TA TEDEN / TA TEDEN Gremo no vese/ico/ Veselice so bile poletne zabave, ki so jih prirejala različna društva - od gasilcev do športnih društev, društev upokojencev, turistična društva, lo- vci. Vsi so bili navajeni vsako poletje pripraviti po eno pravo veselico. Tedne pred tem dnem so načrtovali, razmišljali, razdeljevali naloge, pos- kušali v svojo vas pripeljati čim boljši ansambel, ki bo ljudi držal pri dobri volji. Večer so popestrili še z različnimi točkami, igrami. Pred leti so bile zelo popularne tombole in srečolovi. Društva so si s pomočjo spon- zorjev pridobila nagrade, potem pa so prodajali srečke ali žrebali številke. Po končani zabavi je bil nekdo ponosen lastnik novega kolesa, glasbenega stolpa ali celo kakšne še mikavnejše nagrade. Na veselicah se je plesalo, družilo, opravljalo, srečati je bilo mogoče vse znance, ki so bili sicer za- posleni s poletnim delom in so ze veljali za pogrešane. Veselice so bile po- sebno veselje za otroke, ki so to noč lahko ostali pokonci, dokler so le zmogli. Na njih so se tkali odnosi, prva spogledovanja, povabilo na ples. Kakšnemu sitnemu sosedu je veselica šla tudi pošteno na živce, saj se je redko končala pred jutrom. Se posebej imenitno je bilo pred kakšnima dvema desetletjema, ko so društva kar tekmovala v tem, katero si bo iz- mislilo čim originalnejšo jed, specialiteto, po kateri bo znana samo njiho- va prireditev. Jedi z žara še zdaleč niso bile dovolj, pekli so vole, odojke in kdo ve kaj še vse. Ljudje so takrat še imeli denar in so pošteno razveza- li mošnjiček. Prihodek je šel v blagajno društva in iz njega so potem obnovili društvene prostore, kupili opremo ali kaj podobnega. Člani društva, ki so vso noč pošteno delali, so zasužili prihodek, kije drušve po- magal naprej. Najbrž ste opazili, da je vse skupaj zapisano v pretekliku. Ko sem se pogovarjala z gasilci, ki so na našem koncu prirejali najodmevnejše vese- lice, so vsi zmajevali z glavo in na vprašanje, kdaj bo veselica, dejali, da ne vedo, ali sploh bo. Prišlo je namreč do sprememb. V svojih statutih imajo društva sicer zapisano, da pripravljajo zabave, vendar po zakonu o gostinstvu morajo imeti tudi odločbo o opravljanju gostinske dejavnosti. Za takšno odločbo pa ni zaprosilo še nobeno društvo z ormoškega območja in najbrž tudi drugod po Sloveniji ne. Zakon o gostinstvu namreč na- tančno določa pogoje za opravljanje gostinske dejavnosti izven gostinske- ga obrata, teh pa društva pri najboljši volji ne izpolnjujejo, saj so združbe pogosto humanitarnega značaja in brez profitnih ciljev. Z vsakoletno ve- selico se le pridobili pomembna sredstva za svoje delovanje. Sedaj lahko društvo prireja veselice le, če sodeluje z gostincem, ki ima vsa potrebna dovoljenja. Prostovoljno delo, "kelnarjenje" do zore, ne šteje več. Gostinec seveda za svoje delo želi primemo plačilo in dobička, ki je prej ostajal v društvenih blagajnah, ni več. V zadnjih letih je tudi slabo vreme uničilo marsikatero veselico, pa ljudje nimajo več denarja, je slišati. Zato se ni čuditi, da bo ta oblika poletne zabave, ki so jo desetletja ohranjali na našem območju, počasi zamrla in utonila v pozabo. Društva bodo morala najti nov vir financiranja za svoje projekte in prebivalstvu se bodo morali približati in predstaviti svoje aktivnosti na drugačen način. Zato izkoristite še te - morda zadnje - možnosti za zabavo in na veseli- ce popeljite otroke, da bodo ve- deli, Imko so se njihovi stan za- " KlemenČlČ IvanUSU oavalt v 20. stoletju. NOV DUTY FREE SHOP © emone obale koper NA MEJNEM PREHODU GRUŠKOVJE Odprt vse dni v letu! poleg svetovno znane parfumerije in kozmetike, najbou znanih znamk ročnih ur, brezžičnih "'"elefonov, zlatega nakita in sončnih Očal, "^onujamo tudi gospodinjske aparate in ročna orodja BLACK&DECKER in drugo drobno tehniko! ^ otroški razigrani svet - igrače lego, tomy, f^uzzle, punčke barbie..... ^A TO ŠE NI VSE: ZA MALO VEČJI NAKUP VAS ČAKA LEPO DARILO! Obiščite nov dfs emone obale koper na gruškovju! Vročine sicer ni, onnpak glavno, do innamo sladoled! 4 ^ Foto: M. 0*mec| ORMOŽ / OSAMLJENO POLETNO KOPALIŠČE Kopali se bomo drugje Ormožani so že leta navajeni, da njihovo poletno kopališče odpirajo dolgo po tistem, ko začne sijati vroče sonce, ko se lju- tomerski in ptujski otroci že namakajo v svojih bazenih. Na- jvečkrat so ga odprli takrat, ko je pričel škropiti pni dež. In ven- dar smo vsako leto dočakali, da seje začelo nekaj premikati: po- kosili so travo, prebarvali bazene in natočili vodo. Ormoški bazen je šolski pri- mer investicije, ki jo je povozil čas. Starejši prebivalci znajo po- vedati, da so se nekoč v Ormož hodili kopat iz sosednjih krajev, ormoško kopališče je bilo znano in dobro urejeno. Potem pa je z leti vedno bolj nazadovalo, stva- ri so le odstranjevali: najprej je izginila skakalnica, nato so zaprli tobogan, sedaj pa še celot- no kopališče. Župan Vili Trofenik je v ponedeljek sporočil, da v letošnjem poletju bazena ne bodo odprli zaradi dotrajanosti betonske školjke in dela opreme, potrebne za dezinfekcijo vode. Prva faza rekonstrukcije bazena je bila izvedena v letih 1989/90, zajemala pa je zamenjavo dotra- janih vodovodnih inštalacij in strojne opreme. Zaradi poman- jkanja sredstev dela niso bila v celoti zaključena - ni bila na- bavljena oprema za dezinfekcijo vode in ni bila izvedena druga faza obnove betonske školjke. Vsako leto je bilo za odprtje ba- zena potrebno iskati zasilne rešitve, ki so bile seveda drage in niso nudile ustreznih pogojev za doseganje zdravstveno-higiens- kih standardov. V letih od 1990 do 1996 je bilo v bazen vloženih okrog 14 milijonov tolarjev - od tega 6 milijonov za vsakoletne sanacije in 8 milijonov za pokri- vanje izgub poslovanja. Vzrok za izgube pri poslovanju vidi župan v majhnem številu kopalnih dni in slabšem obisku. V minulem letu so za usposobitev kopališča in pokrivanje izgub iz občinske- ga proračuna namenili dobre 4 milijone tolarjev. Bilo je le 33 kopalnih dni in prodanih je bilo 3.064 vstopnic. V letu 1995 je bilo 41 kopalnih dni in prodanih 9.283 vstopnic, leto poprej pa je bilo v 56 kopalnih dneh proda- nih še 10.157 vstopnic. Občina je poskusila problem kopališča rešiti s koncesijo, zato je od podjetja Jeruzalem Gos- tinstvo odkupila gostinski lokal. Razpis koncesije je bil neus- pešen, kar je župan tudi pričako- val, saj je razumljivo, da za to vrsto dejavnosti in v takšnih po- gojih ni pričakovati poslovnega interesa. Za letošnji zagon baze- na bi bilo potrebno globoko seči v blagajno, saj bi potrebovali ok- rog 4 milijone, brez nabave nu- jno potrebne opreme. Občinski svet ob sprejemanju proračuna v ta namen ni predlagal uvrstitve stroškov med letošnjo pro- računsko porabo, ampak je naložil županu, naj poišče us- trezne možnosti za morebitno odprtje bazena. Župan pa se je nato ob upoštevanju strokovnih ocen in situacije odločil, da se namesto še enoletne improviza- cije zagotovi kopalni avtobus, ki bo mladino vozil na kopanje v Ljutomer ali na Ptuj. Hkrati pa bodo pristopili k iskanju fi- nančnih virov za generalno re- konstrukcijo poletnega kopa- lišča z zagotovitvijo ustreznih pogojev tudi za dopolnilno ponudbo. Vili Trofenik je na koncu zapisal: "Vsekakor mesto Ormož z okolico potrebuje pri- merno poletno kopališče, ki je razen v turističnih krajih po ev- ropskih kriterijih komunalni objekt in za katerega bo občina morala poskrbeti do naslednje kopalne sezone kljub obilici drugih odprtih problemov. Ob pričakovanju podpore javnosti sem prepričan, da nam bo s skupnimi močmi to uspelo." vki KURILNO OLJE HITRA DOSTAVA PLAČILO NA VEČ ČEKOV, NAROČILA OD 7. DO 20. URE ECO OIL CO-, tel.: 062/30-03-222 2 četrtek, 10. julij 1997 - TEDNIK PTUJ / NA OBISKU V PODJETJU TEN20R. Zastopstva uveljitv' Ijenih svetovnih firm Podje^e Tenzor, d.0.0., Ptuj je nastalo leta 1989, v obdobju, ko so podje^a rasla kot gobe po dežju, kot eno izmed mno- gih z dva tisoč dinaiji. Ustanovila sta ga Miran Senčar in Albert Bene, ki sta oba tudi enakovredna lastnika. Da ga bosta po štirih letih mirovanja aktivirala, tudi sama nista veijela. Zasukalo pa se je drugače in po štirih letih poslo- vanja je podjetje med najuspešnejšimi slovenskimi poidjetji, ki se ukvaijajo z varovanjem, po prometu na zaposlenega pa celo na šestem mestu med petdesetimi tovrstnimi podje^i v Sloveniji. Število delavcev se je od začetka poslovanja do danes podvojilo. Trenutno jih je osem in imajo vse potrebne kvalifikacije za opravl- janje dejavnosti. Začetek poslovanja je bil vse prej kot lahek. Po zakonu sta ustanovi- telja morala zaposliti štiri delavce, čeprav dela še ni bilo. Poleg tega pa sta se srečala z monopolom že obstoječih podjetij. Začetek je bil v glavnem vezan na dejavnost tehničnega varovanja, na motažo avtomobilskih in hišnih alarmov. Direktor