LETO IL — Laško, april — maj 1968 — Številka 4—5 OSNOVNE SMERNICE ZA NAŠ RAZVOJ Poleg številnih normativnih aktov s področja gospodarstva in financ, katere je letos sprejela naša občinska skupščina, sodi prav gotovo med najpomembnejše akt, ki sta ga oba zbora občinske skupščine obravnavala te dni — na svoji aprilski seji. Ta akt so smernice občinske skupščine o razvoju občine Laško v letu 1968. Z njim občinska skupščina nakazuje smer letošnjega razvoja. Glavni poudarek v teh smernicah je na pospešeni rasti proizvodnje, zlasti še v industriji. Takšna orientacija je potrebna, ker se zaradi prepočasne rasti v gospodarstvu ne morejo dovolj hitro razvijati negospodarske dejavnosti. Enakomeren in primeren razvoj bo treba zato doseči s povečano produktivnostjo dela. Ta pa mora imeti osnovo v izboljšanju tehnoloških in proizvodnih postopkov, z investicijami v produktivnejše delovne priprave. Vzporedno s tem je treba nadaljevati s splošnim in strokovnim izobraževanjem delovne sile, ker lahko zagotovi potrebno produktivnost na določenem delovnem mestu le strokovno primerno usposobljen delavec. Odraz rasti produktivnosti dela in narodnega dohodka naj bi bil v gibanju osebnih dohodkov. Tega osnovnega načela pri delitvi osebnih dohodkov se bo treba strožje držati tako v gospodarstvu kot tudi v negospodarskih dejavnostih, da ne bo prišlo do ponovnih večjih nesorazmerij med ponudbo in povpraševanjem. Okrepiti in izpopolniti pa bo treba tudi delavsko samoprav-Ijanje, da delavec ne bo samo dober proizvajalec, ampak prav tako dober in razumen upravljalec. V smernicah je močno poudarjen tudi razvoj terciarnih dejavnosti. Te dejavnosti še niso dovolj razvite, od njih pa je v veliki meri odvisen celoten razvoj, za našo občino še zlasti razvoj turizma. V terciarnih dejavnostih pa obstoje še tudi možnosti za zaposlovanje delovne sile. V trgovini in gostinstvu se naj bi notranja opremljenost in urejenost prostorov še izboljšala, pa tudi zunanjemu izgledu objektov in okolja na splošno se naj bi posvetilo več skrbi. Razvoj obrti bo treba podpirati, ker je ta nujno in neobhodno dopolnilo industriji ter hkrati pogoj za zadovoljevanje potreb občanov po obrtnih storitvah. V komunalni dejavnosti se modernizacija in obnavljanje cest, trgov in ulic ter izgradnja vodovodov in urejanje voda postavlja na prvo mesto. Pri tem se poudarja zlasti vloga krajevnih skupnosti, ki naj bi bile tudi v bodoče osnovni nosilci razvoja komunalnih dejavnosti na svojem območju. Za boljše in hitrejše uresničevanje teh teženj naj bi se pristopilo tudi k organizaciji enotne komunalne službe v občini. V šolstvu in zdravstvu so predvi- dene nekatere nove gradnje, ki naj bi v teh negospodarskih dejavnostih izboljšale delovne pogoje. V osnovnem šolstvu bo treba omogočiti predmetni pouk čimvečjemu številu otrok višjih razredov, medtem ko naj bi delavska univerza s svojim programom še nadalje skrbela za izobraževanje odraslih. Letos ustanovljeni sklad za financiranje kultumo-prosvetne in teles-no-kulturno dejavnosti naj omogoči, da se aktivirajo tista kulturno-pro-svetna društva, ki imajo najboljše pogoje za delo in kažejo tudi največ pripravljenosti do dela. Te in vse druge smernice, ki so v prilogi današnje številke v »Uradnem vestniku občine Laško« še bolj podrobno nakazane, naj bodo vodilo za naše letošnje delo in skupne akcije. PAVLE AJDNIK skreno čestitajo k prazniku dela SKUPŠČINA OBČINE LAŠKO UPRAVNI ORGANI UREDNIŠTVO »NAŠE DELO< %: , A! V ' . i ' -V \ ' v^v,? . -"»a REELEKCIJA Z ALI BREZ NAPAK? O ponovnem imenovanju (reelekciji) direktorjev je bilo doslej že mnogo pisano in govorjeno. Prepričan sem, da ni samoupravnega organa ali politične organizacije, ki ji namen in pomen ponovnega imenovanja direktorjev ne bi bil znan, zato naj v tem članku podam nekaj misli predvsem o neprimernih določbah o ponovnem imenovanju direktorjev vsebovanih v statutu delovnih organizacij. Temeljni zakon o volitvah delavskih in drugih organov upravljanja (Uradni list SFRJ, št. 15/64 in 54/67) nalaga delovnim organizacijam ponovno imenovanje direktorja, ko temu poteče štiriletna mandatna doba. Poleg teh odločb in pa odločb o postopku pri izvedbi ponovnega imenovanja, ki jih ureja navedeni zakon, urejajo nekateri posebni predpisi za področje zavodov še splošne in posebne pogoje, ki jih morajo izpolnjevati direktorji posameznih vrst zavodov. Podrobne in konkretne pogoje, ki jih mora izpolnjevati direktor delovne organizacije, določajo delovne organizacije same v svojih statutih, upoštevajoč posebne predpise in zahtevnosti opravljanja nalog direktorja v delovni organizaciji. Prav tu se začenjajo spodrsljaji, ker ni redek primer, da delovne organizacije v statutih določajo za direktorja takšne pogoje, ki niso odraz dejanskih potreb. Naj pogostejša sta primera prestrogih ali pa preblagih kriterijev. Najbrž ni slučajno, da se takšni preblagi ali prestrogi kriteriji pogosto usklajujejo s profilom obstoječega direktorja. Res je, da imajo delovne organizacije pravico same JZ VSEBINE DANAŠNJE ŠTEVILKE • OSNOVNE SMERNICE ZA NAS RAZVOJ • REELEKCIJA Z ALI BREZ NAPAK • ZA SMOTRNEJŠO GRADITEV STANOVANJ • ZDRAVSTVENO ZAVAROVANJE KMETOV • POJAVI KAZNIVIH DEJANJ IN PREKRŠKOV • IZVENŠOLSKO UDEJSTVOVANJE MLADINE • UGOTOVITVE TRŽNE INSPEKCIJE A NE UNIČUJMO PROMETNIH ZNAKOV • KRVNI DAVEK NA NAŠIH CESTAH • AVTOMATIZACIJA TELEFONSKEGA OMREŽJA • PISMA IZ NAŠIH KRAJEVNIH SKUPNOSTI • RAZNE OBJAVE • POSEBNA PRILOGA: URADNI VESTNIK OBČINE LAŠKO določiti, kakšne pogoje mora izpolnjevati direktor, vendar so pri tem dolžne upoštevati dejanske potrebe delovne organizacije, ne pa pogoje, ki jih sedanji direktor izpolnjuje. Vsako odstopanje od dejanske potrebe po profilu direktorja ni v skladu z namenom zakona in predstavlja grobo zlorabo demokracije. Izmali-čenju namena zakona navadno ne botrujejo posamezniki pač pa največkrat posamezne skupine. To so skupine vplivnih oseb v delovnih organizacijah, ki so v preveč familiar-nih ali vazalskih odnosih z direktorjem ali pa iz kakršnih drugih vzrokov želijo, naj bi ostalo vse po starem. Takšne kršitve načel in zlorabe demokracije niso redek primer. Za ilustracijo, kako so prilagojene določbe statuta profilu sedanjega direktorja, navajam nekaj primerov s področja zavodov. JOŽE KOS Na območju občine so tri višje organizirane osnovne šole : Osnovna šola »Primoža Trubarja« Laško, Osnovna šola »Antona Aškerca« Rimske Toplice in Osnovna šola »Marjana Nemca« Radeče. Glede na učni program, število učencev, število delavcev, število podružničnih šol in glede na druge okolnosti, bi morale vse omenjene šole imeti predpisan približno enak strokovni profil za ravnatelje (direktorje). Pa poglejmo, kako to v praksi izgleda? Osnovna šola Laško ima v statutu določeno, da je za ravnatelja šole lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole po zakonu o osnovni šoli, če izpolnjuje še naslednje pogoje: — da ima visoko izobrazbo in 5 let pedagoške prakse; — da ima višjo izobrazbo in 8 let pedagoške prakse; — da ima srednjo izobrazbo in 10 let pedagoške prakse. Ravnatelj na tej šoli ima visoko izobrazbo. Statut osnovne šole Rimske Topli-,ce določa, da je za ravnatelja šole lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje za učitelja osnovne šole, ima strokovni izpit in 10 let pedagoške prakse. Sedanji ravnatelj te šole ima srednjo izobrazbo. Osnovna šola Radeče ima v statutu določila, da je za ravnatelja šole lahko imenovan, kdor izpolnjuje v razpisu določene pogoje in se odlikuje s pedagoškim, organizacijskim in družbeno-političnim delom. Ravnatelj te šole ima višjo izobrazbo. Iz teh treh primerov so razvidne očitne razlike pri določanju pogojev za imenovanje ravnatelja, čeprav bistvenih razlik ne bi smelo biti. Konkretno so v primeru Osnovne šole Rimske Toplice določeni preblagi pogoji (samo srednja izobrazba), v primeru Osnovne šole Radeče pa premalo konkretni pogoji — ali drugače povedano, ostala so odprta vrata vseh veličin, čeravno bi šola v smislu določbe prvega odstavka 43. člena Zakona o zavodih (Uradni list SFRJ, št. 5/65) morala s statutom določiti pogoje, ne pa to pravico prepustiti razpisni komisiji. Verjetno bi bilo primerno, če bi tl šolski zavodi s statuti določili pogoj, da mora ravnatelj imeti najmanj višjo izobrazbo poleg drugih z zakonom določenih pogojev. Zanimiv je tudi