GDK: 907:(497.12) Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji The Role of Forests within the Concept of Nature Protection Strategy in Slovenia. Baldomir SVETLIČič• Izvleček Svetličič, B.: Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji. Gozdarski vestnik, št. 9/1996. V slovenščini, cit. lit. 9. Avtor predstavi zasnovo delovnega gradiva "Strategija varstva narave v Sloveniji; Inačica 3.0 (osnutek), Ljubljana, april 1996, in v kontekstu predstavljene strategije skuša poudariti pomen in vlogo gozdov pri ohranjanju narave in o varstvu naravne in kulturne dediščine (naravnih in kultur~ nih vrednot) v gozdu in gozdnem prostoru. Ključne besede: gozd, gozdarstvo, ohranjanje narave, varstvo naravnih in kulturnih vrednot. 1 UVOD INTRODUCTION Prizadevanja po ohranjanju narave, vseh živih bitij in njihovega življenjskega okolja postaja v svetu vse bolj razpoznavno meri~ lo osveščenosti in s tem civiliziranosti po- samezne družbe. Številni mednarodni do- kumenti vsebujejo zahteve po ohranitvi na- rave v vseh njenih pojavnih oblikah, kar vse pogosteje določa meje in vsebino mnogim človekovim dejavnostim. Slovenijo simbolizirajo gozdovi, ki pokriva- jo več kot polovico slovenske krajine (54%), skupaj z gozdnatim prostorom pa kar tričetrt površine (75%) slovenskega ozemlja. Pred- stavljajo najpomembnejši prostorski element naše naravne in kulturne krajine in so kot njena bistvena prvina hkrati tudi zelo po- membna naravna vrednota. Našo deželo uvrščajo med najbolj gozdnate dežele Evro- • B. S., dipl. inž. gozd., Ministrstvo za okolje in prostor, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1b, 1000 Ljubljana, SLO Synopsis Svetličič, B.: The Role of Forests with in the Con- cept of Nature Protection Strategy in Slovenia. Gozdarski vestnik, No. 9/1996. ln Slovene, lit. quot. 9. The author presents the outline of the materials with the title "A Strategy regarding Nature Protec- tion in Slovenia; variant 3.0 (draft), Ljubljana, April 1996"; within the context of the strategy presented the significance and role of forests in nature con- servation and the protection of natural and cultural heritage (natural and cultural values) in the forest and forest space are emphasized. Key words: forest, forestry, nature conserva- tion, protection of natural and cultural values. pe, ki jo odlikujejo številna in obsežna ob- močja sorazmerno dobro ohranjene nara- ve z veliko ekosistemsko pestrostjo sana- ravnih gozdov, ki veliko prispevajo h kako- vosti življenja v njej in vsekakor pomenijo njeno primerjalno prednost v Srednji Evro- pi. Slovenski gozdovi kažejo s svojim vide- zom in notranjo ekqsistemsko stabilnostjo pozitivne rezultate uveljavljenih načel traj- nega, sonaravnega in večnamenskega rav- nanja z gozdom ob načrtnem vključevanju naravovarstvenih usmeritev in krepitvi opti- malne sposobnosti opravljanja vseh svojih funkcij. Splet okoliščin nastajanja novejše gozdar- ske zakonodaje, podzakonskih predpisov in programa razvoja gozdov je pripomogel, da je večina strokovne vsebine ohranjanja in varstva narave teh aktov odraz uspešnega in usklajenega medsektorskega sodelova- nja varstvenikov narave in gozdarjev pri njihovi pripravi, kakor tudi njihove strokov- ne razgledanosti. Prav zato ni nič nenavadnega, ko se pri razlagi večine pojmov, vezanih na vlogo Gozd V 54, 1996 407 Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji, zatekamo k strokovno že uskla- jenim in družbeno verificiranim pisnim vi- rom z gozdarskega področja, saj je v njih dosežena in izkazana visoka stopnja kul- turne zavesti in obvezujoče izražena pri- pravljenost stroke, da posveti ohranjanju narave in varstvu naravnih in kulturnih vred- not posebno pozornost. Ekološka pestrost, naravna ohranjenost in stabilnost slovenskih gozdov niso le sreč­ na okoliščina, ampak rezultat kontinuitete dolgoletnih strokovnih prizadevanj gozdar- ske stroke pri gozdarskem načrtovanju, po- zitivnega odnosa do gozda in spleta narav- nih dejavnikov. Omenjena ugodna osnova nam realno omogoča uspešno ohranjanje biološke raznovrstnosti (rastlinskih in žival- skih vrst ter njihovih habitatov), ohranitev naravnih procesov, naravnega okolja in ekološkega ravnotežja. 