Miran Senčar pravi, da sta imela veliko srečo, da sta se že na začetku povezala s svetovno znanimi firmami za izdelavo teh sistemov. Sensormatic je vodilna firma za področju proizvodnje sis- temov za zaščito izdelkov pred krajo, DSC iz Kanade pa najper- spektivnejše svetovno podjetje za proizvodnjo protivlomnih siste- mov. Do zastopstva uveljavljenih tujih firm ni l^ko priti. "Moram reči, da sva imela s partnerjem zelo veliko srečo. Za srečo moraš biti tudi pogumen. Partnerja Sensor- matic sva našla na sejmu v Budim- pešti, ki sva si ga ogledala čisto po naključju. Pozneje pa se je zadeva zelo hitro odvijala. Veliko je pri tem pomagalo tudi zaupanje tujega partnerja, čeprav najino podjetje ni imelo nobenega premoženja. Eksluzivno pogodbo za območje Slovenije in Hrvaške sva podpisala kmalu po prvih razgovorih. Ame- riški partnerji so nama že na začetku zaupali tako daleč, da sva dobila na začetku 30-dnevni, poz- neje pa že 60-dnevni rok plačila za sisteme do vrednosti do 100 tisoč dolarjev. To nama je zelo pomaga- lo pri razvijanju tega programa," je med drugim povedal Miran Senčar. Ameriška firma Sensormatic je znana tudi po tem, da ima uvel- javljen sistem nagrajevanja uspešnih pannerjev - distributer- jev po posameznih državah. Lani sta bila Miran Senčar in Albert Bene njihova gosta v Atlanti, kjer sta si med drugim ogledala olim- pijske igre. To ni bilo naključje, Sensormatic je bil eksluzivni do- bavitelj vse varnostne opreme na igrah. Nagrado sta dobila, ker sta uresničila za leto 1995 določen plan. Letos je nagrada še vablji- vejša - izlet na Bali v Indonezijo. Ker sta plan dosegla že tri mesece pred rokom, bosta letos zagotovo potnika za Bali. SISTEMI ZA ZAŠČITO IZDELKOV PRED KRAJO v začetku so podjetju Tenzor najbolj zaupala podjetja in ustano- ve na Ptujskem - Mercator, Ta- lum, osnovne šole in nekatera manjša podjetja. Pomanjkanje no- vih odjemalcev jih je prisililo, da so se začeli ukvarjati s sistemi za zaščito izdelkov pred krajo, kjer so v dveh letih dosegli 85 odstotkov vseh tovrstnih instalacij v Sloveni- ji. Kmalu so dejavnost razširili s protipožarno zaščito, kjer imajo ekskluzivno pogodbo s firmo ES- SER (tretja svetovna firma na po- dročju protipožarnih sistemov). Ukvarjajo se tudi s kartičnim siste- mom za vodenje delovnega časa (ekskluzivna pogodba z izraelsko firmo Syrel), najnovejša pridobi- tev pa je klic v sili, sistem, ki ga postavljajo skupaj s podjetjem Vargas iz Kidričevega. Center so že postavili, prav tako tudi že dve testni instalaciji. Že v jeseni bodo lahko ta sistem, ki je namenjen predvsem starejšim, osamljenim in bolnim ljudem, ki lahko kadar- koli, ko potrebujejo pomoč, po- kličejo, predstavili širši javnosti. Pri vzpostavitvi tega sistema sode- lujejo s Centrom za socialno delo in Zavodom za socialno zavaro- vanje. Za uporabnika naj bi insta- lacija klica v sili stala okrog 1200 mark. Miran Senčar je prepričan, da bo ta sistem pomembno vplival k razbremenjevanju doma upoko- jencev, saj bodo mnogi Ijudj^ ki bi sicer morali v dom, s pomočjo tega sistema lahko ostali doma, saj jim bo zelo enostavno poklicati servis- ni sistem, ki ga bodo v nekem tre- nutku potrebovali. Razbremenile pa se bodo lahko tudi bolnišnice, kjer so postelje prav tako drage. Sistem klica v sili je gotovo per- spektiven prodam in se bo uvelja- vil v naslednjih dveh do treh letih ter pričel vračati vložek. Podjetje Tenzor pa si je pred kratkim pridobilo tudi licenco za fizično varovanje. Ta jim bo omo- gočila izvajanje prevoza denarja, opravljanje receptorske službe in klasične fizične zaščite podjetij. Začeli pa so tudi pridobivati certi- fikat kakovosti 9001. Prostorska stiska na sedanji lo- kaciji, ki jo povzroča tudi nenehna širitev dejavnosti, je narekovala pridobitev novih prostorov. Na Mariborski cesti v Ptuju so kupili staro hišo in jo bodo do pomladi leta 1998 uredili, tako da bodo na enem mestu imeli pisarne, delav- nice, skladišče in trgovino z var- nostnimi pripomočki. Podobno kot druga majhna pod- jetja se tudi firma Tenzor srečuje s podobnimi problemi, največji je seveda pomanjkanje začetnega ka- pitala. Država oziroma banke še vedno niso spoznale pomena in nujnosti podpore razvoju malih in srednjih podjetij. Se zlasti je težak prehod iz majhnega v srednje pod- jetje, ki pa že zahteva veliko dodat- nih strokovnih znanj in podpore, a jo je težko najti. Pravih svetoval- nih firm v Sloveniji še ni, večino- ma je njihovo delo ozko usmerjeno v pripravo elaboratov, ki pa služijo le bankam. Kljub vsem težavam, s katerimi se srečujejo mladi podjetniki v Sloveniji, pa firma Tenzor spretno krmari in se razvija, čeprav jo tuji partnerji, za katere imajo eksluziv- na zastopstva, vse prej kot ujčkajo. Vsako leto na novo jim določajo obsežnejše plane dela, za katere pa, če jih dosežejo, znajo spodbudno stimulirati. Ni lahko, včasih je 24 ur premalo, da opravijo vse posli določenega dne. Zato pa je zado- voljstvo toliko večje, če posel pote- ka uspešno in če to partner zna spoštovati. MG TEDNIK je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izdaja RADIO ■ TEDNIK, d.0.0., Ptuj. Direktor: Franc Lačen. Uredništvo: Jože Šmigoc (odgovorni urednik), Jože Bracič, Majda Goznik, Viki Klemenčič - Ivanuša, Martin Ozmec, (novinarji), Slavko Ribarič, (grafično-tehnični urednik), Jože Mohorič (tehnični urednik). Propaganda: Oliver Težak, «041-669-509 Naslov: RADIO - TEDNIK, p.p. 95, Raičeva 6, 2250 Ptuj; » (062) 771-261, 779-371, 771-226; faks (062) 771-223. Predstavništvo Ormož: Vrazova 5; tel./faks: (062) 702-345. E-pošta: tednik® kdm-ptuj.si Celoletna naročnina 6.360 tolarjev, za tujino 12.720 tolarjev. Žiro račun: 52400-603-31023 Tisk: MA-TISK, Maribor. Po mnenju Ministrstva za informiranje Republike Slovenije št. 23158-92 z dne 12. 2. 1992 se šteje Tednik za izdelek informativnega značaja iz 13. točke tarifne številke 3, za katerega se plačuje petodstotni davek od prometa proizvodov. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo. POJASNILO K SESTAVKU 15 polStistov nad vašiane v Bukov€ih Odgovor pomočnika načelnika UNZ Maribor Jurija Fermeta, ki ga je le-ta zapisal v imenu Milana Čuša, načelnika UNZ Maribor, za prejšnjo številko Tednika v odgovor mojemu članku z naslovom 15 policistov nad vaščane v Bulto bo na Ptuju že tretji Fes- tival mlade ustvarjalnosti, ki ga tudi tokrat organizira ZKO ihuj v finančnem sodelo- vanju z ZKO Slovenije, Ministrstvom za kidtiiro in Mestno občino Ptuj. Poleg štirih ustvarjalnih delavnic se bo v dveh dneh zvrstilo na Ptuju tudi več kulturnih priredi^ tev, namenjenih udele^ncem festivala tn Ptujčanom. Branka Bezeljak Glazer, ki si je festival mla- de ustvarjalnosti zamislila in kotorganiza- torica izpeljuje že tretje leto, je povedala, da sta prva dva festivala pokazala, da je ta dobro zasnovan. Delavnice vodijo priznani unKtni- ki, ki svoje delo in delo mladih v dveh dneh medsebojno povezujejo, kar je edinstveno v Sloveniji, Tudi produkcija delavnic je vsako leto skupna. "Udeleženci delavnic so mladi, ki se šele odločajo, na katerem področju želijo ustvarjati, ali pa se že šolajo za imaetniske po- klice," je dejala Branka Bezeljak Glazer. Ustvarjalne delavnice bodo letos vodili aka- demski slikar in izredni profesor Dušan Fišer, režiser in igralec Eduard Miler, skla- datelj in violinist Vlado Batista in pisatelj Marjan Tomšič. Med obfestivalskimi prireditvami je po- trebno posebej omeniti predstavo EG GLEJ Jezus F., ki je avtorski projekt režiserja Toma Strucia in pomeni vrh v letc^njem alternativ- nem gledališkem ustvarjanju, predstava pa je povabljena na evropske in ameriške festivale. Društvo B 51 se bo predstavilo s predstavo Ouintet, tudi zelo uspešnim avtorskim pro- jektom koreografinje in plesalke Suzane Koncut Na Ptuju se bosta predstavila še go- dalni kvartet New Strings, ki igra sodobno improvizirano glasbo, pa tudi jazz, folklorne motive ter funk in ročk ritme, ter ptujski Teater III s Filipči^vo predstavo Psiha. Na- tančen razpored teh in drugih prireditev ob- javljamo v rubriki Kulturni križemkražem na zadnji strani. Milena Zu/Mittli TEDNIKOVA KNJIGARNICA / MEDNARODNI KNJIŽNI KVIZ 97-15 Poletna hrana Uganke letošnjega knjižnega kwza, ki je posvečen zdravi prehrani, se iztek^. Današnja, štirinajsta, je predzadnja in za- res zelo lahka. Pdetni meseci so tisti, ko pfija lahka in osvežujoča hrana, M jo narava ponuja v izobilju, Ctenovni ses- tavini tahke pr^rane sta sadje in zelenjava v najrazličnejših oblikM^. Najpametneje je, če uživamo čimveč presne hrane, saj se s prekuhavaijem pogos- to uničijo najpomembnejše ses- tavine sadja in zelenjave. Današnja uganka sprašuje po priljubljeni jedi \z s^ja, ki jo običajno ponudimo kot s)adkx}. Njene osnovne sestavine so različne rezine sadja, ki jih l^ko popestrimo s smetano