primer Zdravilišča Laško. V statutu tega zavoda je določeno, da se direktorja imenuje iz vrst zdravstvenih delavcev in, da mora biti specialist iz fizikalne medicine in rehabilitacije ali specialist ortoped. Zdi se mi, da se s tako določbo daje možnost za kandidiranje na položaj direktorja zelo ozkemu krogu oseb, saj je na ta način možnost konkurence ob reelekciji zelo majhna, ker poleg sedanjega direktorja ta pogoj izpolnjuje relativno malo oseb v Sloveniji. Če upoštevamo naloge, ki jih ima direktor takšnega ali podobnega zdravstvenega zavoda in to, da takšen zavod razpolaga (lahko razpolaga) z zdravstvenim kadrom ustrezne specialnosti, menim, da je dovolj, če je direktor takega zavoda zdravstveni delavec z visoko strokovno izobrazbo, ustrezno prakso in ustreznimi vodstveno-or-ganizacijskimi sposobnostmi in da izpolnjuje druge z zakoni določene pogoje. Navedeni primeri pa verjetno niso osamljeni. V takšni ali podobni obliki se določbe statutov o pogojih, ki jih mora izpolnjevati direktor, marsikje nagibajo profilu sedanjega direktorja. V delovnih organizacijah, kjer ima direktor visoko izobrazbo ali pa je celo specialist, je pogost primer, da je glede izobrazbe predpisan pogoj visoka izobrazba, pa če tudi to ni nujno. V nekaterih delovnih organizacijah, kjer bi direktor moral biti strokovnjak, pa trenutno ni, navad-, no problem rešijo na ta način, da je poleg visoke izobrazbe možno izpolnjevati pogoje s kakšno nižjo izobrazbo, z ustrezno vodilno prakso ter tako ostanejo stranska vrata vedno odprta dosedanjim kadrom. Kakor zapirajo vrata nekatere delovne organizacije zaradi pretirane (Nadaljevanje na 5. strani) FRANC PERŠE: Za smotrn Zadnja leta smo sicer priča dokaj razgibani stanovanjski graditvi, vendar vedno znova ugotavljamo, da izgradnja stanovanj ne dohiteva rastočih potreb. Lani je bilo dograjenih 66 družinskih stanovanjskih hiš in 24 stanovanj v blokovni gradnji. Začetih je bilo 66 družinskih stanovanjskih hiš in 4 stanovanja v blokovni izvedbi. Hkrati ostaja še 55 družinskih stanovanjskih hiš, ki so v gradnji še iz prejšnjih let, pa bodo prej ali slej dokončane. Iz teh nekaj navedenih številk je že na prvi pogled razvidno, da prevladuje individualna stanovanjska gradnja. Le-ta se je zlasti razmahnila po ukinitvi stanovanjskega sklada na koncu leta 1965. Decentralizacija sredstev za stanovanjsko izgradnjo je tako postala neke vrste sinonim za individualno gradnjo. Drugače povedano: razdrobljenost sredstev je povzročila tudi razdrobljenost gradnje stanovanj. Ta sistem je zadovoljil tako tiste, ki s sredstvi razpolagajo, kakor tudi tiste, ki predvsem na ta sredstva računajo — individualne investitorje. Obilo skrbi in težav pa je povzročil tistim, ki skrbe za gospodarjenje s prostorom in tistim, ki skrbe za gradnjo komunalnih naprav. Medtem ko je prva skupina dokazovala, da je individualna gradnja cenejša zaradi možnosti osebnega dela, večjih ugodnosti pri materialu itd., so slednji opozarjali, da sama stanovanjska hiša brez priključka na ustrezne komunalne naprave še ni stanovanje. Če pogledamo danes domala katerikoli stanovanjski kompleks, ki je zazidan z individualnimi hišami, vidimo, da povsod primanjkuje del temeljnega komunalnega standarda. Ceste so pogosto navadni kolovozi, ki ob dežju dovoljujejo hojo le v gumijastih škornjih. Kanalizacije skorajda ni ali pa je odvajanje urejeno v najbližji potok. Komunalni prispevek, tam kjer je bil vplačan, zadostuje v najboljšem primeru za komunalne naprave individualne potrošnje. Nastane torej vprašanje: ali je sploh še smotrno dovoljevati tako gradnjo, ki bo že jutri porodila vrsto komunalnih in sanitarnih problemov? Kako in kam usmeriti investitorja, ki je dobil na primer 2 do 3 milijone starih dinarjev posojila, kar bi ob današnjih pogojih zadostovalo za odškodnino pravice uporabe in komunalno ureditev zemljišča. Investitor bo torej porabil ta denar, ne da bi se gradnje stanovanjske hiše sploh dotaknil. Taka ugotovitev je ob dejstvu, da so zazidani vsi predeli, ki so bili vsaj delno komunalno opremljeni, popolnoma realna. Vsako odpiranje jšo graditev stanovanj novih kompleksov za gradnjo bo torej zahtevalo vso komunalno opremljenost. Način financiranja komunalne ureditve je sicer urejen s posebnimi predpisi, vendar je za sedaj skoraj neizvedljiv iz številnih razlogov, o katerih bi kazalo spregovoriti kdaj drugič. Vsi ti problemi so imeli v preteklosti, lahko pa pričakujemo, da se bo to dogajalo tudi v prihodnje, velik vpliv na investitorje, da grade zunaj urbanih središč. Tam je zemlja cenejša, včasih celo zastonj, ni posebnih komunalnih zahtev in še vrsta trenutno ugodnih faktorjev. Tako se poraja raztresena gradnja, ki s stališča urbanističnih načel gotovo ni najboljša. Seveda pa velja pri tem razmisliti, če je vedno prav usmerjati vse graditelje v urbana naselja. V naših primerih najbrž ne, saj je ravno v teh naseljih prostor precej skopo odmerjen. Končno pri tem tudi ne gre povsem zanemariti strukture prebivalstva, ki za razvoj nekega mesta ni čisto brez pomena. Vsi našteti razlogi govore za to, da bo v naših urbanih naseljih tre- ba bolj pospešiti visoko zazidavo, ki je nedvomno cenejša in racionalnejša. K temu bi lahko veliko pripomogle delovne organizacije, ki razpolagajo z večjimi sredstvi za stanovanjsko izgradnjo. S primerno politiko združevanja teh sredstev bi bilo mogoče hitreje pridobivati stanovanja, kakor smo jih doslej. Predvsem pa ne bi smeli pozabiti, da stanovanjska izgradnja ne pomeni samo zidanje stanovanjskih zgradb, marveč tudi urejevanje vseh tistih spremljajočih objektov in naprav, ki so za funkcioniranje nekega naselja nujno potrebni. Napačen bi bil zaključek, da je zaradi povedanega treba ukiniti nadaljnjo gradnjo individualnih stanovanjskih hiš. Gotovo bo taka gradnja tudi še v prihodnje umestna in nujna, seveda z večjo mero načrtnosti. Upamo, da bo pri reševanju problematike stanovanjske in komunalne graditve lahko mnogo pripomogla tudi urbanistična dokumentacija, kateri bo odslej posvečeno več pozornosti. V prvih dneh junija Kmečki dan s tombolo Turistični delavci v Laškem so se odločili, da poleg tradicionalnega praznika »Pivo in cvetje«, ki bo od 2. do 7. julija, tudi letos organizirajo veliko tombolo. Letošnja tombola, bo prve dni junija in bo v okviru proslav kmečkega dne. V proslavo kmečkega dne bo vključena razstava kmetijskih strojev in orodja ter reprodukcijskega materiala s prikazom o njihovi praktični uporabi. Posebnost letošnje tombole bo, da bodo med glavnimi dobitki tudi traktor in razni kmetijski stroji. Tombolske karte bodo v prodaji v trafikah in javnih lokalih od prvih dni maja. KMEČKA OHCET OB LANSKOLETNI PROSLAVI PRAZNIKA »PIVA IN CVETJA« V LAŠKEM Slika: Foto-kino krožek Laško Kaj je novega v zdravstvenem zavarovanja kmetov? Naši kmetje so že od leta 1960 zdravstveno zavarovani. V tem zavarovanju pa se je letos marsikaj spremenilo, zato smo se odločili, da bomo v zgoščeni obliki povedali, kake pravice in obveznosti izvirajo iz tega zavarovanja. KAKO SE ZDRAVSTVENO VARSTVO UVELJAVI? Tu moramo najprej poudariti, da se nekatere oblike oz. načini tega varstva uveljavljajo v celoti na račun sklada, torej za kmeta v celoti brezplačno, druge pa tako, da gre večji del stroškov v breme sklada, manjši del stroškov pa kmet doplača. 1. V celoti se uveljavijo brezplačno tele oblike: — zdravljenje nalezljivih bolezni, ki so v zakonu naštete, Dr. Hrašovec Aleksander — zdravljenje duševnih bolnikov, ki so nevarni za okolico, — obvezna cepljenja, — razkuževanja stanovanj po nalezljivih boleznih, — zdravljenje tuberkuloze, — ambulantno zdravljenje raka, levkemije in drugih malignih bolezni ter sladkorne bolezni, — pregledi nosečnic, — zdravstveno varstvo šoloobveznih otrok (v enakem obsegu kot delavski otroci), — zdravila ob nalezljivih boleznih, — najnujnejši prevozi z rešilnimi avtomobili, — ambulantno in bolnišnično zdravljenje učencev šol II. stopnje, — Sanacija kliconoscev, — zdravila za zdravljenje tuberkuloze, — zdravljenje v vseh bolnicah od 31. dneva dalje. Ta pravica pomeni brez dvoma največji napredek napram prejšnjemu obsegu. 2. Kmet prispeva 10% stroškov: — bolnišnično zdravljenje raka, levkemije in drugih malignih bolezni ter sladkorne bolezni do 30 dni (od 31. dne dalje je itak brezplačno), — bolnišnično zdravljenje študentov višjih in visokih šol (od 31. dne dalje je itak brezplačno). 