozdovi sta opredeljena nato v dolgoročnem planu. Dolgoročni plan določa predvsem strateške usmeritve in je podlaga za opredelitev in usklajeno reševanje nalog v srednjeročnih planih. ZUSAMMENFASSUNG BETRAG ZUR METHODOLOGIE LANGFRISTIGER FORSTWIRTSCHAFL/CHER PLANUNG. Vorbereitung der langfristigen forstwirtschaft/ichen Planung umfasst folgende Arbeiter: - organisatorische Vorbereitung - Ausarbeiten von fachlichen und anderen Grundlagen - Analyse langfristiger Entwicklungsmoglichkeiten - Vorbereitung und Annahme von Richtlinien der langfristigen Planung - Ausarbeiten der lnagfristigen Plans. 121 Die Analyse langfristiger Entwicklungsmoglichkeiten ist die Grundlage der.langfristigen Planung und sol/ folgendes erfassen: - Forderungen und Bedingungen (/er langfristigen forstwirtschaftlichen Entwicklung in Rahmen der gesamten gesellschaftlichen und wirtschaflichen Entwicklung in einem gegebenen Raum. · - Den bisher erreichten Stand der Forstwirtschaft und die weiteren Entwick/ungsmo- glichkeiten, Bestimmung der in der langfristigen Entwicklung erscheinenden Grund- Probleme. Ziele und Grenzen der Jangfristigen Entwicklung. Verschiedenen Varianten der moglichen langfristigen Entwicklung, ihre Bewertung und Massnahmen zu ihrer Verwirklichung. - Ausgangslage fUr Schaffung von Richtlinien fiir die langfristige Planung. Durch Richtlinien fiir die langfristige forstwirtschaftliche Planung werden grundlegende Ziele langfristiger Entwicklung, vor allem in den Bereichen von besonderer gesellschaft• lichen Bedeutung festgelegt. Auf diesen Grundlagen wird der langfristige Forstwirtschaftliche Plan geformt. lm fangfristigen forstwirtschaftfichen Plan werden Konzepte und Strategien der lang- fristigen Entwicklung festgelegt, die auch eine Grundlage tur Ausftihrung von mittel• fristigen Planen sind. Ubersetzung: M. ZupantHč ,LfTERA TURA 1. BRl~KI, A., in sod., Pripomoček za pripravo.dolgoročnih planskih aktov v občinah, Informativni bilten 17, 1983, 7. 2. KARDELJ, E., O sistemu samoupravnega planiranja, Ljubljana, Drtavna zalotba Slovenije, 1977. 3. KARDELJ, E., Svobodno združeno delo, Ljubljana, Drtavna za/otba Slovenije, 1978. 4. MAJER, 8., Teoretični vidiki družbenega planiranja, v zborniku Usmerjanje drutbe- nega razvoja, Ljubljana, Dopisna delavska univerza Univerzum, 1981: 5. SIROTKO VIČ, J., Planiranje u sistemu samoupravljanja, Zagreb, Informator, 1966. 6. STOJANOVIČ, R., Planiranje u samoupravnom drultvu, Beograd, Savremena admini• stracija, 1976. 7. Zakon o temeljih sistema družbenega planiranja in o družbenem planu Jugoslavije, Ur. l. SFRJ, It. 6-46/76. 8. Zakon o sistemu družbenega planiranja in o drulbenem planu SR Slovenije, Ur. l. SRS, It. 1-4/80. 9. Odlok o pripravi in sprejetju dolgoročnega plana SR Slovenije za obdobje 1986 do 1995 oziroma za določena področja tudi do leta 2000, Ur. l. SRS, št. 17/78, 20/80 in 26/83. 