ali sladoledom. To |ed lahko ses- tavljamo iz ra:dičnih sadnih kombinadj, svežemu s^ju se odlično podajo suhi sadeži ali pa orehi, lešniki in mandlji. Odrasli to jed radi obogatijo s kapljo primernega likerja, ki se po okusu sklada s sadjem. Go- tovo že veste, po kateri jedi vas sprašujemo, 2sXo izpolnite okenc« in ga brž pošljite na naslov KNJIŽNICA IVANA POTRČA, Minoritski trg Ruj, z oznako KVIZ. Pravilen odgo- vor in kanček sreče vam pri- našata knjižno nagr^o/ ODDIH S KNJIGO Plitev žep ali kakšna druga te- goba nista razlog, da bi bile vaše p<^nice sfižene. Prav odlično In dobrodejno je ienar- jenje in poležavanje v kakšnem mirr^em kotičku, kjer ni slišati brnenja avtomobilov in službe- nih telefonov. Udot)en ležcdnik, hladna pijača in dobra knjiga so lahko boljši oddih kot sopa-en postaran hotel z naveličanim osebjem, prenatrpano plažo in hladnim morjem. Če naštetenu pridam Še stane cene, je boljše potovanje do bližnje knjižnice, kjer so pustolovščine, slo-ivnos- ti, avanture, potwmja, daljne dežele in ljudje, davnine in stari- ne, vesdjske odi^jade dostop- ni na enem mestu. Izt>^ete lahko kratko potovanje ali ne- skončno vožnjo, eksotične oto- ke ali OiSki mraz, l^kotno In mimo potovanje aH napeto in nevarno ekskurzijo. Gena vo- zovnice ni omembe vredna, pa tudi prtijaga ni nujna. Med knjižnimi novostrr^ vam danes priporočam dve otroški taijigi, ki sta tudi odraslemu brald slastno branje. Predvsem prva, PICEK, OVČARSKI PUJS. je sproščujoče in lahkotno branje, čeprav je zgodba tudi kritil^k togega sveta odraslih. Avtcr DicK King-Smith je doga- janje postavil na veliko kmetijo, kjer Ima lastnik i;qemen posluh za živali. Te so tudi glavne juna- kinje dogc^anja in im^o človeške lastncsti. Ne bom vam razkrivala vsebine, morda ste gledali film Babe, ki je bil posnet po tej knjigi. Kot ponavadi je knjiga boljša od filma! Uspešnica je izšla pri Mladinski knjigi v zbirki Pisanice. Iz ang- leščine je zgodbo prevedla Tina Mahkota, ilustracije so delo Mary Rayner. Zabavno branje je dolgo štiriinosemdeset strani. Druga knjiga je delo domafega pisatelja Vitana Mala, ki se je slovanskim bralcem priljubil s Sre&> na vrvici In Pdetjem v školjki. Obe zgodbi sta bili tudi prenešeni na filmsko ji^atno. Petidvajsetletnico pisat^jevguija je počastila Prešernova družba z najstniškim romanom NEDEL- JE NEKEGA POLETJA Glavni junak |e tnnajstletnikj ki si želi uspeha pn dekletih. Žal si izbe- re napa&iega vzornika; vrstni- ka, ki se na vsa u^a hvali z osvojeninni deklicami in bediavo deli modrosti Izkušenega fanta. Ljubezenske počitniške pripeti- le si izšle 1996 v redni zbirio Prešernove dmžbe. Knjiga ima sto štirin^st strani in odlične ilu stracije Rudija Skočirja. VABILO Vse tiste otroke, ki jih muci do-; pddanski dolgčas, vabimo na POČITNIŠKE URICE. Dobin^ se v mladinskem odddku naše knjižnice vsak dan ob deseti uri. Zaželeni ^ copati. Ullana Klemeni tednik -10. JULU 1997 PO NAŠIH KRAJIH -11 pORMIN / PRIDELAVA VRTNIN V MINITUNELIH Ivan Kelenc iz Formina se je pod strokovnim vodstvom linietijskega zavoda Maribor in ob pomoči občine Gorišnica odločil za poskusno pridelovanje vrtnin pod fo- lijo, v tako imenovanih minitunelih. Strokovnjaki Kmetij- skega zavoda s pomočjo študentov Kmetijske fakultete IVlaribor skrbno spremljajo rezultate poskusa, Id bodo po- membni za nadaljnje odločitve, z rezultati pa bodo na "in- formativnih" dnevih postregli tudi vsem kmetovalcem, ki se nameravajo odločiti za tako obliko pridelovanja vrtnin. Eden prvih pogojev je seveda zgrajen namakalni sistem. Kot 'je povedala magistra Martina Bavec s Kmetijskega zavoda Maribor, so se letos odločili, da na območju nama- kalne zadruge Formin postavi- jo poskusno polje z različnimi vrstami plodovk z namenom, da bi jih predstavili tam- kajšnjim pridelovalcem in da bi preizkusili, katere plodovke lahko dajo največje pridelke oziroma katere zagotavljajo na- jekonomičnejšo pridelavo. Strokovna služba ugotavlja, da je na območjih z namakalnimi sistemi še premalo sprememb v kolobarju in premalo uvajanja novih poljščin, ki bodo dolgo- ročno prenesle tudi dodatne stroške namakanja. Na posku- sni površini se lahko kmetje v praksi prepričajo, kako je možno na sodobnejše načine pridelovati različne plodovke. V Forminu so posajeni papri- ka, solatne kumare, bučke, jajčevci in paradižnik. V okvi- ru teh vrst vrtnin so zasnovani tudi detajlni mikroposkusi z različnimi sortami. Z raz- ličnimi postopki primerjajo pridelavo v minitunelih, z raz- ličnimi vrstami prekrivk, z raz- ličnimi perforacijami folije, različnimi talnimi zastirki in različnimi gostotami rastlin. Bistven namen poskusa je torej ugotoviti, kaj se da doseči s so- dobnejšo tehniko pridelave v minitunelih. Prve ugotovitve kažejo, da so bučke že trideset dni po presa- janju v minitunele dale prve plodove, pobrali so že tudi prve plodove paprike, ki ima v začetku julija bistveno dru- gačno ceno kot pozneje, ko bodo pridelki tudi na domačih vrtovih. Tudi kumare redno obirajo že skoraj mesec dni. Da bi rezultate poskusa čim bolj predstavili kmetom, bodo or- ganizirali dva celodnevna ogle- da: prvi bo v petek, 11. julija (jutri) od 10. do 17. ure, drugi pa 8. avgusta. Na predstavitvi rezultatov bodo sodelovali strokovjaki Kmetijskega zavo- da Maribor in dobavitelji po- trebnega materiala za gradnjo minitunelov. Sicer pa bo vsak petek med 9. in 10. uro v For- minu dežural predstavnik sve- tovalne službe in dajal infor- macije o poskusu, poleg tega pa svetoval okoliškim prideloval- cem vrtnin v primeru kakršnihkoli težav. Magistra Martina Bavec zatrjuje, da bo mogoče s pridelavo v tunelih doseči bistveno večji pridelek plodovk. Vzrokov za tako trdi- tev je več: začetek obiranja je vsaj za tri tedne zgodnejši od klasičnega pridelovanja, rastli- ne je mogoče posaditi bistveno prej, saj jih pred morebitnimi nizkimi temperaturami varuje folija, pokrite bodo tudi v je- senskem času in tako se bo rastna doba podaljšala še v sep- tember ali celo v oktober. Ivan Kelenc iz Formina, ki se je prvi odločil za pridelovan- je vrtnin v nizkih tunelih, pra- vi, da se tudi sicer na površinah z možnostjo nama- kanja že prideluje precej papri- ke in drugih vrtnin, na polja se vrača tudi nekoč tradicionalna čebula. Ivan Kelenc je že po dosedanjih rezultatih pridelave v minitunelih prepričan, da bo poskus uspel, poudarja pa, da bo potrebno za tako pridelavo še več znanja in izkušenj. Pri- delek je mogoče prodati na raz- lične načine, zlasti v razne prehrambene obrate, kjer radi kupujejo vrtnine, pri katerih je bilo zaradi pridelovanja pod fo- lijo potrebno uporabljati bist- veno manj zaščite. Prihajajo pa tudi večji trgovci, ki se zanima- jo za nakup njegovih vrtnin, saj so plodovi pod folijo lepši, bolj zdravi in kupcem zanimi- vejši. J. Bračič POPRAVEK V 26. številki Tednika smo pri članku pod naslovom Pogledali v staro šolsko kroniko potoma zapisali de- kliški priimek ene od orga- nizatoric srečanja. Pravilno bi moralo pisati Marija Vajsbaher in ne Marija Bauman, poleg nje pa bi mo- rali omeniti še Frančiško Pernat. Organizatorji srečanja nekdanjih lov- renških sošolcev bi se radi zahvalili tudi domačemu župniku Karlu Pavlicu za opravljeno sveto mašo. Uredništvo Gospodar Ivan Kelenc In dipl. inž. Dragica Zadravec iz KZ Maribor preverjata zdravstveno stanje rastlin pod folijo Študenje agronomije in mentorica magistra Martina Bavec skrbno spremljajo rezultate poskusa PTUJ / NATEČAJ ZA NOVEGA NAJEMNI- KA GRAJSKE KAVARNE OMoim do ureditve gralske resitnmi€ile Konec avgusta letos (28. av- gusta) naj bi grajska kavama na gradu imela že novega najem- nika, ki bo nadaljeval gostin- sko dejavnostjo na tem območju do ureditve ustreznih prostorov v bivši konjušnici oziroma do m-editve grajske restavracije. Po tem pa v sa- mem grajskem poslopju, kot kaže, naj ne bi bilo vec gostin- ske dejavnosti. Tako vsaj izhaja iz razpisa Pokrajinskega muze- ja Ptuj. V teh dneh so zainteresirani ponudniki že oddali svoje po- nudbe. Kot eden posebnih po- gojev je bila zahteva, da mora biti odpiralni čas kavarne enak odpiralnemu času muzeja in prilagojen občasnim priredit- vam. Za oddajo poslovnega prosto- ra v najem si je Pokrajinski muzej moral pridobiti soglasje mestne občine. MG IVANJKOVCI / ETNOLOŠKI TABOR Tako so na vprašanje, zakaj so se v času zasluženih počit- nicah odločili za aktivno sodelovanje na etnološkem tabo- ru, povedali sodelujoči otroci. In najbrž imajo kar prav. Nevenka Korpič, etnologinja iz velikonedeljskega gradu, je pripravila že četrti tabor in odzvalo se je 26 učencev iz Velike Nedelje in Ivanjkovcev. V tednu dni so se ukvarjali s štirimi zanimivimi temami: obrtništvom, zdravilnimi zelišči, vraževerstvom, zbrati pa so poskusili kar največ starih predmetov za šolsko zbirko. Šolska muzejska zbirka v