3. Kmet prispeva 25 % stroškov: — bolnično zdravljenje do 30 dni (od 31. dne dalje je brezplačno), — porodniška pomoč doma in v bolnici, — ambulantno zdravljenje epidemične gripe ali mumpsa, — zdravila za zdravljenje sladkorne bolezni, srčnih bolezni ali epilepsije, 4. Kmet prispeva 50 % stroškov : — vso ostalo ambulantno zdravljenje, — vsa ostala zdravila, — izdiranje zob, — obiski zdravnika na domu v vseh ostalih primerih. PRISPEVKI ZA ZAVAROVANJE Prispevki so letos predpisani deloma kot pavšal na gospodarstvo, deloma kot davek od katastrskega čistega dohodka (ki ga plačajo vsi, tudi nekmečki lastniki zemlje — 8 %) in deloma kot pravi prispevek 9 %. Na kratko povedano: vsako kmečko gospodarstvo, ki ima iz tega naslova zavarovane svoje člane plača: — 200 din pavšala in — 17 % od katastrskega dohodka, razen od gozdnih površin; pri teh se plača od vrednosti lesa na panju. Vse te prispevke odmeri občina obenem z drugimi prispevki ter veljajo glede plačila isti predpisi kot za davke. NOVE ZDRAVSTVENE IZKAZNICE V mesecu aprilu in maju se bodo zamenjale dosedanje zdravstvene izkaznice. ker je zakon določil, da imajo pravice iz tega zavarovanja le tisti kmetje, ki so za preteklo leto plačali prispevke. KAKO JE Z ODVZETIMI ZDRAVSTVENIMI IZKAZNICAMI Novi zakon je vrnil pravice iz zdravstvenega zavarovanja tistim, ki živijo na posestvih, katerih lastniki niso kmečki zavarovanci. Zato lahko družinski člani, ki so jim bile lani odvzete zdravstvene izkaznice in ki bi zdravljenje potrebovali, zahtevajo pri zavodu za socialno zavarovanje v Celju, Gregorčičeva ulica 5a, da se jim te izkaznice znova izdajo. Vsem ostalim, ki bodo upravičeni do tega zavarovanja, pa se bodo izkaznice ob letošnji splošni zamenjavi, izdale. KONČNO SE O PRAVICAH KMETOV BORCEV Za kmete borce se štejejo tisti kmetje, ki imajo priznano dvojno dobo pred 1. 1. 1945. Obseg njihovih pravic se ni spremenil, to se pravi, da imajo enake pravice kot zavarovanci delavskega zavarovanja, soudeležbo k stroškom, ki bi jih plačali kot drugi kmetje, plača za njih izvršni svet. Tisto udeležbo, ki pa jo plača delavec k stroškom, pa seveda mora plačati tudi kmet borec sam. Npr.: delavec plača za pregled pri specialistu 5 N-din; to mora plačati tudi kmet-borec. NOV TURISTIČNI PAVILJON V LAŠKEM Turistični paviljon v Laškem, ki ga gradi Turistično društvo Laško, je že pod streho in dobiva svoje končne oblike. V prihodnjih tednih bodo uredili še njegovo notranjost in ga izročili svojemu namenu Slika: Foto-kino krožek Laško Posebni pojavi kaznivih dejanj in prekrškov v minulem letu Tako kazniva dejanja kot prekrški so takšne storitve ali opustitve, ki so naperjene proti splošni družbeni disciplini. Naš celotni kazenskopravni sistem temelji na načelih, ki izhajajo v prvi vrsti od vzgojno-pobol j Sevalnega namena kazni. Kaznovanje pa je neko nujno zlo, h kateremu se je treba zateči samo tedaj, kadar druga sredstva, predvsem preventivna in vzgojna ne zadoščajo za zatiranje nekaterih, za družbo nevarnih dejavnosti. Kazenski zakonik, s katerim je določeno, kaj so kazniva dejanja in kakšna kazniva dejanja preganjamo v naši družbi ter kakšne kazni, varstvene in vzgojne ukrepe izrekajo sodišča, med drugim pravi, da kazenski zakonik varuje pred nasiljem, samovoljo, gospodarskim izrabljanjem in pred drugimi družbi nevarnimi dejanji, osebnost državljanov, njihove z ustavo in zakoni zagotovljene pravice in svoboščine. Prekrški pa so po svoji vsebini takšne storitve in opustitve, ki so naperjene proti splošni družbeni disciplini, s katero se zagotovijo pogoji za normalno življenje v družbeni skupnosti. Družbena disciplina nadalje odklanja možnost ogrožanja varnosti ljudi in premoženja ter zagotavlja nemoteno gospodarstvo, kulturno, socialno, zdravstveno in ostalo dejavnost. - Iz poročil Občinskega sodišča v Celju, Občinskega javnega tožilstva in sodnika za prekrške za leto 1967 je razvidno, kako so občani kršili družbeno disciplino. Občinsko sodišče v Celju je v letu 1967 dobilo z območja občine Laško 137 kazenskih zadev. Glede na nagli razvoj motorizacije na naših cestah, tako v kaznivih dejanjih, kot pri prekrških, prednjačijo prometni delikti. Pri sodniku za prekrške je bilo v letu 1967 za kršitve prometnih 'pravil (vožnja pod vplivom alkohola, nepravilno prehitevanje, prevelika hitrost) kaznovanih 233 polnoletnih oseb in 12 mladoletnikov. Zaradi kršitve predpisov, ki urejajo vprašanje vozil in voznikov (tehnična opremljenost vozil, registracija vozil, vožnja brez vozniškega dovoljenja) je bilo kaznovanih 335 polnoletnih oseb ter 83 mladoletnikov. Zaradi kršitve ostalih prometnih predpisov je bilo kaznovanih 11 pravnih oseb in 25 polnoletnih oseb. V večini primerov so bile kazni učinkovite, manjše število oseb pa je bilo večkrat kaznovanih. Poleg kazni je bil izrečen tudi varstveni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja 52 voznikom motornih vozil. Med povratniki je poseben primer mladoletnika, ki je 14-krat vozil moped brez vozniškega dovoljenja in tudi ostre kazni niso na njega vzgojno vplivale. Od ostalih prekrškov bi na prvem mestu omenili prekrške s področja javnega reda in miru, tako po zakonu o prekrških zoper javni red in mir, kot po občinskem odloku o javnem redu in miru. Za to vrsto prekrškov ugotavljamo, da niso v porastu, temveč se število manjša. Kljub temu pa bo treba v bodoče, predvsem povratnikom, izrekati še ostrejše kazni. Za kršitev javnega reda in miru je bilo kaznovanih 213 polnoletnih oseb in 22 mladoletnikov. Manjše število oseb je bilo kaznovanih zaradi prekrškov z ostalih področij. Reelekcija (Nadaljevanje z 2. strani) zahteve po izobrazbi, tako druge organizacije zapirajo vrata tudi zaradi pretirane zahteve po določeni praksi. V takih primerih navadno ni poudarjena strokovnost pač pa praksa — kot na primer tale abstrakten primer ^petnajst let prakse na vodilnem delovnem mestu v živilski predelovalni stroki«. Tudi taki primeri zelo omejujejo možnost konkuriranja na razpis za delovno mesto direktorja. Menim, da ni dovolj samo ugotavljati negativne pojave na področju reelekcije, pač pa bi morali z večjo odgovornostjo in odločnostjo tudi odpraviti takšne in podobne pomanjkljivosti. Vendar je ukrepanje zaradi demokratičnih odnosov zelo težko, ker ne more temeljiti na zakonih in sankcijah, ampak je odvisno od aktivnosti samoupravnih organov in političnih organizacij v delovnih organizacijah in izven njih. Smatram, Ko govorimo o družbeni disciplini, bi omenil primer fluorografira-nja prebivalcev v občini Laško. Pomembnosti in koristnosti takih in podobnih akcij se nekateri občani premalo zavedajo, ker se niso odzvali vabilu na fluorografiranje, niti opravičili svojih izostankov. Zaradi nediscipline je bil tudi zoper nje uveden postopek o pr.ekršku in so bili primerno kaznovani. Ko govorimo o pojavih kaznivih dejanj in prekrškov, ne smemo prezreti dejstev, da pri preprečevanju in omejevanju takih dejanj ne smejo imeti glavno nalogo pravosodni in drugi organi, temveč tudi drugi dejavniki, ki lahko z vzgojo predvsem mladoletnikov preprečijo število dejanj, ki rušijo družbeno disciplino. JERNEJ OZIS v zavodih da so takemu stanju delno krivi tudi upravni organi občine (ali pa komisije za pregled statutov), ker statuti delovnih organizacij niso dovolj preštudirani ter občinski skupščini niso prikazane ustrezne 'pripombe o pomanjkljivostih posameznih določb v statutih. Kljub temu še ni vse zamujeno. Se vedno je možnost, da se pomanjkljivosti odpravijo. Politične organizacije v delovnih organizacijah (ZKS, ZS, ZMS) bi morale vzpodbuditi samoupravne organe, da ti morebitne pomanjkljivosti in neprimernosti statutarnih določb o reelekciji popravijo, še preden nastopi čas za ponovno reelekcijo. Občinska skupščina bi morala v bodoče preko upravnih organov zagotoviti bolj dosledno spremljanje statutov delovnih organizacij in tako preprečiti neprimerne določbe statutov že v procesu sprejemanja. Prirezovalni stroj v Tovarni lesne galanterije v Rimskih Toplicah dopolnjuje obnovljeno strojno opremo Slika: Foto-kino kro'ek Laško Stame KUŽNIK: Izvenšolska dejavnost mladine v lolo-kino krožkn Laško Fotografija in film si pridobivata vedno več pristašev med širokimi množicami, posebno pa med mladino. Ta dva medija sta