2 VLOGA GOZDOV V ZASNOVI STRATEGIJE VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI 2 THE ROLE OF FORESTS WITH IN THE CON- CEPT OF NATURE PROTECTION STRATEGY IN SLOVENIA 2.1 Izhodišča 2.1 The Concept Značilnost Slovenije sta pestra in razme- roma dobro ohranjena narava in krajina. Prav zato je naša skupna odgovornost zlasti v tem, da te vrednote doživljamo in uporab- ljamo na način, ki omogoča njihovo ohrani- tev z namenom, da jih lahko v čim boljšem stanju prepustimo zanamcem. Strategija varstva narave v Sloveniji, Ina- čica 3.0 (osnutek), Ljubljana, april 1996, je nadaljevanje strokovnih naporov v smeri, ko v okviru mednarodnih izhodišč, načel, sprejetih dogovorov ter dokumentov, izku- šenj in priporočil predlagamo strateške us- meritve ter pravne in organizacijske rešitve za uresničevanje teh usmeritev. Zaradi celo- vitosti problematike, strategija presega pri- stojnosti sektorja varstva okolja, zato lahko njeno dejansko učinkovitost pričakujemo le ob sprejetju na državni ravni. Vloga gozdov je v omenjeni zasnovi stra- tegije varstva narave v Sloveniji izrednega 408 Gozd V 54, 1996 pomena in zavzema v poglavju "Vključeva­ nje načel varstva narave v druge sektorje" temu primerno mesto. Zakon o gozdovih (Ur.l. št. 30/93), zago- tavlja sonaravne in večnamensko gospo- darjenje z vsemi gozdovi kot naravnim bo- gastvom. V skladu z načeli varstva okolja in naravnih vrednot zagotavlja trajno in op- timalno delovanje gozdov kot ekosistema ter ohranjanje in pospeševanje njihovih funkcij. Omogoča ohranjanje naravnih po- pulacij rastlinskih in živalskih vrst, naravnih procesov, ohranja in vzpostavlja naravno sestavo biocenoz in celo pospešuje njihovo naravno (biološko) pestrost. 2.2 Struktura strategije 2.2 Strategy's structure • Strategija vsebuje dolgoročne cilje, na- čela in merila za določanje prednostnih na- log ter predloge za usmerjanje varstva na- rave v Sloveniji; • organiziranost varstva narave govori predvsem o službah, zakonodaji, nadzoru, financiranju; • spremljanje in ocenjevanje uresničeva­ nja Strategije govori o ugotavljanju uspe- šnosti oz. spremljanju trendov na področju varstva narave v Sloveniji; • akcijski program je operativni del pro- grama, ki se preverja in dopolnjuje vsakih pet let; sestavljajo ga predlogi potrebnih projektov in ukrepov za posamezna področ­ ja (biološka raznovrstnost, zavarovana ob- močja, ... ); • dodatki pojasnjujejo delovno področje varstva narave, pojme, uporabljene v pro- gramu in povzetek analize stanja varstva narave v Sloveniji. 2.3 Okoliščine nastanka Strategije 2.3 The circumstances which conditioned the stra- tegy's origin Osamosvojitev in mednarodno priznanje Slovenije sta povzročila velike vsebinske, organizacijske in zakonodajne spremembe na področju lastnine, gospodarskih dejav- nosti in mednarodnih pristojnosti. Omenje- ne spremembe in druga vzporedna dogaja- nja izkazujejo veliko možno nevarnost za še ohranjeno naravo, ki je ima Slovenija Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji primerjalno več kot druge države in je hkra- ti tudi temelj njene indetitete. Bogata tradicija Slovenije na področju na- črtnega naravovarstva se med drugim ka- že z izločitvijo prvih pragozdnih rezervatov na Kočevskem že pred dobrim stoletjem (leta 1892) in prvim programom varstva narave (Spomenica iz leta 1920). Izkazana tradicija, potrebe in mednarod- ne obveznosti narekujejo pripravo strateš- kega dokumenta, za katerega je Odbor za infrastrukturo in okolje Državnega zbora Re- publike Slovenije na svoji 75. seji z dne 27.11.1995 sprejel naslednji sklep: "Državni zbor Republike Slovenije nalaga Vladi Republike Slovenije, da v najkrajšem možnem roku predloži v obravnavo Strate- gijo varstva ohranjanja narave in varstva naravnih vrednot v Republiki Sloveniji, ki bo celovito opredelila sistemske rešitve, krite- rije, pogoje in merila varstva narave." 