osnovni šoli Ivanjkovci obsega že več kot 110 predmetov, nas- tajati pa je začela v letošnjem projektnem tednu, ki je pote- kal pod naslovom Muzej v šoli - šola v muzeju. Starine so šol- skemu muzeju darovali številni l^rajani Ivanjkovcev in okolice. Tudi udeleženci tabora so nale- teli na lep odziv domačinov, ki So si bili pripravljeni vzeti ■^alo časa za mladež in jim pri- povedovati o preteklih časih. Dobili so tudi veliko starih predmetov, ki so jih popisali, sedaj pa jih je potrebno še očis- titi, označiti, nekatere tudi res- tavrirati. Na terenu so naleteli tudi na prijazno gospo , ki je velikonedeljskemu gradu daro- vala več kot 200 dragocenih starih predmetov. Gre za naj- različnejše stare predmete, ki so jih nekoč uporabljalil v go- spodinjstvu, pri kmečkih opra- vilih, pa tudi stare peresnice, peresa, šestila, lončenino, kipe, slike in še bi lahko naštevali. Veliko teh lepih predmetov so izdelali domači obrtniki, ki pa so svojo dejavnost prenehali že pred 2. svetovno vojno. Ljudje se še spomnijo priimkov moj- strov, ki so se ukvarjali s ko- larstvom in kovaštvom. Otroci so poizvedovali tudi, ali se ljudje še držijo starih vraž. Zato so odšli v Središče ob Dravi, kjer so nekoč poteka- li celo čarovniški procesi. Ljudje se žal niso spomnili kakšnih posebnih vraž in pri- povedi, večina pa jih na petro- vo vseeno ne pleza po drevesih, saj po starem izročilu gotovo padeš z drevesa. Med zdravil- nimi zelišči poznajo predvsem kamilice, šipek, lipo, arniko, koprive. Zelo razširjeno je ku- hanje čajev iz najrazličnejših mešanic za ^določene tegobe. Nekateri uporabljajo zelišča še za kaj več: proti revmatizmu koprive, vršičke smreke proti boleznim dihalnih poti in bronhitisu, za raskave roke so uporabljali kremo iz masti, v katero so vmešali česen in arni- ko, opekline so včasih namaza- li z beljakom. Otroci so se naučili marsikaj zanimivega, pa še teden počit- nic jim je hitreje minil. Pri- hodnje leto bodo tabor najbrž gostili pri Sv. Tomažu. vki HAJDINA / RAZISKOVALNI TABOR ENERGIJA '97 Raziskovalno društvo Zlatovranka, katerega predsednik je Aleksander Mlakar, je že devetič oi^aniziralo raziskovalni tabor. Tokrat so govorili o energiji in kako varčevati z njo. Tabor je potekal od 29. junija do 6. julija na športnem igrišču na Hajdini. Mladi raziskovalci so taborili kar v šotorih ob igrišču, kjer so si tudi pripravl- jali hrano. Njegov namen je bil spoznati, kako učinkovito upo- rabiti alternativne vire energije iz narave v okolici bivanja (ve- ter, svetloba, toplota). Projekt je potekal skupaj z Energetsko svetovalno pisarno, ki jo je us- tanovila država, da bi državlja- nom pomagala z nasveti, kako zmanjšati stroške pri porabi energije. V Sloveniji je sedaj petindvajset svetovalnih pi- sarn. Tudi na Ptuju bomo do- bili v kratkem eno, saj imamo že tri usposobljene svetovalce (Aleksander Mlakar, Bojan Grobovšek in Božidar Muršec). Najbolje se je v pisarni oglasi- ti pri gradnji ali prenovi hiš. Svetujejo nam, katere materia- le izbrati, priporočajo najučin- kovitejše ogrevalne sisteme hiš in dajo veliko uporabnih na- svetov, s katerimo lahko prihranimo na sto tisoče tolar- jev. Pri posameznih nad- gradnjah izolacije in ogrevanja hiš pa država pomaga tudi s subvencioniranjem ali krediti z majhnimi obrestnimi mera- mi. Mladi raziskovalci so med drugin naredili naredili sončni kolektor, v katerem se je voda segrela do šestdeset stopinj Celzija, sončno pečico, kjer so pekli meso in tople sendviče, v njej je temperatura narasla do sto šestdest stopinj Celzija. Razstavo na taboru si je ogle- dal tudi podžupan Ervin Hoj- ker, ki zelo podpira delo mla- dih raziskovalcev, kar kaže tudi uspeh učencev osnovne šole Olge Meglič, kjer je ravna- telj. Pod vodstvom Simona Starčka so udeleženci tabora opravili anketo, kako so občani obveščeni o teh energetskih svetovalnih pisarnah. Rezultat je bil za nekatere veliko razočaranje, saj so vsi prvič slišali, da kaj takšnega obstaja v Sloveniji. Udeleženci tabora so poizkušali omogočiti občanom Hajdine, da pri- varčujejo pri porabi energije, in so zanje pripravili predavan- je energetskega svetovalca Bo- jana Žnidaršiča iz Cerknice. Vsi občani so prejeli vabila, a žal sta se samo dva udeležila predavanja. Pa naj še kdo reče, da je država kriva za visoke stroške porabe energije. Sama nam ponuja brezplačno možnost priti do poceni, a učinkovitejše energije ter nam finančno pomaga, če upošteva- mo takšen nasvet. A žal nekate- ri še vedno ostajamo gluhi, kaj- ti stara pot je vendarle preiz- kušena. Milan Krajnc Sončni kolektor z avtorji Podžupan Ervin Hojker (v sredini) s soprogo v pogovoru z Aleksandrom Mlakarjem, predsednikom raziskovalnega društva Zlatovranka. Pred njimi na tleh sončna pečica. Foto: Nini 12 - OD TOD IN TAM 10. jum 1997 • tednik PTUJ / PRVO SREČANJE MED ZDRUŽENO LISTO IN NEODVISNIMI SINDIKATI Za konkurenino in solidarno Slovenijo v ptujskem hotelu Mitra sta se sredi prejšnjega tedna, v sredo, 2. julija, sestali delegaciji Združene liste soci- alnih demokratov, ki jo je vodil Borut Pahor, in Neod- visnih sindikatov Slovenije, ki jo je vodil Rastko Plohi. Na prvem tovrstnem srečanju so se predstavniki obeh organizacij dogovarjali predvsem o sodelovanju na po- dročju delovno-pravne oziroma delavske zakonodaje ter delavskega delničarstva. Kot smo izvedeli, so med srečanjem predstavniki Združene liste poudarili, da pomenijo ti dogovori izraz zaupanja v novo politiko Združene liste po kongresu in da imajo z Neodvisnimi sindikati veliko skupnih točk pri svojih programskih ciljih za konkurenčno in solidarno Slovenijo, brez velikih krivic za delavski razred. Sicer pa se izogibajo politizaciji tega so- delovanja. Predstavniki Ne- odvisnih sindikatov pa so med srečanjem povedali, da je pritegnilo njihovo pozor- nost predvsem novo vodstvo in spremenjena politika Združene liste, zato so odprli nov list v zgodovini svojega sodelovanja in pričakujejo, da bodo v prizadevanjih za iste programske cilje te lažje zagotavljali tudi prek njiho- vih poslancev v parlamentu. Po pogovorih je predsednik ZLDS Borut Pahor srečanje takole ocenil: "Mislim, da je skupen interes obeh organi- zacij dvigniti standard pravi- ce zaposlenih, da se jim zago- tovi več socialne in siceršnje varnosti. To je socialna sku- pina ljudi, sloj, ki danes najtrše plačuje ceno prehoda na tržno ekonomijo. Mislim, da združena lista zadnje čase išče pospešen odgovor na te odzive, in prepričan sem, da ga je tudi našla pri vzgledih tistih socialno orientiranih zahodnoevropskih držav, kjer postaja jasno, da je po- trebno konkurenčnost nujno cepiti z elementi solidarnos- ti, sicer konkurenčnost za ve- liko večino ljudi nima nobe- jiega smisla. Zato smo zavest- no pripravili posodobljen program Združene liste, kjer smo dali v ospredje nekaj programskih točk, ki so ver- jetno zanimive tudi za sindi- kate. V prvi vrsti gre za za- poslenost, ki postaja ključna kategorija socialne varnosti posameznika in družine. Iz- redno pomembna kategorija je izobrazba, žal pa se o njej danes še premalo razmišlja. Združena lista je torej zavez- nik sindikatov v tem smislu, ker se zavzema za to, da bi se dvignila splošna izobrazbena raven, da se omogoči izobraz- ba vsem, ne glede na socialno poreklo, kajti danes smo žal že priča situacijam, da neka- teri starši, čeprav imajo ta- lentirane in sposobne otroke, tem ne morejo omogočiti štu- I dija. Zavzemamo se seveda za ; to, da se tudi v Sloveniji obli- I kuje izobrazbena elita, s ka- ; tero bomo lahko tekmovali v globalnem razvoju. Ugotovili smo, da je naša skupna točka tudi boj proti kriminalu. Ne vidim nobenega razloga, da bi tisti, ki so vplivnejši, bo- gatejši, bili tudi močnejši v procesu privatizacije in dobi- li tisto, kar jim ne pripada. Veliki zavezniki takega mnenja smo, da se napičejo pravila, ki bodo veljala za vse, brez razlik. Združena lis- ta želi sodelovati z vsemi tis- timi, torej tudi sindikati, s katerimi skupno lahko doseže več, kot bi dosegla sama. In sindikati so v tem smisli naši ključni zavezniki, saj smo stranka, ki želi biti politični zagovornik ljudi, ki živijo od dela in znanja; sin- dikati so partner v našem na- poru, da se pravice teh ljudi čimbolj uresničijo." Predsednik Neodvisnih sindikatov Rastko Plohi pa je povedal: "Pobuda za srečanje je prišla pravzaprav sama po sebi in z obeh koncev. Dejan- sko pa smo se odločili, da bi z Združeno listo želeli sodelo- vati po tem, ko je dobila novo vodstvo, saj smo prepričani, da bi tako pripomogli k boljši kakovosti bivanja državljanov Slovenije. Ko smo govorili o delavskem delničarstvu, smo mislili predvsem na to, da podpira- mo privatno lastnino, vendar z orientacijo, da so podjetja v širši lasti, kar pomeni čim večjo participacijo zaposle- nih pri lastninjenju. Naš sin- dikat se