zato zelo hvaležna za takoimenovane dopolnilne ali izvenšolske dejavnosti. Mladi se tu seznanjajo s fotografsko tehniko, optiko, kemijo, poleg tega pa nudita Pri praktičnem delu v laboratoriju Foto kino krožka v Laškem Slika: Foto-kino krožek Laško — leta 1964 na republiški razstavi tretjo ekipno nagrado ter prvo in drugo nagrado posameznikov; — na republiški razstavi PIONIRSKI FOTO 1963 bronasto medaljo za PIONIRSKI FOTO zlato medaljo za kolekcijo 12 fotografij in srebrno kolajno za kolekcijo 4 fotografij med posamezniki; — leta 1966 na republiški razstavi PIONIRSKI FOTO zlato medaljo za kolekcijo 12 fotografij in srebrno kolajno za kolekcijo 4 fotografije med posamezniki; — leta 1966 na republiški razstavi PIONIRSKI FOTO zlato kolajno za kolekcijo 12 fotografij, srebrno kolajno in diplomo za posameznike; — na razstavi PIONIRSKI FOTO 1967 je bil naš krožek proglašen kot najboljši pionirski foto krožek, med posamezniki pa so dobili naši učenci srebrno kolajno in dve diplomi. Prvi poizkus v kino dejavnosti je bil film z delovnim naslovom OD VOLNE DO BLAGA, ki ga pa zaradi pomanjkljive tehnike nismo dokončali. Bolj nam je uspel dokumentarni zapis proslave dneva borca ob Grač-nici leta 1963 z naslovom ŽIVI ZID in leta 1964 PIVO IN CVETJE. Na pomlad naslednjega leta smo posneli igrana filma SLADOKUSCI in OBISK PRI BABICI. S slednjim smo sodelovali na zvezni reviji pionirskih filmov v Novem Sadu in zanj prejeli srebrno plaketo. Jeseni istega leta smo posneli silm SPOMIN, za katerega smo na republiški reviji pionirskih filmov dobili diplomo. V letu 1966 smo posneli dva filma: REŠIL MU JE ŽIVLJENJE in NA PAŠI. Film NA PAŠI je bil na republiški reviji pionirskih filmov v Ljubljani proglašen kot najboljši otroški film; na zvezni reviji v Sarajevu je dobil bronasto medaljo, film REŠIL MU JE ŽIVLJENJE pa diplomo. Filma OBISK PRI BABICI in NA PAŠI so videli tudi izven naših meja, in sicer na posvetovanjih filmskih pedagogov v Pragi, Berlinu ter Mancheimu. V preteklem letu nismo sodelovali na nobeni reviji pionirskih filmov, posneli pa smo SMUČARSKO ŠOLO ter v barvah LAŠKO, ŠOLA V BREZAH in film PO ČEŠNJE. Trenutno sta pripravljena scenarij in snemalna knjiga za film SNEŽNA SIMFONIJA, ki bi lahko bil doslej naš najlepši film. Že dolgo imamo v načrtu realizacijo dogodka ob Gračnici z naslovom ŽIVI ZID, vendar je tu vprašanje množičnega sodelovanja in seveda precejšnjih finančnih sredstev, ki jih pa sam krožek ne bi zmogel. fotografija in film svojevrstno izrazno možnost. O tem smo na naši šoli precej razmišljali in v šolskem letu 1960-61 ustanovili fotografski krožek, leta 1963 pa smo razširili dejavnost še na kino krožek. Razumljivo je, da je vsako leto veliko prijav, zato smo postavili pogoj za sprejem v krožek dober učni uspeh in primerno vedenje. Delo v krožku poteka v dveh skupinah: v začetni in nadaljevalni. V začetni skupini se seznanjajo učenci z osnovami fotografije, v nadaljevalni skupini pa že z zahtevnejšo fotografsko in kino tehniko. Svoje prve fotografske izdelke so učenci pokazali javnosti v razstavni omarici poleg trafike, kjer sedaj stalno razstavljajo svoje izdelke, kasneje pa so pripravili štiri uspele samostojne razstave. Krožkarji so se uveljavljali tudi v okrajnem in republiškem merilu, kjer so dobili lepa priznanja: — leta 1962 na republiški razstavi PIONIRSKI FOTO bronasto medaljo za kolekcijo 12 fotografij; — leta 1963 na okrajni razstavi prvo kolekcijo 12 fotografij; Filmi, ki so jih posneli pri kino krožku, vedno znova budijo zanimanje pionirjev Slika: Foto-kino krožek Laško CENKO JANČIČ: NE UNIČUJMO PROMETNIH ZNAKOV ! Cestni promet se odvija po posebnih pravilih, s katerimi se določa, kaj mora voznik ali drug koristnik ceste v določenih okoliščinah storiti ali opustiti, da ne bi oviral prometa ali celo povzročil prometne nesreče. Ta pravila so izražena v prometnih znakih, ki so nameščeni ob cestah in ulicah ter glede na obliko, barvo ali druge označbe na njih, opozarjajo voznike na različna presenečenja in ogrožanja, odrejajo določene ukrepe, ki jih mora voznik upoštevati, ali pa ga obveščajo na posebnosti, ki so zanj pomembne. Prometni znaki so za voznika vodič, ki ga opozarja na nevarnosti in ga varno vodi mimo raznih ovir in nevarnosti na cesti. Večina evropskih držav, med njimi tudi Jugoslavija, se je sporazumela za uporabo enotnih prometnih znakov, tako da je omogočeno našemu občanu v tujini, kot tujcu pri nas, varna in neovirana vožnja na cestah. Tudi v naši občini so v te namene postavljeni številni prometni znaki ob cestah in v naseljenih krajih. Za mesto Laško so bili nabavljeni dražji emajlirani prometni znalci, zaradi lepšega zunanjega izgleda in trajnejše uporabe. Če pa danes pogledamo te prometne z'nake v Laškem ali pa tudi v bližnji okolici, vidimo, da so v velikih primerih spremenjeni v rjaveče, zmaličene pločevinaste gmote na skrivljenih drogovih ali polomljenih nosilcih. In kdo so povzročitelji tega uničenja? Nekatere znake so res poškodovali brezobzirni vozniki motornih vozil zaradi neprevidne vožnje ali nepravilnega zavijanja v kr'žiščih. Največ primerov pa je, da so prometne znake namerno poškodovali razni zlikovci in objestneži, ki se s takim početjem junačijo, da se ne boje storiti tega, kar drugi ne delaje, da pokažejo svojo moč v krivljenju železnih drogov in lomljenju znakov in spretnost v metanju kamenja ali drugih predmetov v prometne znake. Nehote se vprašamo, ali se ti prestopniki zavedajo, kakšne posledice ima lahko to njihovo početje? S takim početjem oziroma uničevanjem povzročajo družbi občutno škodo, saj je samo v tem letu bilo izdano v naši občini za nabavo prometnih znakov nad 2 milijona starih dinarjev. Uničeni in poškodovani prometni znaki pa so tudi kaj slaba reklama za turizem, ker takšen zunanji izgled kraja ne bo privabljal tujcev. Marsikateri turist — avtomobilist se bo ob pogledu na te uničene prometne znake zbal, da bi se v tem kraju podobno zgodilo tudi z njegovim avtomobilom in bo raje odšel drugam. Uničenje prometnega znaka pa ima končno lahko za posledico prometno nesre- čo, ker voznik ne bo vedel upoštevati določbnih omejitev, ki jih je uničeni znak odrejal. Da se to nekulturno in barbarsko početje raznih prestopnikov v bodoče omeji, bi bilo potrebno, da starši in vzgojitelji nenehno opozarjajo mladino na pomembnost prometnih znakov in na posledice, ki lahko nastanejo, če se prometni znak uniči ali odstrani z določenega kraja. Dolžnost vseh občanov pa naj bi bila, da ugotovljene prestopnike prijavljajo pristojnim organom. Le če bo skrb za varstvo prometnih znakov in drugih javnih naprav stvar vseh občanov, lahko pričakujemo, da bo tudi na tem področju red in bodo javne naprave lahko nemoteno služile svojemu namenu. OBNOVLJENI IN NA NOVO POSTAVLJENI PROMETNI ZNAKI OB NAŠIH CESTAH Slika: Foto-kino krožek Laško UGOTOVITVE TRŽNE INŠPEKCIJE Občinska tržna inšpekcija na območju občine nadzoruje, kako delovne in druge organizacije ter posamezniki spoštujejo zakone in druge predpise, ki urejajo promet blaga in opravljanje trgovskih, gostinskih in obrtnih storitev. V naslednjem pregledu bomo po panogah prikazali delovne organizacije, ki jih nadzoruje tržna inšpekcija: Dejavnost Število poslovnih enot Trgovina 48 Gostinstvo — družbeno 13 Gostinstvo — zasebno 25 Obrt — družbena 8 Obrt — zasebna 106 KZ s svojimi poslovnimi enotami 13 Ostale gospodarske organizacije 12 Skupaj: 225 V tem pregledu niso upoštevane tiste poslovne enote oziroma posamez- niki, ki nimajo statusa poslovne enote oziroma statusa obrtnika. Med te spadajo: — razne menze po delovnih organizacijah, ki pripravljajo za svoje člane tople in hladne obroke; nekatere od teh točijo pivo in brezalkoholne pijače. Takih menz je na našem območju 8, ki jih pri pregledu obravnavamo kot gostinske obrate; — tisti občani, ki opravljajo razne obrtne storitve kot postranski poklic. Takih popoldanskih obrtnikov, če jih tako imenujemo, je 37; — zasebniki, ki oddajajo turistom in potnikom sobe; nekateri od teh nudijo gostom tudi hrano. Teh zasebnikov je v Laškem in Rimskih Toplicah 38, ki imajo na razpolago ca. 200 postelj. Pri pregledih, ki jih je opravila tržna inšpekcija glede higiensko-teh-nične ureditve lokalov, ugotavlja, da so še dokaj urejeni, razen nekaterih, ki jih bo treba čimprej preurediti, da bodo odgovarjali