2.4 Namen Strategije varstva narave 2.4 The purpose of nature protection strategy Slovenska Strategija varstva narave mo- ra postati nacionalna podlaga za pravilno in odgovorno ravnanje državnih in krajevnih organov pri odločanju o prihodnjih temelj- nih usmeritvah gospodarske politike v Slo- veniji. Le na ta način bomo lahko zagotovili izpolnjevanje sprejetih mednarodnih obvez- nosti, uskladili pravni sistem z zakonodajo Evropske zveze ter se enakovredno vklju- čevali v vedno bolj enotni in obvezujoči ev- ropski ter svetovni sistem varstva narave. 3 CILJI VARSTVA NARAVE V SLOVENIJI 3 NATURE PROTECTION GOALS IN SLOVE- NIA Slovensko varstvo narave si je zastavila naslednje dolgoročne cilje: • ohraniti - samonikle (avtohtone) rastlinske in ži- valske vrste ter izjemne osebke in popula- cije; - habitatne tipe, biocenoze in ekosiste- me ter njim lastne procese; - geotope in izjemne dele nežive narave; -vse tipe krajine v skladu z razvojem po načelu trajnosti; • obnoviti - prizadete naravne znamenitosti, habi- tate in ekosisteme. Naštete cilje je možno doseči le, če je varstvo narave celovito in če so naravo- varstvena načela vgrajena v sisteme in po- stopke vseh dejavnosti, ki posegajo v nara- vo. Za uresničevanje ciljev varstva narave sta v prvi vrsti potrebna ustrezna organizi- ranost službe za to dejavnost in zakonoda- ja, ki omogoča neposredno varstvo narave in določa pravna načela za posege in de- javnost človeka v naravi. Do cilja lahko pridemo na dva osnovna načina varovanja: • z zavarovanjem delov narave, ki so spo- znani za posebno vrednoto in kjer je člove­ kova dejavnost najbolj omejena ali usmer- jena (zavarovana območja) ter • varovanje narave z rabo, kar pomeni, da je človekova dejavnost v njej tolikšna in takšna, da se narava ohranja v določenem ravnotežnem stanju (usmerjanje razvoja s planskimi instrumenti, celovito varstvo kra- jine). Učinkovitost te oblike varovanja je od- visna od stopnje integriranosti naravovars- tvenih načel v druge sektorja in v odločanje na vseh ravneh. 4 NAČELA VARSTVA NARAVE 4 NATURE PROTECTION PRINCIPLES Osnovno izhodišče varstva narave je ohranjanje njenega uravnoteženega delo- vanja in pestrosti vseh oblik, živih in neži- vih, ne glede na njihov ekonomski pomen za človeka. Slovenija je ratificirala Konvencijo o bio- loški raznovrstnosti /Rio de Janeiro, 1992/, (Ur. l. RS MP, št. 7/96, objavljena v Ur. l. RS, št. 30/96), ki je začela veljati 8. junija letos. Pomemnejša izhodišča in načela, na ka- terih temelji varstvo narave, ki jih upošteva- jo vse dejavnosti: • Vsaka življenska oblika je enkratna, za- to jo moramo spoštovati. • Varstvo narave je investicija, ki zago- tavlja uresničevanje krajevnih, nacionalnih in globalnih koristi. • Trajnostni način življenja zahteva kore- GozdV 54, 1996 409 Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji nite spremembe mišljenja ter gospodarske logike in prakse. • Gospodama raba naravnih dobrin je nujna. • Skrbno odločanje, pri katerem odločitve temeljijo na dostopnih informacijah; eko- nomski in socialni ukrepi naj, kolikor je pri- merno in mogoče, spodbujajo ohranjanje in trajnostni način rabe biotske in krajinske raznovrstnosti. • Načelo izognitve zahteva uveljavljanje primernih postopkov za presojo projektov, ki bi lahko vplivali na biotsko in krajinsko raznovrstnost in s katerimi bi lahko ta vpliv preprečili ali zmanjšali. • Načelo opreznosti do dejavnosti, ki bi lahko preprečile ali zmanjšale posege, ki bi vplivali na zmanjšanje biotske in krajinske raznovrstnosti, se ne smejo preložiti, tudi če vzročne povezave med posegi-vplivi ni- so popolnoma potrjene. • Načelo premestitve dejavnosti, ki bi iz- jemno škodljivo vplivale na biotsko in kra- jinsko raznovrstnost in se jim ne moremo izogniti, naj se usmerijo na območja, kjer so posledice manjše. • Treba je vzpostaviti zaupanje med stro- kami in dejavnostmi. • Varstvo narave naj ne bo omejeno le na zavarovana območja, ampak naj pokriva celotno območje države ter vsa področja delovanja. • Sodelovanje javnosti, osveščenost in skrb za varstvo narave so v tesni medse- bojni odvisnosti, zato so na tem področju izjemnega pomena vzgoja in izobraževa- nje, kakor tudi aktivno vključevanje javno- sti. • Kulturna raznolikost je v tesni povezavi z biotsko raznovrstnostjo. • Našteta izhodišča je treba vključevati v vse dejavnosti na državni in krajevni ravni, v načrtovanje ter v sektorske strategije in razvojne politike. 