izogiba klasičnemu kapitalizmu - en lastnik in mezdni delavci, saj želimo vspostaviti drugačna razmer- ja. Zakaj pa ne bi bili zapos- leni solastniki in tudi večin- ski lastniki podjetij? Le tako bi lahko od svojega dela de- jansko tudi živeli. Kar se pa tiče lastnine slovenskih goz- dov, podpiramo idejo, da gozdovi ostanejo slovenski, se pravi, da vprašanje rešimo na drugačen način, da Cerkev dobi ustrezno odškodnino, gozdove pa naj le imajo državljani, ki jih bodo vzdrževali in od njih tudi živeli. Pogovore ocenjujem kot izredno kakovostne, saj smo se dogovorili o bodočem sodelovanju. Čas bo pokazal, kakšno bo to sodelovanje, prepričan pa sem, da bo plod- no. Vsekakor pa so našemu sindikatu potrebni glasovi njihovih poslancev v parla- mentu, kajti vemo, da lahko le poslanci vplivajo na odločitve. Projekti, ki bodo tekli, so predvsem za ljudi, niso zgolj politične parole. Moram reči, da so odločitve pretehtane, treba jih je še do- delati in dati času čas. Sicer pa sem optimist in mislim, da bomo skupaj naredili mar- sikaj dobrega in koristnega." M.Ozmec GORNJA RADGONA / PRED 35. KMETIJSKO-ZIVILSKIM SEJMOM Na jubilejnem, 35. kmetijsko-živilskem sejmu, ki bo od l3. do 31. avgusta v prostorih Pomurskega sejma v Gornji Radgoni, bo sodelovalo 1500 razstavljavcev iz 25 držav, ki bodo svoje dosežke predstavili na 43.000 kvadratnih me- trih razstavnih površin. Poleg domačih bodo razstavljali proizvajalci iz Italije, Nemčije, Avstrije, Madžarske in so- sednje Hrvaške. Posebej velja omeniti živinorejsko raz- stavo, saj bodo predstavljene živali, ki so plod križanja najkvalitetnejših pasem, ter celoten slovenski selekcijski program govedoreje, prašičereje, konjereje, ovčerjeje, perutnine in drobnicE. Na sejmu bodo podelili tudi naj- višja priznanja. Med proizvajalci mesa in mesnih izdel- kov je nosilec kakovosti za leto 1997 Perutnina Ptuj, šam- pion med proizvajalci mlečnih izdelkov pa polnomastno mleko Pomurskih mlekarn. Obsežne priprave na letošnji 35. mednasrodni kmetijsko- živilski sejem v Gornji Radgo- ni potekajo pod motom: Odličja kmetijsko živilskega sej- ma so znak visoke kakovosti, je na tiskovni konferenci minuli ponedeljek, 7. julija, v Gornji Radgoni povedal direktor sej- ma Janez Erjavec. Strokovne komisije so že ocenile 527 vzorcev mesa in mesnih izdel- kov iz 29 slovenskih podjetij ter 144 mlečnih izdelkov 14 proizvajalcev iz Slovenije, Hrvaške in Avstrije. Po 35 letih sejma se je prvič primerilo, da je najvišje priz- nanje v ocenjevanju kakovosti mesa in mesnih izdelkov pri- padlo perutninskemu proizva- jalcu. Naziv nosilec kakovosti za leto 1997 so namreč s 25 najvišje ocenjenimi proizvodi dodelili Perutnini Ptuj pred Krasom iz Sežane, Mipom iz Nove Gorice, Mirom iz Gornje Radgone ter petouvrščenim zasebnikom Antonom Arva- jem iz Kranja. Med 144 mlečnimi izdelki 17 proizva- jalcev so 44 vzorcev ocenili z ekstra kakovostjo, naziv šam- pion leta 1997 pa je prejela Po- murska mlekarna za polno- mastno mleko v prahu. Zanimanje za letošnjo jubi- lejno sejemsko prireditev je bilo izjemno, saj so že pred do- brim mesecem razprodali vse razstavne prostore. Letos je precej večje povpraševanje po zaprtih razstavnih površinah, zaradi česar bodo morali poskrbeti še za okoli 10.00 kmadratnih metrov mon- tažnih hal. Tako bo na voljo okoli 22.000 kvaratnih metrov zaprtih in okoli 21.000 kva- dratnih metrov odprtih površin. Tudi v konceptu razstavljan- ja je prišlo do spremembe, saj so na dosedanjih sejmih pred- stavljali svoje dosežke po posa- meznih panogah, letos pa je trend predstavitve posamez- nih regij. Pestro bo letos tudi i na spremljajočem strokovnem I področju, saj bodo na sejmu I predstavili posebno študijo, ki j jo je financirala država, z nas- lovom Slovensko kmetijstvo v : Evropski uniji. Da bo sejem živ, ! pa bodo poskrbeli tudi s števil- j nimi obsejemskimi prireditva- i mi. Tako bodo ob tradicional- nih konjskih dirkah izvedli še i tekmovanje pihalnih orske- strov, srečanje Alpe Jadran in še kaj. Mag. Božidar Žlender iz ljubljanske biotehniške fakul- tete, ki je predsedoval komisiji za ocenjevanje mesa in mesnih izdelkov, je ugotovil, da med standardnimi mesnimi izdelki letos ni bilo varovalnih me- snin, ki jim svet v skrbi za zdravje posveča vse večjo po- zornost. Med 527 vzorci so le- tos nagradili dobro polovico ali 57 odstotkov izdelkov. So- razmerno malo, le 11, je bilo podeljenih zlatih odličij, 67 je bilo srebrnih, veliko pa tudi bronastih, kar daje vedeti, da imamo v Sloveniji dobre proizvajalce mesa in mesnih izdelkov. Najvišji naziv, nosi- lec kakovosti za leto 1997, si je Perutnina Ptuj priborila s 5 zlatimi, 17 srebrnimi, 16 bro- nastimi medaljami ter s tremi priznanji. Zlato odličje so pre- jeli izdelki: PP mini piščančje hrenovke, piščančja domača pašteta, piščančja pašteta z orehi, maxi sekljan zrezek in piščančji cordon bleu. Iz širše ptujske okolice so se je dobro izkazali tudi Meso iz- delki Žerak, ki so za svojo pla- ninsko klobaso prejeli srebrno medaljo, ter kar 7 bronastih medalj za različne mesne iz- delke. Letos so posebej ocenjevali slovenski avtohtoni izdelek - kranjsko klobaso. Čeprav no- bena od 16 razstavljenih ni bila ocenjena z zlatom ali sre- brom, so za najboljšo izbrali kranjsko klopaso MlP-a iz Nove Gorice. Pri ocenjevanju mleka in mlečnih izdelkov je letos sode- lovalo le 15 proizvajalcev iz domovine in tujine s 144 vzor- ci. Mag. Neda Makuc je pove- dala, da je kakovost surovega mleka in mlečnih izdelkov v Sloveniji na evropski ravni, saj je ocenjevalna komisija z eks- tra kakovostjo ocenila 44 vzor- cev. Žal je le en slovenski proizvajalcec dal oceniti tudi sladoled. Sicer pa bodo letos podelili 16 zlatih odličij, 18 srebrnih, bronastih pa 11. V skupini fermentirano mleko z dodatki je višnjev tekoči sadni jogurt, izdelek Mlekarne Ptuj, dobil srebrno medaljo. M. Ozmec LENART / JUBILEJ RIBIČEV 40bogatih leiRDPesnka ZAČELE SO SE SKLEPNE PRIPRA- VE NA POČASTITEV JUBILEJA, KI GA BODO OKRONALI Z IZDAJO DRUŽINSKE KRONIKE • SKRB ZA ČISTE VODE IN OHRANITEV RIB- JEGA BOGASTVA TER DOBRO DELO Z MLADIMI V Lenartu v Slovenskih goricah so se začele sklepne priprave na praznovanje 40- letnice uspešnega delovanja ribiške družine Pesnica. Kot nam je povedal tajnik družine Franjo Šunk, bo osrednja slovesnost 26. julija ob jezeru Radehova pri Lenartu. Takrat bodo pripravili veliko ribiško tekmovanje, nato pa srečanje ribičev in sodelavcev RD. Na slove- snosti bosta govorila lenarŠki župan Slavko Kramberger in prestavnik Ribiške zveze Slo- venije. 2Laslužnim članom bodo podelili priz- nanja in ribiška odlikovanja, posebne spo- minske plakete pa bodo dobili tudi številni sodelavci RD Pesnica in ustanove, s katerimi dobro sodelujejo. RD Pesnica iz Lenarta gospodari z dvema velikima akumulacijama: Radehovo blizu Lenarta in Sveto Trojico. V obeh se skriva pravo ribje bogastvo, največ krapov, somov, amiuiev, smučev in Še veliko drugih trofejnih rib. Na svoj raČun pridejo zlasti tujci, la na veliko lovijo trofejne primere, ob bok pa se jim seveda postavljajo domačini, ki so poto- nili iz ^obin nekaj i^emnih trofej. Poleg tega prirejajo veliko različnih tekmovanj, v jezera pa vlagajo mladice, tako da sproti obnavljajo zaloge. Skrbi jo za Šste vode in za urejena na- brežja, vsako leto opravijo spomladansko čiščenje okolja. Gospodarijo tudi z osrednjiin delom reke Pesnice in nekaterimi njenimi pritoki. Člani RD Pesnica iz Lenarta so z delom za- dovoljni, saj jim kljub velikim posegom v ok- olje uspeva ohranjati relativno čiste vode- Želijo si več ustvarjalnega sodelovanja z nara- vovarstveniki, vesdi jih odziv med ipladi- mi na šolah. Imajo ribiške krožke na OS Cer- kven j ak, Sv. Trojica in Lenart, njihova mla- dinska ekipa pa je že več let v slovenskem vrhu. Ob jubileju bodo izdali priložnostno spo; minsko kroniko, v kateri bodo predstavili plodna leta in ustvarjalne prispevke k ohr^ }anju voda in ribjega bogastva v osrednjih Slovenskih goricah. M.Toš VIDEM / VELIKO GRADBIŠČE Center obane spreminia potMn V Vidmu pri Ptuju je te dni kar živahno, predvsem na gradbenem področju. Nova občinska stavba je minule dni končno dobivala svojo streho, gradbene odre pa so pred kratkim postavili tudi ob cerkvi in njenem stolpu. Cerkev bo dobi- la novo fasado in novo pokrivalo stolpa. Tako bo pogled na Videm z bližnjih haloških gričev povsem svež, čeprav je nekaj zamere občinski stavbi, ki bolj kot prejšnja ktilturna dvorana zakriva cerkev in spreminja veduto centra občine. Gradbena ograja s kupi materiala pa je tudi v notranjosti Vidma, ob šoli, kjer zasebnik ure- sničuje gradnjo poslovnega objek- ta. Fotozapis: JB Krajevni odbor Lovrenc na Dravskem polju si izleta v leto zadaja nove naloge, ki prispevajo k izboljšanju infra- strukture, zraven tega pa dajejo lepšo