predpisom o minimalni ureditvi lokalov. (Nadaljevanje na 10. strani) KRVNI DAVEK NA NAŠIH GESTAH V MINULEM LETU Iz leta v leto ugotavljamo, da v naši državi, predvsem pa v Sloveniji zelo hitro narašča promet z motornimi vozili. Podobna situacija kot je v republiškem merilu, se pojavlja tudi v naši občini. Že vrsto let se ugotavlja, da je cesta II. reda Celje—Zidani most— Sevnica glede na naraščajoči promet že dotrajana, za večje hitrosti pomanjkljivo zgrajena in da na njej predvsem težke prometne nesreče izredno hitro naraščajo. Nič boljše stanje ni na cestah III. in IV. reda, ki so zelo slabo vzdrževane, mostovi, krivine, vzponi in širine pa prilagojeni za vprežna vozila. Po stanju 31. decembra 1967 je bilo v naši občini registriranih 974 motornih vozil (brez mopedov), kar je za 102 ali 11,5 % več, kot na koncu leta 1966. Največji porast smo dosegli pri osebnih avtomobilih, ki jih je 496 ali 109 oziroma 28 % več, kot na koncu leta 1966. Med registriranimi vozili je še 370 motornih koles, 97 tovornih avtomobilov, 5 avtobusov, 7 specialnih avtomobilov, 14 traktorjev in 22 priklopnih vozil. V tem letu smo prvič registrirali mopede in jih je bilo do konca leta registriranih 608. Po stanju 31. decembra 1967 je bilo v naši občini 2.196 voznikov motornih vozil ali za 6,5 % več kot na koncu leta 1966. Po kategorijah je voznikov: 1.169 A kategorije, 786 B, 178 C, 28 D in 35 F kategorije. Zaskrbljujoče je dejstvo, da je v naši občini porast prometnih nesreč nesorazmerno večji od porasta prometa v letu 1967 napram letu 1966. Posebno visok porast je doseglo število smrtnih primerov, saj jih je bilo skoraj 4-krat več. V letu 1967 je bilo v naši občini ugotovljenih 146 pro- pri teh prometnih nesrečah je: — izgubilo življenje — bilo težje poškodovanih — bilo lažje poškodovanih — nastala materialna škoda Med povzročitelji nesreč je bilo: — voznikov osebnih avtomobilov — voznikov avtobusov — voznikov tovornih avtomobilov — voznikov traktorjev — voznikov motornih koles in mopedov — voznikov vprežnih vozil — kolesarjev — pešcev Povzročitelji nesreč so bili: — iz naše občine — iz drugih občin — tujih državljanov Prijavljeno je bilo: — javnemu tožilstvu — sodniku za prekrške Razen tega je bilo: — mandatno kaznovanih — uporabljenih alkotestov — odvedenih na odvzem krvi — odvzetih vozniških dovoljenj — odvzetih evidenčnih tablic metnih nesreč, to je 28 ali 23,7 % več kot v letu 1966. Največ prometnih nesreč se je zgodilo na cesti II. reda Laško—Radeče, ki je tudi najbolj prometna cesta v občini. Zelo številne pa so bile prometne nesreče na cestah III. reda: Smarjeta—Brezno, Rimske Toplice— Jurklošter in Jurklošter—Polana. Kot črne točke na naših cestah pa bi lahko označili križišče ceste III. reda Laško—Marija Gradec z železniško progo v bližini Pivovarne. Tu v letu v letu 1966 1967 3 11 oseb 30 39 oseb 48 54 oseb 336.220 412.550 N-din 56 77 4 5 22 35 2 4 46 39 1 2 8 8 9 8 76 79 66 91 6 8 69 90 32 37 438 ■446 oseb 25 52 oseb 25 48 oseb 22 22 oseb 28 46 oseb bili v enem letu dve hudi pro- metni nesreči, ki sta terjali tri človeška življenja in okrog 80.000 N-din materialne škode. Med črne točke moramo šteti tudi blagi, a nepregledni ovinek pri transformatorski postaji v Debru, kjer je že večkrat prišlo do prometnih nesreč. Pri ugotavljanju vzrokov prometnih nesreč pridemo do zaključka, da je velika večina prometnih nesreč nastala iz subjektivnih vzrokov, tj. po krivdi koristnika ceste: šoferja, kolesarja ali pešca. Že bežni pregled gornjega primerjalnega prikaza prometnih nesreč nam pove, da je od skupnih 146 prometnih nesreč v letu 1967 na območju naše občine, nastalo 108 zaradi neprimerne hitrosti ali Vinjenosti, torej po očitni krivdi voznika, da o drugih subjektivnih vzrokih kot je izsiljevanje prednosti, neupoštevanje prometnih predpisov in nepazljivosti, ne govorimo. Subjektivne vzroke prometnih nesreč je možno zmanjšati predvsem s preventivnimi ukrepi, tj. z vzgojo vseh koristnikov cest. To nalogo opravlja komisija za vzgojo in varnost v cestnem prometu. Pri vzgoji občanov v prometu pa so dolžne sodelovati tudi druge organizacije in društva, kot npr. združenje šoferjev in avtomehanikov, avto-moto društva, društva prijateljev mladine, Rdeči križ, osnovne šole in krajevne skupnosti. Ostanki osebnega avtomobila po prometni nesreči, ki je terjala tudi človeško žrtev na železniškem prehodu Marijagraške ceste v Laškem 8 cte&c? APRIL-MAJ 1968 Avtomatizacija telefonskega omrežja v Laškem V primerjavi z velikim gospodarskim razvojem v naši državi v povojnem obdobju je zelo očitna močna zaostalost enega osnovnih sodobnih sredstev — telefonije. Tako naša država kot tudi SR Slovenija je po številu telefonov na 100 prebivalcev prav pri dnu lestvice evropskih držav. Močna zaostalost v kapacitetah telekomunikacijskih naprav vpliva na okrnjeno dejavnost tt prometa, ki bi lahko ob večjih kapacitetah in sodobnih napravah mnogo več prispeval k splošnemu razvoju v naši državi. Potrebe po zadostnem številu telefonov stalno naraščajo, saj je porast števila telefonov, neposredno odvisen od splošnega razvoja gospodarstva. Nerazvita tt mreža je predvsem v manjših krajih Slovenije, zato so bila vložena velika sredstva za modernizacijo oziroma avtomatizacijo telefonskega posredovanja. Tudi PTT podjetje v Celju se že dalj časa ukvarja z načrtnim razvojem avtomatizirane tt mreže. Večji del področja ptt podjetja je že avtomatiziran. Avtomatske telefonske centrale so že zgrajene v Celju, Velenju, Šentjurju, Žalcu, Preboldu, Polzeli, Vojniku, Štorah, Šentjurju in Slovenskih Konjicah, v letošnjem letu pa se bodo obstoječim pridružile še avtomatske centrale na Vranskem, v Laškem in Rogaški Slatini. Hiter gospodarski napredek v Laškem, v kraju z živahno industrijo in turistično dejavnostjo, z znanim zdraviliščem ter s sedežem občinske skupščine, zahteva vsekakor tudi modernizacijo PTT službe, zlasti hitrost in zanesljivost. Telefonija s svojimi obstoječimi napravami ni mogla vselej zadostiti vsem potrebam gospodarstva. Zlasti premalo razvito medkrajevno omrežje je povzročalo dolgo čakanje na zahtevane zveze ali pa željenih zvez v potrebnem času ni bilo mogoče vzpostaviti. Sedanjo zastarelo telefonsko centralo z ročnim posredovanjem bo zamenjala nova avtomatska telefonska centrala, izdelek tovarne za telekomunikacije in fi-nomehaniko Iskra Kranj, ki bo omogočala naročnikom samostojno izbiranjem pozivnih številk v celotnem jugoslovanskem avtomatiziranem telefonskem omrežju. Nova centrala bo omogočala enostavnost pozivanja, hitrost ter boljšo kvaliteto vzpostavljenih zvez. Tudi za medkrajevno povezavo avtomatske centrale v Laškem s centralo v Celju bo potrebno zgraditi nov objekt. Sedanji način prenosa s po- močjo visokofrekvenčnih naprav in z nadzemnimi vodi se opušča, ker ne zadovoljuje vse strožjih zahtev in norm telefonskega prenosa, zato bo na relaciji Laško—Celje položen telefonski zemeljski kabel, ki bo optimalno reševal vse zahteve ter potrebe po telefonskih zvezah. Da bi bila dosežena kvaliteta zvez, je po- trebno ob vključitvi nove centrale urediti in razširiti krajevno omrežje, s čemer bo omogočeno nemoteno nadaljnje vključevanje novih naročnikov. Največja težava pri modernizaciji telefonskih naprav je zelo visoka cena novih naprav. Za ureditev nove avtomatske centrale za- četne kapacitete 200 lokalnih priključkov je potrebno okoli 45 milijonov starih dinarjev. Za ureditev in razširitev krajevnega omrežja je potrebo okoli 15 milijonov starih dinarjev za nabavo in montiranje telefonskega medkrajevnega kabla (Laško—Celje) pa bo ptt podjetje porabilo 100 milijonov starih dinarjev. Iz teh podatkov je razvidno, da je urejanje avtomatske telefonske mreže silno drago in da se mora podjetje za ptt promet boriti z velikimi težavami, da bi čimprej uspelo avtomatizirati telefonsko mrežo na celotnem svojem področju ter zagotoviti vsakemu interesentu kvalitetne telefonske usluge. Zdravstveni dom Laško objavlja RAZPORED DEŽURNE SLUŽBE ZA MESEC MAJ 1968 V času od 1. do 31. maja 1968 bo dežurna služba zdravnikov in medicinskih sester za področje Laško'in Rimske Toplice in k tem spadajoče okolice poslovala po naslednjem razporedu: 1968 Zdravnik Medicinska sestra ali bolničarka 1. 5. — 5. 5. Dr. Pečar Samo Vlastelica Olga 6. 5. — 12. 5. Dr. Velikonja Tone Turin Elizabeta 13. 5. — 19. 