5 MERILA ZA DOLOČANJE PREDNOST- NIH NALOG 5 CRITERIA FOR THE DETERMINATION OF PRIORITY TASKS Varstvenih ciljev ni mogoče uresničiti hkrati in v celoti. Prav zato moramo najprej pre- preči.ti ali omiliti negativne trende, nato pa z 410 GozdV54,1996 nacionalnimi programi določiti prednostne naloge, izbrane po naslednjih merilih: • ogroženost; • spoznan izstopajoči pomen (inventarna območja in objekti); • mednarodno spoznan pomen (npr. do- ločen s konvencijami); • neobnovljivi ali težko obnovljivi deli na- rave; 6 USMERITVE ZA OHRANJANJE BIOLO- ŠKE RAZNOVRSTNOSTI 6 TRENDS REGARDING THE CONSERVING OF BIOLOGICAL DIVERSITY Ohranjanje biološke raznovrstnosti pred- stavlja enega osrednjih ciljev varstva nara- ve na vseh ravneh (od svetovne do krajev- ne). Uresničujemo ga z ohranjanjem ogro- ženih rastlinskih in živalskih vrst, predvsem pa z zagotavljanjem njihovih ustreznih živ- ljenskih razmer (npr. ohranjanje življenske- ga prostora). Od prednostnih nalog navajamo: • podpis in ratifikacija Washingtonske, Bern- ske in Bonnske konvencije; • ustanovitev koordinacijske skupine za ohranjanje biotske raznovrstnosti; • vsebinska in pravna uskladitev s smer- nicami Evropske Zveze za ohranitev rast- linskih in živalskih vrst ter habitatov; • priprava Nacionalnega programa vars- tva biotske raznovrstnosti; 6.1 Ohranjanje rastlinskih in živalskih vrst 6.1 Conservation of plant and animal species Glavne usmeritve so med drugim narav- nane v: • preprečevanje nadaljnjega izumiranja rastlinskih in živalskih vrst v Sloveniji; • preprečevanje, kjer pa to ni mogoče, vsaj omilitev ogrožanja rastlinskih in žival- skih vrst ter ogroženih populacij (osebkov); • povezavo prizadevanj za ohranitev vrst v Sloveniji s sosednjimi državami; 6.2 Ohranjanje habitatov rastlinskih in živalskih vrst 6.2 Conservation of plant and an im al species' ha- bitats Glavne usmeritve so med drugim narav- nane v: Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji • vzpostavitev sistema kartiranja habitat- nih tipov; • vzpostavitev omrežja ekosistemov po principu razporejenosti, reprezentančnosti in medsebojne povezanosti; • vzpostavitev blažilnih območij; GOZD FOREST Glavne usmeritve so med drugim narav- nane v: • ohranjanje in razvoj celotnega gozda in gozdnega prostora (gozdnih ekosistemov), v njegovi celovitosti, naravni ohranjenosti in ekološki pestrosti; • krepitev biološke in ekološke stabilnosti gozdnih ekosistemov, ob sočasnem ohra- njanju naravnih populacij rastlinskih in ži- valskih vrst; • celovit ekosistemski koncept sonarav- nega gospodarjenja z gozdom in gozdnim prostorom ter sočasnim ohranjanjem nara- ve in naravnih vrednot v skladu s predlo- gom vseevropske strategije o biološki in krajinski pestrosti; • ohranjanje vloge gozda kot temeljnega ogrodja krajine, edinega večjega ohranje- nega ostanka narave, ki je življenski pro- stor številnih avtohtonih rastlinskih in žival- skih vrst, hkrati pa tudi pomemben dejavnik pri iskanju stika človeka z naravo; • ovrednotenje široke palete funkcij goz- dov, ki so temelj načrtovanju in usmerjanju razvoja gozdov, njihovemu ohranjanju, var- stvu in gospodarjenju z gozdovi; • izločanje in razglašanje z zakonom va- rovalnih gozdov in gozdov s posebnim na- menom ter določitev območij, kjer je izjem- na poudarjenost funkcij gozdov v širšem ali lokalnem interesu, kakor tudi območij, ki so pomembna za ohranitev prosto živečih ži- vali; • izločanje in vzpostavitev ekocelic in ha- bitatov; • ohranjanje oziroma ponovno vzpostavo habitatov vseh avtohtonih rastlinskih in ži- valskih vrst; • izločanje gozdov s posebnim namenom na območjih, ki so razglašena za naravne znamenitosti po predpisih o varstvu narav- ne dediščine; • ohranjanje in varovanje naravnih zna- menitosti v gozdu in gozdnem prostoru (npr. gozdnih dreves z izjemnimi botaničnimi, dendrometričnimi, biotopskimi ali oblikovno estetskimi lastnostmi) ter tistih delov goz- da, ki kot zavarovana kategorija naravnih znamenitosti oziroma redkosti v gozdu (eko- celice, habitati) zagotavljajo njihovo varstvo tudi zunaj (večjih) zavarovanih območij. 