podobo temu kraju. Zadnja uresničena naloga je bila preplastitev krajevnih cest na območju vasi Lovrenc, Župečja vas in Pleterje. Daljnega leta 1972 so namreč s težavo izpeljali asfalti- ranje, a ceste so bile iz leta v leto bolj uničene in obsoje- ne na propadanje. Župan občine Kidričevo Alojz Šprah (levo) je svečano odprl ceste Z nastankom novih občin je nekaj denarja prikapljalo tudi na podeželje. Svet sedanje občine Kidričevo je dal poudarek gospodarski infrastruktiu-i - modernizaciji cest, vodovodu in elektriki. Ker občinska sredstva v Lovrencu niso zadostovala za celomo preplastitev tam- kajšnjih cest, so morali krajani dati svoj delež, ki je znašal salbih devet in pol milijona tolarjev, sredstva KS so znašala 1,5 milijona, sredstva občine Kidričevo pa 13 milijonov. Predsednik KO Slavko Pulko se je na slovesnosti ob uspešno končani investiciji-konec tedna ob tej pri- ložnosti zahvalil sokrajanom, članom sveta občine Kidričevo, članom krajevnega odbora Lovrenc in seveda županu občine Kidričevo, ki je tudi svečano prerezal trak ob otvoritvi obnovljenih cest. ^Naslednja naloga, ki so si jo v Lovrencu zadali, pa je sanacija dvorane. Želijo jo polepšati in preurediti v večnamenski objekt, kjer bi lahko tudi učenci osnovne šole Lovrenc izvajali telesno vzgojo, krajani pa rekrea- cijo, služila pa bo tudi za kulturne prireditve. Tekst in foto: Danilo Kianjšek tednik -10. JUIJJ 1997 OD TOD IN TAM - 13 ORMOŽ / O VINSKEM ZAKONU Ziniafflitfff iefllo «froilre >a željo \1nogradnikov in vinaijev našega območja je pos- lanec Vili Trofenik oi^aniziral sestanek s predsednikom In člani odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pri ^r/a^n^ni /boru in predstavniki pristojnega ministrstva. I\amen sestanka je bil posredovati mnenja in iskati rešitve za odprta vprašanja k zakonu o vinu, ki je pred tretjo obravnavo v državnem zboru; ta je predvidena za ju- lijsko zasedenje. Gostje so povedali, da takšno sestanko- vanje po Sloveniji ni način in običajna praksa dela odbora jn da državljani lahko vse svoje pripombe k različnim za- l4onom naslovijo na pristojne odbore, ti pa so jih na svojih sestankih dolžni obravnavati. Že takoj na začetku je med vino- gradniki zavladalo razočaranje, saj so jim povedali, da lahko pred- lagajo spremembe le za tiste člene, Ici so bili obravnavani na drugi obravnavi. Tako se niti niso pogo- varjali o pripombi k 7. členu zako- na, kjer so vinogradniki želeli do- dati, da se izjemoma dovoli dokup grozdja tudi fizičnim osebam v primeru elementarnih nesreč. Pri- pombo so utemeljevali z dejst- vom, da imajo pridelovalci svoj krog odjemalcev, ki jim morajo redno dobavljati vino. V primeru izpada proizvodnje zato lahko iz- gubijo trg. Toliko daljša in bolj vroča je bila razprava o 21. členu zakona, pri katerem so predlagali, da za oceno I vina iz razreda kakovostnih vin, I predelanega v Sloveniji, vzorec za analizo pošlje sam naročnik. To so utemeljevali z visokimi stroški vzorčenja, ki pestijo predvsem manjše proizvajalce. Analiza stek- leničenega vina stane 10.000 to- larjev, kar na prvi pogled ni veli- ko, toda pri pridelku 500 litrov vina predstavlja omenjeni znesek pomemben odstotek pridelka. Pri 50.000 litrih neke sorte je potreb- no plačati za analizo povsem enak znesek, a je ta pri tolikšni količini zanemarljiv. Vinogradniki so poudarjali, da se zavedajo po- membnosti zaščite geografskega porekla. Kljub temu so poslanci povedali, da vlada takšnega pred- loga gotovo ne bo podprla. Pri 25. členu so vinogradniki izposlovali dodatno obrazložitev, saj se iz be- sedila ne da razbrati namen pora- be niti približna višina sredstev. Sredstva se bodo najbrž stekala v sklad, za katerega so vinogradniki prepričani, da se mora ustanoviti. Prišla pa je tudi pobuda Slovenske vinske akademije Veritas, ki je opozorila, da že izvaja vse naloge predlaganega sklada. Poslancem so zato dali pobudo, da koncesijo za opravljanje teh nalog podelijo njim in s tem racionalizirajo delo- vanje bodočega sklada. Vinogradniki so opozorili tudi na zanimivo pomanjkljivost pri 44. členu, kjer je predvideno, da lahko pristojni inšpektor na stroške imetnika daje v analizo vzorce grozdja, drozge, mošta, vina in drugih proizvodov. Ni pa določila, da v primeru negativne- ga izvida plača stroške analize or- ganizacija, kjer je zaposlen inšpektor. S tem upajo, da bodo lahko omejili možnost nagajanja inšpektorjev posameznikom. vki PTUJ / REGIJSKI STAB CIVILNE ZAŠČITE ZA PODRAVJE dani regijskega štaba civilne zaščite za Podravje, ki mu poveljuje Drago Klobučar, so na drugem sklicu 7. seje v ponedeljek, 30. junija, uvodoma analizirali informacijo o opravljenih inšpekcijskih pregledih na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami v posameznih občinah, ki sta jih opravljala Nevenka Korenjak in Kon- drad Vertič. Pri tem so ugotovili, da stanje povsod še ni za- dovoljivo. Štabi za civilno zaščito so sicer v glavnem že ustanovljeni v vseh novih občinah, žal pa še niso for- mirali ustreznih enot CZ in določili njihovih nalog, redke pa so tudi ocene ogroženosti. Zato SO oustanovljenim občinam naložili, da se do 30. jiUija sezna- nijo z ugotovljenimi pomanjklji- vostmi inšpekcijskih pregledov ter da do tega roka opravijo stro- kovno oceno požarne ogroženosti na svojem območju in uredijo vse, kar jim na področju CZ še manjka. Na podlagi tega morajo do začetka septembra dopolniti leme programe dela, o vseh skli- cih in sklepih občinskih štabov pa so dolžni redno seznanjati regijski štab za civilno zaščito. Ker je po predvidevanjih vprašljivo tudi stanje posameznih zaklonišč, bodo njihovo stanje podrobneje pregledali v jesenskem času. Direktor Uprave za obrambo Ptuj Stanko Meglic je dodal, da so se na zadnjem posvetu z župani oziroma predstavniki devetih no- voustanovljenih občin sredi junija končno dogovorili tudi o delovan- ju Civilne zaščite in predvsem o deliivi opreme, ki je bila last nek- danje ptujske občine. Posebej so analizirali stanje po sanaciji onesnaženja okolja, ki je nastalo 20. maja ob razlitju okoli 8.000 litrov kurilnega olja iz avto- cisterne v Hajdošah. Pri tem so ugotovili, da je kljub nekaterim pomanjkljivostim sanacija, ki je veljala dobrih 7 milijonov tolarjev in v kateri so sodelovali gasilci iz prostovoljnih gasilskih društev Ptuj in Hajdoše ter Zavoda za ga- silsko-reševalno službo Maribor, potekala uspešno. V sanacijo so bila vključena tudi podjetja Eko- les, VGP Ptuj, Cestno podjetje ter Zavod za zdravstveno varstvo iz Maribora. Onesnaženo vrhnjo plast, okoli 170 kubičnih metrov zemlje, so v celoti odstranili z va- rovanega območja vodnih zajetij in jo prepeljali v zaščiteno deponi- jo Ekolesa^ kjer jo kemično raz- grajujejo. Zal pa se zatika pri rea- lizaciji obveznosti. Čeprav je povzročitelj nesreče znan, glede na odziv lastnika in zavarovalnice ne kaže, da bo strošek za opravlje- no sanacijo v kratkem poravnan. Ob analizi posameznih požarov v minulem letu 19% so ugotovili, da je bilo ztmanjih požarov sicer nekoliko več, na splošno pa je požarna varnost v lanskem letu ugodnejša od predhodnih let. Na območju devetih občin s Ptujske- ga in ormoške občine je bilo lani 52 različnih požarov, ki so povzročili za 64,5 milijona tolar- jev materialne škode; dobra polo- vica te škode, 3,1 milijona, je strošek intervencij. Analiza po posameznih občinah pa pove, da so imeli lani največ požarov - kar 17 - na območju mestne občine Ptuj, 10 požarov je bilo na območju občine Ormož, po sedem v občinah Kidričevo in J^jšperk, šest v videmski občini, trije v občini Destrnik - Trnovska vas, po en požar pa v občinah Gorišnica in Domava. Člani regijskega štaba so se ob koncu seznanili s potekom uspo- sabljanja in opremljenostjo občin- skih štabov in regijskih enot civil- ne zaščite in med drugim ugotovi- li, da te še vedno niso povsem po- polne, da se ponekod ne izo- bražujejo na predvidenih oziroma zahtevanih izobraževalnih semi- narjih, pomanjkljiva pa je tudi po- trebna oprema. M. Ozmec ORMOŽ / ŠPORTNA TEKMOVANJA Ob krajevnem prazniku Ob krajevnem prazniku je v Ormožu potekalo tudi nekaj športnih tekmovanj. Ob rib- niku se je na vsakoletnem ribiškem tekmovanju zbralo sedem ekip: iz Varaždina, Majšperka, Cestice ter po dve iz Ptuja in Ormoža. Najboljši so bili ribiči iz Varaždina, ki so dobili le 7 kazenskih točk ob 2040 gramih nalovljenih rib. Prva ekipa Ptuja Je bila kaznovana z 8 točkami, nalovili pa so 1620 gramov rib, tretji pa so bili majšperški ribiči z 10 kazenskimi točkami in 1620 grami nalovljenih rib. Najboljšim ribičem Je pokal predal predsednik sveta krajevne skupnosti Ormož Alojz Sok. Ribiči so imeli srečo z vremenom in so si po tekmovanju privoščili še malo zabave. Na odprtem prvenstvu Ormoža v amaterski radio- goniometriji 3,5 MHz se je prav tako zbrala medna- rodna