5. Dr. Dolanc Jože Sološi Helena 20. 5. — 26. 5 Dr. Pečar Samo Vlastelica Olga 27. 5. — 31. 5. Dr. Velikonja Tone Turin Elizabeta Potrebni obiski na domu naj se naroče pri posameznih zdravnikih do 13. ure. Vsi bolniki in poškodovanci, ki jim je potrebna nujna zdravniška pomoč, naj se javljajo dežurnim, 'ki so v službi tisti dan. Avtomatska telefonska centrala v Laškem se bo že letos vključila v avtomatizirano tt mrežo Slika: Foto-kino krožek Laško ŠE NADALJE GROZIJO ... SE ENKRAT w RUŠEVINE Februarska številka »Našega dela« je pod gornjim naslovom objavila prispevek v zvezi s predvidenim rušenjem ostankov jurkloštr-ske graščine. Avtor prizadeto govori o usodi tega objekta in ugotavlja, da je zob časa grajske objekte že tako prizadel, da se je razblinila tudi njihova zgodovinska pomembnost. Krivca za to bi danes pač težko našli, vemo pa, da to ni niti prvi niti poslednji v vrsti spomenikov, ki jih čaka podobna usoda. Po zakonu o spomeniškem varstvu so za usodo teh spomenikov neposredno odgovorni njihovi lastniki, zavodi pa so predvsem strokovni organi, ki prizadete sicer lahko opozarjajo na kritično stanje, ukrepajo pa lahko samo v primeru, če imajo za to zagotovljena potrebna sredstva. Soglašamo s piscem, da ob stanju, kakršno je v Jurkloštru, le še težko govorimo o kulturni pomembnosti objekta. Spričo tega je zavod že leta 1966 tudi dal svoje soglasje, da se ruševine odstranijo. Da pa, kar zadeva njegovo ukrepanje, ne bo nepotrebnih sporazumov, objavljamo v celoti dopis, ki ga je zavod dne 23. 9. 1967 naslovil na občinsko skupščino Laško in ga hkrati poslal v vednost tudi pristojni gradbeni inšpekciji. Dopis objavljamo brez sprememb in popravkov, dovolili smo si samo, da nekatera mesta, ki se nam zde v luči citiranega dopisa važna, posebej podčrtamo. »Na vaš zahtevek je Zavod za spomeniško varstvo v Celju lansko jesen DAL SOGLASJE ZA RUŠENJE OSTANKOV NEKDANJE GRAŠČINE V JURKLOŠTRU. Svoj pristanek je vezal na pogoj, da se objekt najprej dokumentira (dokumentacijo je opravil zavod na lastne stroške) in da se IZVEDE RUŠITEV V SKLADU Z VSEMI VARNOSTNIMI PREDPISI. Ob nedavnem obisku konservatorja v Jurkloštru je bilo ugotovljeno, da so ljudje pričeli objekt rušiti. .Konservator je rušenje ustavil, ker sodi, da je treba pri teh delih ne le zagotoviti ustrezno varnost, marveč tudi STROKOVNO PRECENITI, KOLIKO UTEGNE RUŠENJE PRIZADETI TISTI DEL GRAŠČINE, KI NI V RUŠEVINAH IN SLUŽI STANOVANJSKIM NAMENOM. Značilnost teh ruševin je namreč v sistemu obokov, ki zaradi zrahljanosti razrivajo zidovje, zato bi moral ustrezni strokovnjak najprej izračunati, kako te sile delujejo, da ne bo prišlo do nepredvidenih in nezaželenih posledic. Zato štejemo za potrebno, da pristojni organ občinske skupščine rušenje ne le dovoli, marveč da si pri- skrbi tudi pismeno strokovno izjavo, da bo rušenje izvedeno tako, da ohranjeni del graščine statično ne bo ogrožen. Zavod v nobenem primeru ne more prevzeti odgovornosti za nepredvidene posledice, zato predlagamo, da stvar prouči pristojna gradbena inšpekcija, ki bo prevzela tudi polno odgovornost za predvidena dela.« Za zavod za spomeniško varstvo ravnatelj Ivan Stopar 1. r. Ko smo povprašali in se pozanimali na oddelku za gospodarstvo občine Laško, kaj je bilo na poslano opozorilo ukrenjeno, smo o tem prejeli naslednji odgovor: Resnici na ljubo, ruševine nad obokom stare graščine v Jurkloštru še vedno ogrožajo varnost ljudi. Res je tudi, da se Zavod za spomeniško varstvo v Celju ni strinjal z odstranitvijo ruševin brez strokovnega vodstva. Stališče zavoda je bilo prav gotovo utemeljeno, le da takrat ustreznega strokovnega vodstva ni bilo mogoče zagotoviti. V letošnjem proračunu je občinska skupščina zagotovila potrebna sredstva za odstranitev ruševin. Dogovorjeno je že, da bo rušitvena in sanacijska dela opravilo podjetje Splošne obrtne delavnice Laško v mesecu maju, s čemer bo zadoščeno tudi zahtevi Zavoda za spomeniško varstvo. Oddelek za gospodarstvo občine Laško Ugotovitve tržne inšpekcije (Nadaljevanje s 7. strani) Na splošno se zasebni gostinci bolj trudijo, kot gostinci v družbenem sektorju, da bi bil njihov lokal čim bolje urejen in opremljen. V zadnjem času je bilo moderniziranih več trgovskih lokalov in zgrajenih je bilo tudi nekaj novih kapacitet. S tem smo dobili v naši občini kar tri samopostrežne trgovine. Z modernizacijo trgovskih lokalov so največ pridobila večja potrošniška središča. Slabše je s podeželskimi trgovinami, do katerih ima trgovsko podjetje še vedno mačehovski odnos. To je tudi razumljivo, ker te trgovine delajo majhen promet in zato za podjetje niso tako zanimive. Vse to pa vpliva, da so te trgovine slabše opremljene kot v večjih potrošniških krajih. Oprema v njih je stara in dotrajana, skratka neprimerna za sodoben trgovski promet. Preteklo leto bi lahko imenovali leto liberalizacije cen. Cene so bile sproščene v proizvodnji in v trgovini. Na območju naše občine skoraj vse gospodarske organizacije formirajo cene po tržnih razmerah, razen treh proizvodnih gospodarskih orga-. nizacij (»Volna« Laško, Cementarna Zidani most, delno »Papirnica« Radeče) in delno tudi trgovine. Trgovina ima predpisano najvišjo prodajno ceno in najvišjo maržo, ki jo lahko zaračunava na nabavno ceno samo za najvažnejše živilske proizvode. Kakovost prehrambenih proizvodov je inšpekcija pretežno kontrolirala v trgovini na drobno, deloma pa tudi v gostinstvu. V gostinstvu je iz prometa izločila nekaj brezalkoholnih pijač (kokte, oranžade, sodavice itd.), ker jim je potekel rok uporabnosti in zaradi neodgovarja-joče kvalitete. Prav tako je tudi v trgovini izločila iz prometa razno blago, ki mu je potekel rok uporabnosti, zaradi neprimerne kakovosti, ali pa je bilo blago pomanjkljivo deklarirano in označeno — vse v vrednosti 7.829,50 N-din. Trgovine, ki se ukvarjajo s prodajo sadja in zelenjave, so kljub dobri letini prodajale nekvalitetno, nesorti-rano, neprebrano sadje in zelenjavo, ki ne odgovarja pravilniku o kakovosti sadja in zelenjave. Trgovina na splošno prodaja slabo sadje, ki je nezrelo, neprebrano, mehanično in biološko poškodovano. Na območju naše občine je še vedno precej šušmarjev, ki jih je zelo težko odkrivati, ker jih koristniki njihovih uslug prikrivajo. Najštevilnejši šušmarji so še vedno zidarji, ki gradijo nove hiše zasebnikom, ti pa jih ščitijo, ker se bojijo, da jim ne bi delali, če bi jih izdali. Veliko je tudi avtoprevoznikov, ki imajo manjša vozila in po Službi opravljajo razne prevoze zasebnikom in celo delovnim organizacijam. Zoper šušmarje, ki jih je odkrila inšpekcija, so bili uvedeni postopki, Z upravno odločbo jim je bilo naloženo, da si morajo v določenem roku priskrbeti dovoljenje za opravljanje obrti (redne ali popoldanske), če tega ne bodo storili, pa morajo prenehati s poslovanjem. Zoper tiste, ki svoje dejavnosti niso legalizirali — je inšpekcija uvedla postopek o prekršku, ki pa ni vedno dosegel svojega namena. Deloma zato, ker so z zakonom določene kazenske sankcije prenizke, pa tudi zato. ker sodnik za prekrške- te prijave rešuje zelo počasi. Zato kaznovalna politika na tem področju ni bila dovolj učinkovita. Rudi PODBREGAR Pisma iz naših krajevnih skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST JURKLOŠTER V Jurkloštru so oskrbo z vodo postavili na prvo mesto Oskrba z zdrava pitno vodo je bil v Jurkloštru že vrsto let problem. Večina prebivalcev se je oskrbovala z vodo iz potokov, mnogi pa se še danes. Zato se je krajevna skupnost odločila oskrbeti z vodo predvsem šolo, ki je bila priključena še na nekdanji dotrajani grajski vodovod, zgrajen pred nekako 100 leti. Predračun obnove prve faze od zajetja do šole je znašal 20.000 dinarjev, toda sredstev je bilo na razpolago le 8.000 din. Vso razliko so dopolnili s prostovoljnim delom in drugimi internimi akcijami. Na pobudo KS je vodstvo osnovne šole organiziralo med starši šo-lobveznih otrok širšo prostovoljno akcijo za izkop in zasip 600 m dolgega jarka za položitev novih vodo- Krajevna skupnost Jagnjenica— Svibno. vzdržuje ceste IV. reda skupno s KS Radeče. Težava pri vzdrževanju cest IV. reda je le, ker ni dovolj sredstev. Ceste so namreč vodnih cevi. S to prostovoljno akcijo smo prihranili okroglo 10.000 din, ki bi jih sicer bili morali plačati izvajalcu, če bi to delo ne opravili v lastni režiji. S temi skupnimi napori je za minuli 29. november pritekla v šolo voda s polnim pritiskom, ki je kristalno čista in ni več ob deževju pomešana z razmočeno zemljo. Sedaj smo pred drugim delom naloge, da podaljšamo vodovod še za 1000 metrov do naselja Mišji dol, zgradimo še eno zajetje z rezervoarjem in tako oskrbimo celotno naselje z zdravo vodo. Tudi za to investicijo, ki predstavlja vrednost 15.000 dinarjev, nameravamo organizirati prostovoljno delo. L-ko vse preveč obremenjene in uničene s prevozi lesa iz zasebnih in družbenih gozdov. Zlasti je to sporno na spodnjem delu Počakovega, kjer Gozdno gospodarstvo, obrat Radeče POMEMBNO DELO poravnalnega sveta Poravnalni svet Jurklošter je začel delovati pred devetimi leti. Ves čas so se občani s pridom posluževali institucije za sporazumno odpravljanje medsebojnih sporov. Do leta 1967, Je poravnalni svet deloval nekako pod okriljem občinskega sodišča, ki mu je bilo tudi treba redno poročati o delu. Leta 1967 je bila izvršena reorganizacija in je bil poravnalni svet ustanovljen pri krajevni skupnosti, kakor je to tudi določeno v 22.