7 UKREPI ZA DOSEGANJE CILJEV 7 INSTRUMENTS TO ATTAIN THE GOALS 7.1 Zavarovana območja in objekti 7.1 Protected areas and constructions Vse izstopajoče posamične naravne zna- menitosti ter območja z veliko gostoto na- ravnih znamenitosti predstavljajo s stališča varstva narave izjemno vrednost (npr. ho- mogen naravno ohranjen ekosistem), zato jih želimo postopoma pravno zavarovati. Glede na varstvene cilje bo za vsak pred- log določena najprimernejša varstvena sku- pina, kar pomeni različno intezivnost vars- tva. Na območjih, kjer stalno živijo ljudje, bodo varstveni ukrepi dopuščali dejavnosti, ki so v skladu s cilji varstva, strožji varstve- ni režim pa bo na tistih območjih, ki so praviloma omejeni na manjše površine (npr. pragozdni rezervati) in osrednje območje narodnih parkov, kjer bo človekova dejav- nost praviloma izključena. Glavne usmeritve: • izdelava nacionalnega programa zava- rovanih objektov in območij; • zavarovanje najpomembnejše naravne dediščine (Inventar); • dolgoročni cilj, postopno zavarovanje okoli 20 % državnega ozemlja na podlagi · predpisov s področja varstva narave; • razviti sistem upravljanja zavarovanih območij; • ustanavljati meddržavna zavarovana ob- močja; • postopen prehod zavarovanih območij v javno last, zaradi lažjega izvajanja ciljev zavarovanja; Ustanavljanje zavarovanih območij Ustanavljanje zavarovanih območij nara- ve je ena izmed uveljavljenih oblik varstva GozdV 54, 1996 411 Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji narave. Različne kategorije parkov ustvar- jajo specifičen sonaravni razvoj. Primeri iz tujine nas utrjujejo v spoznanju, da je zno- traj njihovih meja mogoče vzpostaviti trajen sistem rabe, ki omogoča ekonomsko preži- vetje, hkrati pa nas zadovoljujejo socialno, duhovno in estetsko ter ohranjajo kulturno indetiteto naroda. Zaradi poenotenja sistema zavarovanih območij narave v svetovnem merilu je Sve- tovna zveza za varstvo narave (IUCN) gle- de na različne cilje in namene (funkcije) zavarovanih območij narave, izdelala enot- ne kriterije in merila ter sprejela priporočila za kategorizacija zavarovanih območij. Slo- venija je polnopravna članica IUCN od ma- ja 1993. Predstavitev kategorij: l. strogi naravni rezervat (znanstveni re- zervat), Il. narodni park (varstvo ekosistemov, mož- nost doživljanja), 111. naravni spomenik (varstvo posebnih naravnih oblik-pojavov), IV. zavarovano območje habitatov in vrst (aktivno varstvo), V. zavarovana krajina (varstvo krajine, rekreacija), VI. zavarovano območje naravnih virov (smotrna izraba), Upravljanje z zavarovanimi območji: V zvezi z upravljanjem z zavarovanimi območji je treba poudariti naslednje: Po definiciji IUCN je zavarovano območ­ je "območje kopnega ali morja, ki je pose- bej namenjeno varstvu in ohranitvi biološke raznovrstnosti, skupaj z naravnimi in pripa- dajočimi kulturnimi dobrinami, upravljano prek zakonskih in drugih dejavnosti." Slovenija ima svojo kategorizacija zava- rovanih območij narave, ki je primerljiva z mednarodnimi varstvenimi kategorijami, do- ločeno v Zakonu o naravni in kulturni dediš- čini. Varstvene skupine so razdeljene na: - naravni rezervat, - naravni spomenik, - narodni park, - regijski park, - krajinski park, 412 Gozd V 54, 1996 Glede na to, da obsegajo zavarovana območja tako (pretežno) gozdnate površi- ne kakor tudi druge vrste naravnih ekosi- stemov (vodotoki, morje, močvirja itd.), je potreben enoten način pri oblikovanju sis- tema upravljanja z različnimi vrstami zava- rovanih območij. Dolgoletna tradicija gozdarstva, ki je do- slej uspešno gospodarila z gozdovi Slove- nije, bo vsekakor prepotreben sogovornik pri nadaljnjem gospodarjenju z gozdnim prostorom znotraj zavarovanih območij. Ministrstvo za okolje in prostor je pristoj- no za vzpostavitev sistema upravljanja za vsa omenjena zavarovana naravna območ­ ja, tako da bo glede na pestrost različnih vrst zavarovanih območij upravljanje obvla- dljivo, poenotena in sistemsko urejeno. Delna predstavitev zasnove Strategije varstva narave v Sloveniji nam razkrije, da le-ta obravnava gozd in njegovo vlogo med usmeritvami za ohranjanje biotske razno- vrstnosti s poudarkom na ohranjanju habi- tatov rastlinskih in živalskih vrst. Predstavimo dosedanje vključevanje na- čel varstva narave v gozdarskem sektorju, kjer imamo primer uspešnega povezovanja in usklajenega medsektorskega delovanja, ki ga lahko še izboljšamo. 