122 Oxf. 231:232.4:236:181.36:174.7 Picea abies: 187 Piceetum Subalpinum (497.12 Pok.lJuka) smreka, naravno mladje, zasajeno mladje HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani KAKOVOST SMREKOVEGA MLADJA V SUBALPSKEM SMREKOVEM GOZDU JULIJSKIH ALP Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 5-64 slov , nem , 66 ref, 28 sl , 29 tab Kakovost smrekovega naravnega mladja v subalpskem smrekovem gozdu na Pokljuki je bistveno boljša od kakovosti zasajenega smrekovega mladja. Vzrok je predvsem v različni štartni zasnovi in mikrorastiščnih razmerah. Z ustreznimi ukrepi je možno povečati tudi kakovost zasajenega smrekovega mladja. Avtorjev izvleček Oxf.: 181.36:181.51 :229.9:233.231.49:176.l Fraxinus ornus L., Ostrya carpinifolia Scop. (497.12 Primorje) vegetativni poganjki, regeneracija gozda, devastirano rastišče, subaridno podnebje, panjevski gozd ABDUL-HADI, Asim, Horticulture and Forestry Otganization, Forestry Department, Baghdad -Alzuufranya, Iraq ZUPANČIČ, Marjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo STRATEGIJA ŽIVLJENJA LISTAVSKIH DREVESNIH VRST NA ZELO SUHEM RASTIŠČU GLEDE NA NJIHOV KORENINSKI SISTEM Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 65-81 slov, angl, 12 ref, 7 graf, l si Raziskovalni smo strategijo življenja z analizami korenin in poganjkov belega jesena (Fraxi- nus ornus L.) in črnega gabra (Ostrya carpinifolia Scop.) na zelo suhem in toplem rastišču v submediteranski Sloveniji. Korenine v m.laqosti rastejo zelo intenzivno. Pri težavnih rastiščnih pogojih odmro mnoge korenine in namesto njih zrastejo nove. Nadzemni del rastline se razvija mnogo mani intenzivno kot koreninski sistem. Koreninska biomasa je investicija, ki omogoča rastlini v težkih razmerah regeneracijo in preživetje z vegetativnimi poganjki. A vtoriev izvleček ---.-----.,..,,-- ..... ,..,...,; .................... ,._ ................ ....,,..,,,..,"l'"l'"\.,,1 Oxf. 56:547 /548:613:624:221.9 produktivnost rastišča, pomlajevanje gozda, prirastoslovje, načrtovanje, proizvodna doba KOTAR, Marjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani PRIRASTOSLOVNE OSNOVE KOT PRIPOMOČEK PRI NAČRTOVANJU GOSPODARJENJA Z GOZDOVI Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 83-102 slov,nem,9ref, l si Z razvojem gospodarjenja z gozdovi potrebujemo nove kazalce rastiščnih razmer · razvoja in rasti ustrojev. Ti morajo biti takšni, da so uporabni v praksi. Kazalce, ki jih lahko ugoto- vimo le z obsežnim raziskovalnim delom, nadomestimo z lažje določljivimi, ki so s prvimi v tesni korelacijski povezavi. Avtorjev izvleček Oxf. 963(947.12) gospodarjenje z gozdovi, dolgoročno načrtovanje GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubliana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani. WINKLER, Iztok, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniške fakultete Univerze E. Kardelja v Ljubljani. PRISPEVEK K METODOLOGIJI DOLGOROČNEGA PLANIRANJA V GOZDARSTVU Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 103-122 slov , angl , 9 ref Študija je prispevek k razčlenitvi dolgoročnih planskih dokumentov za področje gozdarstva. Podrobneje razčlenjuje zlasti pristop in analizo dolgoročnih razvojnih možnosti gospodarie- nja z gozdovi kot strokovne podlage. za pripravo dolgoročnega plana. A vtoriev izvleček Oxf.: 181.36:181.51 :229.9:233:231.49:176.l Fraxinus omus L., Ostrya carpinifolia Scop. ( 497 .12 Primorje) vegetative sprouting, forest regeneration, waste land, subarid climate, coppice ABDUL-HADI, Asim, Horticulture and Forestry Organization, Forestry Department Baghdad - Alzuufranya, Iraq ZUPANČIČ, Marjan, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 2 Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo LIFE STRATEGIES OF BROADLEAVED TREE SPECIES ON EXTREME SITES WITH RESPECT TO