-25. členu statuta KS. “ Predsednik in člani poravnalnega sveta ter njihovi namestniki so bili izvoljeni na zboru krajevne skupnosti za dobo dveh let. Funkcija predsednika in članov, kakor tudi tajnika poravnalnega sveta je častna in brezplačna. Poravnalni svet je lani na predlog občanov obravnaval 36 sporov, od katerih je bil v 32 primerih dosežen sporazum in le 4 primeri so bili odstopljeni sodišču. Od spornih zadev so bile na prvem mestu osebne žalitve, za tem motenje posesti, preužitne pravice itd. spravlja les iz gozda. Delo opravljajo s konji nosači in tudi z vprego, s čemer delajo veliko škodo na cesti pa tudi na zasebnih zemljiščih. Vas Cimemo je še vedno brez ceste, po kateri bi se dalo peljati z motornim vozilom. Krajevna skupnost bo letos pričela reševati tudi ta problem in skušala zbrati sredstva za strojna dela pri gradnji ceste Jelovo—Podkraj—Cimemo. Samo za dela buldožerja in kompresorja bi bilo potrebno 25 do 30 tisoč dinarjev. Z ureditvijo ceste v dolžini 2 km od Starega dvora do Jagnjenice je bil lani sicer ta odsek asfaltiran in cestno podjetje se je obvezalo, da bo letos uredilo robove in kanale ob cesti, vendar se teh del kljub izredno ugodnemu vremenu doslej še ni lotilo, niti ni nobenih izgledov, da bodo asfalt prekrili z zaščitnim slojem. Zaradi tega trpi spodnji sloj. Posledica tega bo, da bodo za to cesto porabljeni milijoni propadli. V Svibnem bodo letos dogradili vodovod. Šola ima notranjo vodovodno napeljavo že urejeno. Zunanja dela s priključkom pa bodo izvršili, ko bo zgrajen glavni rezervoar. Brez pitne vode je tudi del naselja Stari dvor. Tudi tu gradijo vodovod, ki bo letos zgrajen, investirajo pa sami interesenti. KS jim pomaga le pri nabavi materiala in organizaciji dela. Na Sevcah pri Rimskih Toplicah urejajo nova hmeljišča Kmetijske zadruge Laško Slika: Foto-kino krožek Laško KRAJEVNA SKUPNOST JAGNJENICA - SVIBNO Ceste vse preveč uničujejo prevozi lesa KRAJEVNA SKUPNOST VRH NAD LAŠKIM ZA CESTE - D A, ZA VODO - NE Krajevna organizacija Vrh nad Laškim je ena najmanjših v laški občini. Obsega področje, ki je izrazito kmetijsko. Tu ni kakih industrijskih objektov, vendar je precejšnji del prebivalcev zaposlenih v industriji — v glavnem v rudniku, Volni in Pivovarni Laško. Zaradi drugačne strukture prebivalstva in lege kraja se tudi dela oziroma naloge naše krajevne skupnosti nekoliko razlikujejo od tistih v večjih središčih. Nekatere naloge, ki so jih dolžne opravljati druge krajevne skupnosti, pri nas zaenkrat sploh ne pridejo v poštev, zato pa druge toliko bolj izrazito in zahtevno stopajo v ospredje. Elektrifikacija našega kraja je v glavnem končana. So še sicer posamezniki, ki jim še ni zasvetila električna luč, vendar jim tega ne gre vsiljevati zaradi lastne nezainteresiranosti. Z vodo je naš kraj različno preskrbljen. Ljudje uporabljajo vodo iz navadnih odprtih vodnjakov, iz zajetij kapnice, obstajajo pa tudi manjši vodovodi. Večjih vodovodov ni. ker so naselja precej raztresena, manjka pa tudi močnejših studencev, kjer bi bilo mogoče urediti večja zajetja. Edini večji vodovod, ki bi bil v našem kraju, je pa šele v načrtu. Ta bi napajal vas Vrh, ne-obhodno potreben pa je za šolo, ki je zelo slabo preskrbljena z vodo. Ni to kak novejši načrt, saj se je o tem razpravljalo že pred leti, vendar se zaradi nerazumevanja prebivalcev te vasi in pomanjkanja sredstev pri občinski skupščini ta stvar ni premaknila z mrtve točke. Tudi letos so nekateri člani sveta predlagali, naj bi se pričela akcija za uresničenje tega načrta, vendar pri večini prebivalcev ni bilo zadovoljivega odziva. Kljub temu menim, da to zadevo ne bo mogoče odlagati v nedogled, kajti šola, predvsem pa šolska kuhinja, ne moreta v redu delovati brez tekoče vode. Najbolj stopa pri nas v ospredje vprašanje ceste. Lahko bi rekel, da je to najvažnejša naloga, ki se postavlja pred KS, saj je zato zadevo zainteresiran tudi najširši krog občanov. Nagel tempo življenja ter še bolj nagel razvoj motorizacije v zadnjem desetletju je napravil ogromno preobrazbo ljudi v tem smislu. Pred desetimi leti je bilo težko prepričati koga, da bi šel v delovno akcijo za popravilo ceste, danes to ni več težko. Lahko brez pretiravanja trdim, da se je v minulih letih napravilo kar precej na tem področju. Tako so že lansko leto dogradili cesto v vas Žigon, kjer je opravljenega mnogp prostovoljnega dela. Ne navajam števila s točnimi podatki, pravzaprav jih nihče niti beležil ni. Nič manj aktivni niso bili prebivalci vasi Selo, ki so si tudi v razmeroma kratkem času in z majhnimi sredstvi, ki jim jih je dala na razpolago KŠ, zgradili cesto od ceste III. reda na Vrhu v središče vasi. Temu podobni primeri so še tudi v nekaterih drugih vaseh kakor v Laški vasi, Gozdecu in pa v zaselku Leskovca. O cesti Vrh—Velike Grahovše so več let razpravljali skoro na vsakem zboru volivcev. Sklicani so bili zbori volivcev posebej za to področje, na katerih se je razpravljalo KRAJEVNA SKUPNOST VRHOVO Tudi Vrhovčani so vprašanje oskrbe z dobro pitno vodo postavili na prvo mesto. Za zgraditev vodovoda so morali zbrati 180.000 N-din. Od tega so dobili iz občinskih sredstev 35.000 dinarjev, vse ostalo pa so prispevali sami, bodisi v denarju ali v delu. Letos imajo v načrtu, da zgra- samo o tej cesti. Vendar ni bilo uspehov, zakaj, ne bi mogel reči. Toda letos je tudi tu zavel nov veter. Spričo ostalih činiteljev je verjetno največ k temu pripomoglo razumevanje občinske skupščine, ki je za gradnjo te ceste odobrila 9.000 dinarjev. Sklican je bil za te vasi zbor volivcev, na katerem je bil med drugim izglasovan tudi predlog, da bo vsako gospodarstvo opravilo najmanj 5 dni prostovoljnega dela. Poleg tega je bil sprejet sklep, da cesto dokončajo do 1. maja letos. Sprva je sicer kazalo, da bo sklep ostal le na papirju, vendar sem sedaj prepričan, da bo realiziran. Saj so do konca marca napravili več kot polovico tega, kar morajo napravit. Konrad Jurkošek dijo vodovod tudi na Goreljcah, za kar bo potrebnih 50.000 dinarjev. Občina jim je zagotovila 15.000, razliko 35.000 dinarjev pa bodo prispevali vaščani. S to investicijo bo vprašanje preskrbe s pitno vodo v tej krajevni skupnosti v glavnem rešeno. (Nadaljevanje na 13. strani) Na železniškem odseku Zidani most—Radeče s težko mehanizacijo odstranjujejo del skalnatega hriba, da bi izravnali dosedanjo krivino Slika: Foto-kino krožek Laško Zgleden primer dela krajevne skupnosti KRAJEVNA SKUPNOST REClCA KRAJEVNA SKUPNOST OBTOŽUJE G0Ž0N9 G0SP00ARSTV0 Vzdrževanje cest IV. reda je največji problem na našem območju. Cesto IV. reda — dolgo 8 km — ki je speljana po dolini Rečice, skupno vzdržujeta Krajevna skupnost Laško in Rečica, obe pa v okviru razpoložljivih finančnih sredstev. Vodovod bodo obnovili Vodovodno omrežje, ki oskrbuje z vodo osnovno šolo v Rečici in njeno bližnjo okolico, je dotrajano. Ker so na zboru občanov med drugim obravnavali tudi vprašanje ureditve tega vodovoda, je KS ta dela uvrstila v letošnji program. Iz sredstev občinskega proračuna bodo dobili za nakup materiala 10.000 dinarjev, dočim bodo občani sodelovali pri gradnji s prostovoljnim delom. Zgledna pripravljenost občanov Upamo si trditi, da je ta cesta IV. reda najbolj prometna in obremenjena