7.2 Vključevanje načel varstva narave v gozdarskem sektorju 7.2 Observing nature protection principles in fore- stry sector Čeprav nemalokrat ugotavljamo, da med- sektorsko usklajevanje na vseh ravneh v Sloveniji še ni doseglo željene stopnje, pa moramo vseeno priznati, da so naravovars- tvena načela v sektorskih zakonih najbolj upoštevana v Zakonu o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93) in Zakonu o gozdovih (Ur. l. RS, št. 30/93) ter Programu razvoja goz- dov v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 14/96), nekaj prvin najdemo tudi v Resoluciji o strateških ciljih na področju turizma v Republiki Slove- niji s programom dejavnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št 7/95). Glavne načelne usmeritve, ki omogočajo dosego uspešne harmonizacije predpisov na področju varstva narave, so: Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji • vzpostavitev medsektorskega usklaje- vanja, predvsem pri načrtovanju ter spreje- manju odločitev na krajevni in državni ravni (vlada, parlament); • vgradnja načel varstva narave v sektor- ske predpise, zlasti na področju vodnega gospodarstva, prometa, energetike, rudars- tva, kmetijstva, vojaških dejavnosti; • izvajanje sprejetih predpisov in strate- gij, ki že imajo vgrajena načela varstva na- rave ter jih po potrebi dopolniti (npr. goz- darstvo, turizem). 7.2.1 Zakon o gozdovih 7.2. 1 Forestry Act V svojem 1. členu določa gozdove kot naravno bogastvo in si zastavlja za temeljni cilj: "Zagotovitev sonaravnega ter večnamen­ skega gospodarjenja v skladu z načeli vars- tva okolja in naravnih vrednot, trajno in op- timalno delovanje gozdov kot ekosistema ter uresničevanje njihovih funkcij." V 6. točki 3. člena eksplicitno navaja eko- loške funkcije, med njimi tudi "biotopsko funkcijo" in socialne funkcije gozda med katere sodi tudi "funkcija varovanja narav- ne in kulturne dediščine in drugih vrednot okolja". Prva alineja 2. točke 6. člena navaja: "ohranitev ali vzpostavitev naravne sestave gozdnih življenskih združb in krepitev vse- stranske odpornosti gozdov;" Povezave z varstvom narave so med dru- gim še pri: načrtovanju v gozdu in gozd- nem prostoru (4. točka 9. člena in 4. točka 14. člena), ohranjanju habitatov (11. in 36. člen), lovskogojitvenem načrtovanju (2. toč­ ka 12. člena), gozdnogojitvenem načrtova­ nju (6. alineja 1. točke 13. člena), medre- sorske pristojnosti (16. člen), pri posegih v posamično gozdno drevje in skupine gozd- nega drevja zunaj naselij (20. člen), gradnji in vzdrževanju gozdne infrastrukture (37. člen), razglasitvi varovalnih gozdov, zaradi npr. biotopske funkcije (43. člen), razglasi- tvi gozdov s posebnim pomenom (1., 2. in 3. točka 44. člena) ter opredeljevanju na- ravnih znamenitosti in redkosti v gozdu (4. točka 44. člena). S programom razvoja gozdov v Sloveniji so postavljeni temelji za ohranitev in sona- ravni razvoj vseh gozdov in njihovih funkcij. Z njim je oblikovana strategija razvoja na posameznih področjih gospodarjenja z goz- dovi po načelu trajnosti, sonaravnosti in večnamenskosti, nakazane pa so tudi stro- kovne usmeritve pri sodelovanju z dejav- nostmi, ki se z gozdarstvom srečujejo v prostoru. 7.2.2 Program razvoja gozdov v Sloveniji 7.2.2 A program on the development of forests in Slovenia Med dolgoročne cilje sonaravnega gos- podarjenja z gozdovi uvršča: • Ohranitev in trajnostni razvoj gozdov v smislu njihove biološke pestrosti ter vseh ekoloških, socialnih in proizvodnih funkcij, med drugim: -ohranitev in krepitev bioekološke stabil- nosti gozdnih ekosistemov in trajnostno ter sonaravne ravnanje z njimi; -ohranjanje in vzpostavljanje rastlinske in živalske pestrosti ter varovanje redkih ali ogroženih vrst in ekosistemov v gozdu, pa tudi ohranjanje in vzpostavljanje primerne- ga življenskega okolja za vse avtohtone vrste prosto živečih živali; -ohranjanje in krepitev varovalne vloge gozdov; • Ohranitev naravnega okolja in ekološ- kega ravnotežja v krajini (krajinske pestro- sti), med drugim: -ohranitev primerne gozdnatosti v vseh slovenskih krajinah in preprečevanje drob- ljenja gozdnih površin; -ohranitev, vzpostavitev in oblikovanje gozdnih robov ter skupin drevja, posamez- nih dreves, obvodnega gozdnega rastja, protiveternih pasov in omejkov zunaj goz- da; -skrb za ohranitev in razvoj naravnih ekosistemov nad zgornjo gozdno mejo; -skrb za ohranitev in razvoj vodnih eko- sistemov v gozdnem prostoru itd. • Strategija ohranjanja in razvoja gozdov v prostoru: Pri usmerjanju razvoja krajine določa: -izdelavo načrtov ohranjanja in trajnost- nega razvoja krajine (krajinske pestrosti) skupaj z drugimi uporabniki prostora; GozdV 54, 1995 413 Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji -izdelavo izhodišč in meril za ohranitev nepogrešljivih ostankov gozdov, skupin ter posameznih dreves v krajini in preprečeva­ nje drobljenja ostankov gozdov v nižinskih predelih; -izdelavo usmeritev za delo s skupinami drevja in posamičnim gozdnim drevjem zu- naj gozda ter izdelavo predlogov za renatu- racijo z naravnimi prvinami revne krajine; -izdelavo načrtov za ohranitev in varo- vanje ekosistemov nad zgornjo gozdno me- jo na podlagi študij ranljivosti okolja. Pri usmerjanju razvoja gozdov s poudar- jenimi ekološkimi in socialnimi funkcijami določa: -preprečevanje rabe gozdov, ki bi ogro- zile trajnostni razvoj gozdov in njihovih funk- cij; -izdelavo prostorskih načrtov poudarje- nosti funkcij in določitev usmeritev, ukre- pov in omejitev za gospodarjenje na ob- močjih s posameznimi izjemno poudarjeni- mi funkcijami; -izdelavo meril za določitev varovalnih gozdov in gozdov s posebnim namenom; -izločitev posebej vrednih habitatov za živali oziroma predelov, ki so posebej po- membni za ohranitev biološke pestrosti v gozdu in krajini in prilagoditev gospodarje- nja z gozdom njihovi vlogi; -ohranjanje in pospeševanje naravne se- stave in pestrosti drevesnih vrst ob upo- števanju naravnega sukcesijskega razvoja gozdne vegetacije; - prepuščanje ekološko zelo ranljivih se- sto jev na ekstremnejših rastiščih naravne- mu razvoju (razen nujnih sonaravnih sana- cij); - vzpostavo varstvenih režimov za izjem- no poudarjeno dediščinsko-varstveno funk- cijo in omejitve pri sonaravnem gospodar- jenju z gozdovi, pri posameznih objektih naravne dediščine pa zagotovitev njihove- ga popolnega varovanja. • Program ohranitve in gospodarjenja z živalskim svetom v gozdnem prostoru: -ohranitev vseh prosto živečih živalskih vrst in njihovega naravnega življenskega okolja je uspešna le ob celovitem obravna- vanju populacij vsake vrste prosto živečih živali in njihovega življenskega prostora; 4 "1 4 Gozd V 54, 1996 -posegi v populacije prosto živečih živali in njihovo življenjsko okolje morajo temeljiti na analizah stanja vegetacije in živalskih populacij ob zagotovitvi rednega in celovi- tega spremljanja (monitoring) njihovega sta- nja; -za uspešno ohranitev pestrosti žival- skega sveta je potrebno ohranjanje in pos- peševanje raznovrstnosti naravne zgradbe gozda, zlasti ohranjanje plodonosnih dre- vesnih in grmovnih vrst ter ustreznega šte- vila sušic in drevesnih dupel. • Varstvo naravne dediščine v gozdnem prostoru: Gozd je bogata zakladnica redkih ekosi- stemov in posameznih vrst, ki jih je treba posebej varovati. Z oblikovanjem gozdnih rezervatov in varovalnih gozdov ter izloči­ tvijo posebno pomembnih habitatov za pro- sto živeče živali, je gozdarstvo že opravilo pomemben del nalog operativnega vars- tva. Med najpomembnejše usmeritve opera- tivnega varstva med drugim prištevamo: • zagotovitev popolnega varstva gozdnih rezervatov (zakonska zaščita in po potrebi odkup); • zagotovitev popolnega varstva v ob- močjih l. in 11. varstvene kategorije po IUCN; • ureditev evidenc s področja naravne (in kulturne) dediščine v gozdnem prostoru; • določitev površin varovalnih gozdov in gozdov s poudarjeno naravovarstveno in ekološko vrednostjo ter izdelava strokovnih podlag za njihovo zakonsko zaščito; • izločitev manjših površin gozdov (eko- celic) in posameznega drevja z namenom ohranjanja in povečevanja biotske pestrosti gozdnega prostora; • sodelovanje gozdarstva pri izdelavi stro- kovnih in zakonskih podlag za razglasitev naravnih parkov in drugih zavarovanih ob- močij; • izdelava programa za vključevanje Za- voda za gozdove Slovenije v izvajanje ope- rativnih naravovarstvenih nalog v gozdnem prostoru (v skladu z Zakonom o gozdovih) ter možnosti ustreznega sodelovanja pri up- ravljanju zavarovanih območij. Program razvoja gozdov med drugim tu- di določa organizacijske, kadrovske in ma- terialne podlage za izvajanje omenjenega Vloga gozdov v zasnovi strategije varstva narave v Sloveniji gozdarskega strateškega dokumenta, kar je jamstvo za njegovo uresničevanje. 