THEIR ROOT SYSTEM Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 65-81 sn, en, 12 ref. 7 graf, 1 fig The problems of life strategies in. semi-arid sites have been studied by analysing root and shoot growth of Fraxinus Ornus L. and Ostrya carpinifolia Scop. growing on extremely dry and warm scree site in submediterranean Slovenia. There is an intensive root-growth in the young-growth stage. In the difficul\ site conditions many roots die back and are repalced by new ones. The growth of the above-ground part is much less intensive than that of the root- system. The root biomass is an investment to the site which enables the tree to regenerate and survive by vegetative sprouting under very difficult conditions. Author's abstract Oxf. 231:232.4:236:181.36:174.7 Picea abies: 187 Piceetum subalpinum (497.12 Pokljuka) Picea abies (L.) Karst, Natura] Regeneration, Plantation HORVAT-MAROLT, Sonja, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubliani THE QUALITY OF SPRUCE REGENERATION IN SUBALPINE SPRUCE FOREST OF JULIAN ALP Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 5-64 sn, de, 66 ref, 2S fig, 9 tab The quality of the natura! spruce regeneration in subalpine spruce forest of Pokljuka is substantially better than the qliality of the planted spruce regeneration - due to the origin and different microsite conditions in which both kinds of regeneration originate. The quality of the planted spruce regeneration can be approved by appropriate measures. Author's abstract Oxf. 963(947.12) Forest management, long-term planning GAŠPERŠIČ, Franc, YU, 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani WINKLER, Iztok, YU, 61000 Liubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani CONTRIBUTION TO THE METHODOLOGY OF LONG-TERM PLANNING INFORESTRY Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 't03-122 sn, en, 9 ref · The study is a contribution to the analysis of long-term planning documents in the field of forestry. It deals in detail especially with the approach of and the contents of the analysis of long-term development possibilities of forest management as a professional basis for preparation of a long-term plan. Transtalion P. Ambrožič Oxf. 56:547 /548:613:624:221.9 site productivity, Forest regeneration, Increment, Planning, R_otation KOTAR, Marjan, YU 61000 Ljubljana, Večna pot 83 VTOZD za gozdarstvo, Biotehniška fakulteta Univerze E. Kardelja v Ljubljani INCREMENT ANALYSIS AS AN EXPEDIENT FOR THE FOREST MANAGEMENT PLANNING Zbornik gozdarstva in lesarstva, Ljubljana, 24, 1984, 83-102 sn, de, 9 ref, 1 fig Along with the orogressing forest management new site indexes are becoming.necessary. They have to be applicable in the practice. Indexes determinable only by research are replaceable by others more easily obteined, but strongly corelated. Author's abstract ,.. ,.. ,.., ,- ,..., ,.,, ,.. ,.. f' ,.. ,.., ,.. ,.. č' ,.., ,.. ,..., ,.., "' '." ,., ,.. "' ,... ,... ,.., ,.., .... -':' ,.., ,..., ,.., ,., ,., "' ,... ,., ,.,, "' ,.,, '"' "' "' "' ,.., ..., ,.., ,.., ,.., ,.., ...., ,,,., ,.., ,., ,.., ..., ,., ,.., ("! "' ,.., ,.., ,.., ,.., "' ,.... ,.., ,.., ,.., ,,.. "' ,.., "' ,.., ..., ,.., ,.., ,.., ,., ,., ,... ,.., "' "' ,.., "' ,.., ,., "' "' ,.., ,., "' ..., ,.. ,.., ,., ..., ,.., ,., ..., ,.. "' "' ,.., "' ,., ..., ,., -"" ,.., ...., ,.., ,..,