druščina tekmovalcev. Tekmovalo je čez 50 tekmovalcev iz 10 klubov v šestih kat^rijah. Na razgibanem terenu gozdov v okolici Ormoža so mo- rali odkriti različno število skritih lisic in 5 do 7 ki- lometrov dolgo pot preteči v kar najkrajšem času. Cilj je bil pri šoli na Humu. Med ženskami je slavila Mojca Kosi iz Ormoža, tretja pa je bila prav tako čla- nica ormoškega kluba Suzana Korotaj. Med pionirji je bil najboljši Mitja Štrman iz Ormoža, pri juniorjih je slavil Čakovčan Davor Vinko, domačin Andrej Rakuša pa je zasedel drugo mesto. Tudi pri seniorjih so bili Ormožani uvrščeni visoko: Božidar Puklavec je bil drugi takoj za Sevničanom Janijem Kuseljem. Ivan La^ je pri veteranih le malo zaostal za zmago- valcem Željkom Belajem iz Bjelovarja. Najboljši sta- rejši veteran pa je bil Jože Onič iz Slovenskih Konjic. To tekmovanje je bilo za ormoške radioama- terje še posebej pomembno, saj jih je kar nekaj dose- glo predpisano normo, ki jim omogoča udele^ na svetovnem prvenstvu, ki bo septembra v Nemčiji. V okviru krajevnega praznika je potekalo tudi državno tekmovanje v full kontaktu v kikboksu. Udeležba na tekmovanju je bila žal slabša, saj ta zvrst kikboksa v naših klubih še ni dovolj razvita. Tekmovanje je potekalo v ringu pod prireditvenim šotorom in si ga je ogledalo veliko število obisko- valcev. Sodelovali so tekmovalci iz petih sloven- skih klubov, med tekmovalci iz našega okolja pa so se najbolje odrezali Dejan Zavec v kategoriji do 67 in Branko Fidler v kategoriji do 71 kilogramov iz ptujskega kluba in domačin Smiljan Lukman v ka- tegoriji do 81 kilogramov. Nogometaši so se pomerili na turnirju v Pušen- cih. Sodelovalo je 18 ekip, ki so igrale na izpadanje vse do poznih popoldanskih ur, ko so dobili zma- govalca. Pokal in največji delež denarne nagrade so prejeli nogometaši SD iKišenci, druga je bila ekipa Sv. Tomaža, tretji pa nogometaši ekipe Huma. Sklad za denarne nagrade je znašal 60.000 tolarjev. V prijetnem sončnem vremenu si je nogometna srečanja ogledalo okrog 200 gledalcev. vki PTUJ, GORIŠNICA/ MEDOBČINSKA GASILSKA LIGA Še zmeraj v vodstvu Mala vas Gasilska tekmovanja v me- dobčinski gasilski ligi gasil- skih zvez občin Ptuj in Gorišnica so se prevesila v dru- go polovico. Po petih tekmo- vanjih vodita ekipi PGD Mala vas v obeh konkm-encah, ven- dar ne več tako prepričljivo kot doslej. V moški konkurenci sledijo PGD Prvenci-Strelci, PGD Ptuj, PGD Formin II itd. V ženski konkiurenci sledijo PGD Zagojiči, PGD Žamenci, PGD Borovci itd. Vseh ekip je 29, do finala, ki bo v drugi po- lovici avgusta na Švabovem (PGD Zavrč) je še pet tekmo- vanj, kar pomeni, da je možno teoretično zbrati dodatnih 500 točk. Zato se vrstni red še lahko močno spremeni, saj so razlike med prvim in tretjim minimalne v vseh konkturen- cah. Vsa tekmovanja do sedaj so potekala na zelo dobro pri- pravljenih terenih. Janez L. POPRAVEK OŠ Hajdina srebni znak zaslug za varnost v prejšnji številki Tednika smo med dobitni priznanj del- avcev UNZ Maribor ob dnevu slovenske policije pomotoma izpustili Osnovno šolo Hajdi- na, ki ja na predlog Postaje promeme policije Maribor prejela srebrni znak zaslug za varnost. Za napako se opra- vičujemo, dobitnikom pa toli- ko iskreneje čestitamo! -OM PREJELI SMO Ali vse šale o poli- cistih res držijo? Dne 6. 7. 1997 sem se z osebnim avtomobilom skupaj z dvema so- potnicama peljal po cesti Ptuj - Ormož. Ob 20.00 sem v kraju Gorišnica naletel na radarsko kon- trolo, ki jo je opravljala postaja PMP Zavrč, na obvestilu o prekršku je podpisan g. Jagarinec. Na izvedbo postopka imam kar ne- kaj pripomb oz. vprašanj za nadre- jene. Ob ustavitvi vozila je omenjeni gospod pristopil k vozilu in me seznanil, da imajo radarsko kon- trolo, ter še povedal, da sem vozil 64 km/h in da je zagrožena denar- na kazen 3.000,00 tolarjev. Dejal je tudi, da imam, če plačam takoj na mestu prekrška, 100 % popust. Ker še premorem toliko matema- tičnega znanja, sem se razveselil, saj 100 % popust pomeni, da mi kazni ni treba plačati. Gospod se z menoj ni strinjal in je večkrat pou- daril, da je 100 % od 3.000,00 tolar- jev 1.500 tolarjev, kolikor mi priz- najo popusta, ostalo pa moram plačati. Ker denarja nisem imel pri sebi, sem povedal, da bom kazen plačal po položnici. Policist me je nato prosil, če pristopim k njegovemu vozilu. Napisal mi je obvestilo o prekršku in plačilni nalog ter položnico. Med samim postopkom sem ga prijazno večkrat prosil, naj mi pokaže svojo izkaznico oz. pooblastilo uradne osebe. Odgovo- ril mi je, da je že njegova uniforma dokaz, da je uradna oseba, s Čimer pa se ne strinjam. Ko sem povedal, da je možna tudi zloraba uniforme in službenega avtomobila, je dejal, da smo v demokraciji in v Sloveni- ji, kjer se to ne dogaja. Med samim postopkom je go- spod v policijski uniformi kontak- tiral preko radijske veze s policis- tom za radarjem in me obvestil, da sem vozil 70 km/h. Zato na nadrejene javno naslavl- jam naslednja vprašanja: 1. Ali imam pravico zahtevati od osebe v policijski uniformi, da se izkaže z izkaznico oz. pisnim pooblastilom? 2. Če imam to pravico, kaj naj storim, če oseba v policijski uni- formi noče pokazati izkaznice oz. pisnega pooblastila? Ali lahko od- klonim sodelovanje v postopku? 3. So policisti seznanjeni s pote- kom upravnega postopka ter dolžnostmi, ki jih imajo? Kakšen je postopek zoper njih, Če se jih ne držijo? 4. Kakšen je način merjenja hi- trosti? Če si o hitrosti seznanjen v avtu, je hitrost npr. 64 km/h (kot v mojem primeru), ko pa izstopiš iz avta, ta hitrost naraste na 70 km/h? 5. Kakšno znanje matematike je potrebno za izobrazbo policista? (100 % popusta od kakršne koli vrednosti je namreč O (nič).) Kot sem navedel že zgoraj, sta bili v mojem avtomobilu dve so- potnici, ki lahko vse moje navedbe potrdita. P.S. G. Jagarinca obveščam, da bom izrečeno kazen plačal v zakonitem roku in da možnosti pritožbe ne bom izkoristil, ker smatram, da pritožba ne bi zalegla, ker vrana vrani ne izkljuje oči. Franc Vrbančič, dipl. ing. STATENBERG / SREČANJE STAREJSIH Ljudi tretjega življenjskega ob- dobja ob vseh drugih tegobah najpogosteje tare osamljenost. Da bi jim osamljenost s pogovo- ri in medsebojnim druženjem vsaj malo ublažUi, je pred deseti- mi leti v Izoli nastala skupina starih za samopomoč. Danes je v Sloveniji okoli 300 podobnih skupin, ki jih vodijo za to uspo- sobljeni ljudje, s 4000 vključeni- mi. Želja vseh, ki se s starostniki ukvarjajo, pa je, da bi bilo v to obliko druženja vključenih čim več ljudi, mreža skupin starih za samopomoč naj bi se razširila v vse krajevne skupnosti in mest- ne četrti. V občini Slovenska Bi- strica deluje enajst skupin s 129 vključenimi osebami, devet v okviru doma dr. Jožeta Potrča v Poljčanah in dve v Slovenski Bi- strici. Že tretjič doslej so se v občini Slovenska Bistrica na pragu polet- ja srečale skupine starih za samo- pomoč, vendar je letošnje srečanje potekalo prvič na občinski ravni, prejšnji dve sta bili bolj regijskega značaja, saj so bili tudi voditelji skupin starih za samopomoč z območja slovenjebistriške občine člani mariborske sekcije. V de- cembru 1995 pa so za območje slo- venjebistriške občine ustanovili svojo sekcijo, imenovano Mavri- ca. Letošnjega srednja, ki je pote- kalo v dvorcu Štatenberg, se je udeležilo okoli 120 starostnikov, vključenih v enajstih skupinah za samopomoč. Vsaka skupina je imela na srečanju naslil^n svoj razpoznavni znak, delo amaterske slikarke Jožice Tomazini. Na- men tovrstnih srečanj je izmenja- va izkušenj voditeljev, ki takšno delo opravljajo in načrtujejo, in tudi snidenje starostnikov samih ob obujanju prijetnih spominov na mlada leta. Prišli pa so tudi gostje, med njimi prof. dr. Jože Ramovš, predavatelj na visoki šoli za socialno delo v Ljubljani ter pobudnik ustanavljanja sku- pin starih za samopomoč. Govoril je o samopomoči srednje generaci- je za pomoč ob svoji starosti. Po njegovem lahko to zahtevno delo s starostniki opravljajo samo ljud- je s širokim srcem, prijetnih in to- plih značajev, saj ni denarja, ki bi jim vso ljubezen, plemenitost in htunanost lahko poplačal. Slavica Sauperl, socialna delav- ka v poljčanskem domu dr. Jožeta Potrča, pobudnica ustanovitve prve takšne domske skupine v Poljčanah ter predsednica sloven- jebistriške sekcije Mavrica, je na kratko opisala nastanek posamez- nih skupin. Tako je v poljčan- skem domu dr. Jožeta Potrča samo v 1994. letu nastalo kar se- dem, ki jih vodijo Cvetka Pola- nec, Irena Kuhar, Metka Babšek, Štefka Polanec, Danica Kralj, Majda Vihtelič in Štefan Kolar, 1995. so ustanovili še sku- pino, ki jo vodi Jožica Drozg, 1996. pa je pričela delati skupina, ki jo votoa Slavica Šauperl in Meta Javemik. Izven poljčanske- ga doma deluje skupin^ ustanovl- jena v okviru CSD julija 1^6, ki jo