7.2.3 Razvoj turizma v gozdnem prostoru 7.2.3 The development of tourism in forest space Pomen naravnih vrednot je poudarjen tu- di v Resoluciji o strateških ciljih na področju turizma v Republiki Sloveniji s programom dejavnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št. 7/95). Med prednostmi slo- venske turistične ponudbe navajajo tudi "manjše, vendar pestre naravne in kulturne znamenitosti", hkrati pa ugotavljajo vedno večje povpraševanje turistov in izletnikov po pristnem in naravnem ter vedno večjo željo ne le videti, ampak tudi doživeti. Razvoj turizma, ki upošteva nove trende v turističnem razvoju in hkrati primerjalne prednosti Slovenije (sorazmerno ohranjena in zato za domače in tuje obiskovalce pri- vlačna dežela), mora temeljiti na dolgoroč­ nem ohranjanju narave. Program dejavnosti in ukrepov za izvaja- nje resolucije pa v poglavju "Il. Ukrepi" na- vaja v točki 4.4 Varovanje naravnih virov in območij": • v prostorskem planu Republike Sloveni- je je potrebno predvideti nova zavarovana naravna območja (novi regijski parki na ob- močju Krasa, Kočevskega, Solčavskega, Pohorja, Kobanskega, Kozjanskega, Gor- jancev, Bele Krajine, Prekmurja in Sloven- skih Goric); • ob pripravi sprememb in dopolnitev pro- storskih in planskih dokumentov je potreb- no določiti tudi kriterije in omejitve zmoglji- vosti prostora za turistično rabo na posa- meznih območjih; • z izdajanjem koncesij za rabo naravnih dobrin naj se zagotovi dostop do teh, hkrati pa določi tudi merila in omejitve, ki bodo zagotovili ohranjanje naravnih dobrin in dol- goročno gospodarjenje z njimi; Nosilec: Ministrstvo za okolje in prostor, Rok: leto 1 998. Ur. l. RS, 7/95 stran 731 Turizem v gozdnem prostoru mora po- speševati razne mehke oblike kvalitetnega in naravi prijaznega naravoslovnega turiz- ma ob upoštevanju pravil gozdnega bonto- na. Poleg sproščenega oz. neorganizirane- ga obiska, predvidevamo tudi rast potreb po strokovno vodenem obisku (pod nadzo- rom), kjer je to zaželjeno ali potrebno. Gre za strokovni izziv tudi glede razvijanja sti- kov z javnostjo, zato bo ta usmeritev v prihodnje vedno bolj upoštevana kot ena rednih oblik delovanja javne gozdarske služ- be. 8 ZAKLJUČEK 8 CONCLUSION Gozdarska stroka SI Je skupaj z nami zastavila visoke naravovarstvene cilje. S tem je sprejela tudi odgovornost in obvezo, ki izhaja iz njene veljavne zakonodaje in programskih usmeritev. Z izvajanjem prev- zete obveze bo dobršen del ohranjanja na- rave v Sloveniji rešen. Ohranjanje narave in varstvo naravnih in kulturnih vrednot pa je naš skupni cilj. LITERATURA 1. Anko, B. 1995: Gozdarstvo - sestavni del ohranjanja narave, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 9, 11 s. 2. Ferlin, F. 1995: Strategija ohranjanja narave in varstva naravne dediščine v gozdu in gozdnem prostoru skladu z zakonom o gozdovih in predlo- gom programa (trajnostnega) razvoja gozdov v Sloveniji, Ljubljana, Gozdarski vestnik št. 9, 9 s. 3. Program razvoja gozdov v Sloveniji (Ur. l. RS, št. 14/96) 4. Resolucija o strateških ciljih na področju tu- rizma v Republiki Sloveniji s programom aktivnosti in ukrepov za njeno izvajanje (Ur. l. RS, št. 7/95) 5. Strategija varstva narave v Sloveniji, (Inači­ ca 3.0- osnutek), MOP, URSVN, Sektor za vars- tvo narave, Ljubljana, april1 996, 28 s. 6. Ustanavljanje in upravljanje naravnih parkov v Sloveniji, MOP, URSVN, Sektor za varstvo na- rave, Ljubljana 1995,12 s. 7. Zakon o gozdovih (Ur. t. RS, št. 30/93) 8. Zakon o naravni in kulturni dediščini (Ur. l. SRS, št. 1/81) 9. Zakon o varstvu okolja (Ur. l. RS, št. 32/93) GozdVS4,1996 415