s težkimi kamioni, kolikor jih vzdržujejo krajevne skupnosti. Največji uporabnik te ceste S težkimi kamioni je Gozdno gospodarstvo Celje — obrat Laško. V januarju, ko je bila odjuga in je cesta kipela, je Gozdni obrat Laško prevažal les in cesto uničil tako, da ni bila več prevozna, saj so jim diferenciali kamionov nasedli na grebene, ki so nastali po sredini ceste. Skupno s KS Laško smo cesto delno zakrpali, saj smo navozili 250 m3 gramoza v vrednosti 1,000.000 S-din. Smatramo, da je 310 dinarjev za kilometer tako obremenjene ceste odločno premalo. Zadnji čas je, da se ceste IV. reda kategorizirajo po prometu in obremenitvi ter določi za takšne preveč obremenjene ceste večji znesek za kilometer. Spričo takšnih dejstev pa tudi upravičeno zahtevamo, da naj k vzdrževanju ceste IV. reda v Rečici prispeva svoj delež tudi Gozdno gospodarstvo, ki cesto prekomerno uničuje. Ta zahteva je toliko bolj upravičena, ker so občani sami v zadnjih dveh letih zgradili tri mostove, oporne zidove in več vodnih propustov ter za ta dela žrtvovali nad 3.000 prostovoljnih delovnih ur, medtem ko je material plačala krajevna skupnost. S. O. ELEKTRO CELJE — Zakaj tako? Elektrifikacijska mreža na področju KS Rečica je v glavnem zadovoljiva, čeprav 15—20 gospodarstev še nima elektrike. Vzrok temu je, ker so posamezniki oddaljeni od že obstoječega omrežja nekaj sto metrov in celo več. Sami nimajo toliko sredstev, da bi si elektriko napeljali, krajevni skupnosti pa primanjkuje sredstev celo za najnujnejše, kaj šele za pomoč pri elektrifikaciji posameznih gospodarstev. Kljub temu smo leta 1966 pomagali enemu vaščanu pri napeljavi elektrike s 500 dinarji iz sredstev za osnovno dejavnost. Naselje Huda jama, del Rečice, Slivno in Šmohor je sicfer zadovoljno s samim omrežjem, nikakor pa ne z napestostjo toka. Transformator pri bivši Videčnikovi žagi je tako obremenjen, da pri najbolj oddaljenih koristnikih toka napetost niha od 250 V na 135 V in obratno. . Kljub večkratnim intervencijam pri Elektro Celje, še do danes ni bilo ničesar storjenega, razen to, da so pred letom namestili za teden dni registrirni voltmeter in ugotovili, da so bile intervencije upravičene. Morda bi Elektro Celje vsaj sedaj po enem letu povedalo, kako daleč je s to stvarjo in kdaj bodo uporabniki električnega toka dobili ustrezno napetost elektrike? (Nadaljevanje s prejšnje strani) Za vzdrževanje cest IV. reda so že letos navozili na ceste 145 m3 gramoza v vrednosti 4.350 dinarjev, nadaljnjih 150 m3 pa bodo navozili še v prihodnjih tednih. Iz svojih sredstev je krajevna skupnost ža te potrebe namenila 8.000 dinarjev, dočim so vaščani svoj delež prispevali predvsem v delu, deloma pa tudi v denarju. Preglavice jim dela še kanalizacija, vendar se te zaenkrat še ne morejo lotiti, ker bo terjala ne le precej sredstev, ampak tudi mnogo dela. Zato so to akcijo zaenkrat še odložili. Da bi dobili dovolj močan električni tok in tako čimbolj izkoristili mehanizacijo v svojih gospodarstvih, so s pomočjo Elektro Celje zgradili nov transformator. Pri tem so vaščani prispevali 7 drogov ter izkopali jame in opravili še druga dela v vrednosti 1.300 dinarjev. Že nekaj teh številk pove, da je pripravljenost občanov te skupnosti za sodelovanje v skupnih akcijah izredna — naravnost vzgledna kot ma-lokje. S tem pa seveda svojega letošnjega programa še niso izčrpali. V načrtu še imajo marsikaj, o tem pa pravijo, da bodo poročali še pozneje. K. Iz naselja Otok v Laškem — Kaj pravijo k temu investitorji, hišni sveti in ne nazadnje Stanovanjsko podjetje ter kdaj mislijo pospraviti s to navlako: do letošnje turistične sezone ali bodo počakali še eno leto? Slika: Foto-kino krožek Laško 15. maja mora biti plačana II. akontacija odmerjenih davščin Prispevki in davki, odmerjeni od katastrskega dohodka (od kmetijske dejavnosti), od dejanskega dohodka (obrtniki obračunski) in od pavšalnih t>snov (obrtniki pavšalisti), zapadejo v plačilo vsakega prvega v četrtletju, to je 1/1, 1/4, 1/7 in 1/10 v letu, plačani pa morajo biti v 45 dneh po zapadlosti, to je 15/2, 15/5, 15/8 in 15/11 v letu. Ti roki so večini davčnih zavezancev že dobro znani, vendar jih nekateri ne upoštevajo. Davčnim zavezancem, ki do roka ne plačajo odmerjenih davščin, mora ob. činski upravni organ pristojen za finance v smislu 183. člena zakona o prispevkih in davkih občanov (Uradni list SRS, št. 7-59/) od dolga obračunati 9 % zamudne obresti. S tem se dolg še poveča in če ga zavezanec ne plača sam, ga je občina v smislu določil zakona o prisilni izterjatvi prispevkov in davkov občanov (Uradni list SRS, št. 11-106/65) dolžna izterjati z rubežem in prodajo zavezančevega premoženja. Prisilna izterjava povzroča občutne stroške, katerih plačnik je davčni zavezanec. Stroški so, poleg že omenjenih 9 % zamudnih obresti, še 1,50 N-din za pismeni opomin, stroški rubeža in prisilne prodaje po 1 % od glavnega dolga, in sicer posebej za rubež in posebej za prisilno prodajo. Za vsako pot izvrševalca v zvezi z rubežem in prodajo pa se zavezancu zaračunajo stroški v znesku 5,00 N-din. Davčnega zavezanca bremenijo tudi vsi drugi stroški (za čuvanje zarubljenih predmetov, prevoz, stroški cenilcev in drugo) v dejanskih zneskih. Iz navedenega sledi, da se bliža rok plačila II. akontacije uvodoma naštetih davščin in da bo treba do 15. maja 1968 plačati zneske, kot jih bo občinski upravni organ pristojen za finance obračunal. Položnice bodo napisane in poslane davčnim zavezancem nekaj dni pred rokom. Zavezanci naj s plačilom ne zamujajo, sicer bodo imeli nepotreb- ne stroške, ki nastajajo in so predpisani za prisilno izterjavo. Hkrati še posebej opozarjamo tudi vse zavezance, ki so po prejetih odločbah dolžni plačati prispevek za uporabo mestnega zemljišča (občani iz Laškega, Rimskih Toplic, Ogeč, šmarje-te in Radeč), da ta prispevek plačajo čimprej tako za lansko leto (če ga še niso plačali v celoti), kakor tudi za prve tri mesece letošnjega leta, ker se bodo le s pravočasnim plačilom prispevka obvarovali stroškov, ki bi nastali s prisilno izterjavo. Oddelek za finance Nov »izum« Z rušo spodrezano ob robovih cestišč krpa Cestno podjetje Celje kotanje na asfaltni cesti. Vse kaže, da namerava podjetje na asfaltnem traku urediti cvetlične nasade in s tem prispevati svoj delež za naš tradicionalni praznik »Piva in cvetja«. Napovedi, da bodo vse ceste do 1. maja urejene, lahko verjamemo, ker gre s tem »izumom« delo hitro od rok, razen če jim seveda tudi za to spet ne bo zmanjkalo denarja... Karikatura: Jože Majcen Cestnega podjetja Celje 9 nezaposlenih na področju občine Laško po kvalifikacijski strukturi in šolski izobrazbi, ki so bili v evidenci pri Komunalnem zavodu za zaposlovanje delavcev v Celju na dan 31. 3. 1968. VSE NAROČNIKE, KI SE NISO PLACALI NAROČNINE, PROSIMO, DA TO STORE BREZ ODLAŠANJA IN SE POSLUŽIJO POLOŽNICE, KATERO SMO PRILOŽILI FEBRUARSKI ŠTEVILKI. UREDNIŠTVO! »Naše delo« izhaja mesečino — Izdaja Skupščina občine Laško — Urejuje uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik Lev TIČAR — Uredništvo in uprava: Laško 1, telefon 10 in 11, interna številka 4 in 6 — Cena za posamezno številko 1 N-din — Žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva, podružnica Laško številka 5071-637-5 — Rokopise, objave in oglase za vsako številko sprejemamo do zadnjega v mesecu — Nenaročenih rokopisov ne vračamo. Tisk in klišeji GP »Celjski tisk« Celje. POKLIC Šolska izobrazba Spol M ž Skupaj elektro tehnik srednja 1 1 učitelj srednja — 1 1 ekonomski tehnik srednja — 3 3 matur, gimnazije srednja — 1 1 mizar Kvalificiran 2 — 2 natakar Kvalificiran 1 i 2 ključavničar kvalificiran 2 — 2 jamski kopač Kvalificiran 1 — 1 avto mehanik Kvalificiran 1 — 1 elektro mehanik kvalificiran 1 — i čevljar kvalificiran 2 2 gradbeni delovodja kvalificiran 1 — 1 elektro inštalater Kvalificiran 1 — 1 šofer kvalificiran 1 1 vrtnar-ica kvalificirana 1 1 trg. prodajalka kvalificirana 3 3 administrator kvalificirana 3 3 mlekar-ica Kvalificirana 1 1 krojač-ica Kvalificirana — 2 2 kuhar-ica kvalificirana 2 2 šivilja kvalificirana — 1 i nekvalificirani delavci brez poklica 65 84 149 invalidi kvalificirani 6 2 8 invalidi nekvalificirani brez poklica 6 2 8 Skupaj: 91 107 198 Srednja 1 5 6 Kvalificirani 13 14 27 Nekvalificirani brez poklica 65 84 149 invalidi 12 4 16 Skupaj; 91 107 198