vodita Nada Bradan in Štefan Kolar, druga izvendomska skupi- na, ustanovljena novembra 1996 pod okriljem območnega odbora RK Slovenska Bistrica, pa deluje pod vodstvom Mete Javemik in Majde Vihtelič. "Če se je komu v skupini prižgala v očeh iskrica radosti, če je kdo izgubil občutek osamlje- nosti in našel izkušnjo drugega, kako premagovati življenjske te- gobe, potem je namen našega druženja dosežen: ponudili smo drug dmgemu topel medčloveški odnos," je ob koncu še dejala pred- sednica sekcije Mavrica. Srečanje skupin starih za samo- pomoč so na Štetenbergu po- lepšali in popestrili s kulturnim programom. Žapel je domski pev- ski zbor iz Poljčan, ki je na letošnjem srečanju tovrstnih zbo- rov v Ljubljani med šestindvajse- timi, kolikor jih deluje v okviru enainpetdeset domov v Sloveniji, zasedel prvo mesto. Vinko Pozeb in Stanko Trobentar sta prisot- nim zaigrala, kako je Krjavelj na ladji presekal samega hudiča, Vin- ko Pozeb je prikazal nekaj svojih magičnih trikov, ob koncu je zai- grala še harmonika in najvzdržlji- vejši so se veselo zavrteli. Vida Topoiovec 14 - NASVETI 10. jum 1997 - tednik Kuharsid nasveti Gobe V tem času se kar s težavo odločim, kateremu živilu naj dam prednost Danes boste slišali nekaj o gobah in jedeh iz njih. Nabiranje gob je bilo dolga stoletja potreba zaradi finančne stiske, danes pa v mnogih srednjeevropskih deželah pril- jubljen konjiček. Zanimanja zanje so naprej pokazali Franco- zi, vendar je bilo potrebnih še Foto: M. Ozmec mnogo izkušenj strokovnjakov v Pasteurjevem inštitutu, kjer še danes raziskujejo mnogo kultur gob. Na svetu je približno 40.000 vrst gob. To, čemur pra- vimo goba, je večinoma zunanji, vidni plod v podgobju rastoče glive. Da pokukajo iz zemlje kar skozi noč, so vzrok zunanji dej- avniki. Ker gobe ne morejo pre- delati nobenega sladkorja, ga jemljejo drugim rastlinam, zato jih pogoste najdemo zraven hrastov. Gobe niso preveč hranljive, največ vsebujejo beljakovin, vendar jih zaradi prijetnega okusa in tipične konsistence zelo cenimo kot samostojne jedi, še bolj pa so priljubljene kot dodatek k jedem. Gob praviloma ne jemo suro- vih, ker vsebujejo snovi, ki lahko povzročijo resne zastru- pitve, vendar vse te snovi uničimo s toplotno obdelavo. Nekatere vrste gob, predvsem gobani in lisičke, vsebujejo toli- ko vode, da postanjejo med ku- hanjem sluzaste. Zato je pripo- ročljivo, da jih najprej pre- pražimo na majhni količini maščobe, in če spustijo večjo količino vode, jih odcedimo in ponovno prepražimo. V alumin- jasti posodi jih ne pripravljaja- mo, ker lahko dobijo kovinski priokus in tudi spremenijo bar- vo. Najboljši okus gob dobimo, če jih pražino na surovem maslu ali drugi primerni maščbo. Po- gosto jim med praženje dodaja- mo čebulo, slanino, šalotko ali drobnjak. V poletnih mesecih jih pogosto pripravljamo z mla- dim pečenim krompirjem in na kocke narezanim paradižni- kom. Od začimb najpogosteje uporabimo sol in poper, odišavimo pa jih z žličko sese- klanjega drobnjaka, peteršilja ali pehtrana. Lepo obiko in lepo zapečene gobe s krompirjem in paradižnikom boste dobili le, če boste odlili vodo, ki se ne hitro spusti pri praženju. Lahko ji tudi gratiniramo ozi- roma zapečemo. Pripravimo jih tako, da gobe očistimo in ne preveč natanko narežemo. Se- grejemo manjšo količno maščobe, dodamo fino seseklja- no čebulo, in ko čebula narahlo porumeni, dodamo na rezance narezano slanino, prisipamo gobe in med praženjem počasi mešamo. Ko so gobe do polovi- ce prepražene, dodamo sesekl- jan česen in prilijemo malo be- lega vina ter dušimo. Ko vino izpari, jih prelijomo s smetano, ki smo ji dodali rumenjake ali cela jajca, potresmo s parmeza- nom in postavimo za 10 minut v vročo pečico ter zapečemo ozi- roma gratiniramo. Pred servi- ranjem potresemo s peteršiljem ali drobnjakom. Jed ponudimo kot toplo uvodno ali kot samos- tojno jed. Iz gob si lahko pripravimo tudi odlično gobovo juho, to že gotovo poznate, prav tako raz- lične omake, ki jih ponudimo zraven mesa. Pri omakah na splošno ločimo svetle in temne gobove omake. Redkeje pa si iz gob pripravimo omako za preliv testenim ali polivko za testeni- ne. Omako iz gob za testenine oziroma špagete pripravimo tako, da na maščobi pripražimo sesekljano čebulo, dodamo očiščene in narezane gobe, žličko masla za boljši okus in da se gobe manj prijemajo, solimo in popramo. Nekoliko pre- pražimo in prilijemo vino; na pol kilograma gob prilijemo do- ber deciliter poljubnega belega vina. Dobro premešamo in dušimo. Zgostimo s smetano, lahko tudi s tekočo sladko sme- tano, v omako lahko damo rezi- no sira, ki zori s plemenito ple- snijo. Ko smetana dobro prevre in se omaka zgosti, jo prelijemo čez kuhane špagete, ki smo jih nadevali na krožnike ali ploščo, potresemo z baziliko in parme- zanom. Takoj ponudimo. Tako pripravljene testenine pogosto srečujemo v večjih ho- telih pri toplih uvodnih jedeh. Če v omakah zasledite dodatek sira, ki zori s plemenito plesni- jo, gre za vrhunsko pripravljene^^ omake z izrazitim zaokroženim okusom. To vsekakor ni vse o gobah, ampak naj nekaj ostane ša za kakšen pri- hodnji na- svet. Pa čim več uspeha v kuhinji! •o Nada Pignar, učiteljica kuharstva PRIPRAVUA MAG. BOJAN SINKO, SPEC. KLIN. PSIH. / NEKATERI DRUGI PROBLEMI DUŠEVNEGA ZDRAVJA - 128. NAD IJiflir storan/ci In storos- fff no duimnm »frcfv|e KAJ MENUO STAREJSl O SVOJI OSEBNOS- TI IN JfUKŠNE INTERESE IMAJO Starejši ljudje doži"^jajo sebe vedno boij jpodredljii^ nemo^e in negotove, predvsem moški, medtem ko ženske mno- go manj. Zdi se jim, da so vedno bolj nesposobni obvladovati svoja čustva in da je njihova osdinc^t vedno bolj omejena. Na splošno $o starq§i ljudje tudi manj prilagodljivi in se težko znajdejo v predvsem no- vih socialnih situacijah. Bolj so starokopitni, dogmatični, pre- vidni in nič kaj radi ne tvegajo ali se podajajo v neznano, S sta- rostjo rastejo tudi raaaii predsod- ki, manjša pa sta spontanost in neposredjiosi. Število nevro- tičnih reakcij lahko ponazorimo s premico življenjske starosti v obliki črke M. To pomeni, da najdemo nekakšen viŠek med dvajsetim in tridesetim letom ter ponovno po petinštiridese- tem letu. Nara^anje nevrotičnih reakcij med dvajsetim in trid^etim le- tom lahko priptšerrM) zlasti pro- blemom spalne, družinske, po- klicne in ^onomske narave; po petinštiridesetem letu starosti pa problemom, ki nastanejo za- radi prilagajanja na vedno večje fiziolc^ke, psiholcžke in social- ne omejitve in upade, ki jih pri- nese staranje. Izrazitejše motnje osebnosti opažamo pri arteriosklerozi in senilni demend. Tedaj se poja- vijo najprej razdražljivost, č«Kt- vena labilnost, trma, d^resija, egoizem itd Ob tem ostane je- dro osebnosti relativno dolgo neprizadeto, Z razvojem bolezni se stanje seveda pc^kbša in tedaj pride poleg upada inteligentnos- ti tudi do upada moralnega ni- voja, zmanjšanja takta, inter- esov, pojavi se brezobzirnost, težnje po izolaciji, lahkovernost ali sovražnost. Večkrat se opazi tudi strah pred osiromašenjem, občutek krivde, globoka potrtost in drugi psihotični zna- ki. Mlajši ljudje so vedno trdili, da starostnikom prija zlasti mir, to pa so zanikale raziskav^ ki so pokazale tele splošne interese starostnikov: - ostati čim dlje aktiven in ko- risten. prehod v upokojitev naj bo postopen; - izmed aktivnosti imajo sta- rejši ljudje rajši individualne kot kolektivne; - ohraniti zdravje in energijo. Z^to starostniki bolj skrbijo za svoje zdravje, izogibajo se težav- nejšim opravilom ipd Podatki kažejo, da moški po petinšestde- setem letu obiŠ&jo zdravnika povprečno sedemkrat na letc^ žemke pa petkrat; - imeti sorodnike in znance, tako da ni občutka popolne osamljencKiti; - ekonomska gotovost in neod- visnost; , - Če je treba umreti, mj nastopi smrt hitro in brez boledn; - varovati li celo ok^iti neka- tere prednosti, ki so jih pridobili v času dosedanjega življenja, na primer sj)retnosti, znanje, pran- ce, presuž in avtoriteto. Pol^ teh bolj ali manj osebnih interesov imajo starostniki ohranjene in žive prav vse druge interese, npr. ^ede politike, družben^ življenja, zdravja otrok ipd. Marsikateri interes se v starosti poglobi. Pri tem so moški nekoliko živahnejši kot ženske. Posebno moški na sta- rost bolj sledijo aktualnim do- godkom na svetu. Toda ta razli- ka ni posledica različnih vplivov starosti na moške in ženske, pač pa predhodne socialne realnosti moških in žensk v naši kulturi. Prav tako imajo bolj izo- braženi v starosti več interesov. Posebno ugodno je, če jih zani- majo take stvari, ki jim lahko v starosti sledijo, npr.: branje, obiskovanje ^edališča in dragih kulttimih prireditev ipd. Na starost najbolj upade inte- res m napme telesne aktivnosti in za aktivnosti, ki so v nasprot- ju z ustaljenimi navadami. Del- no upade interes tudi za aktiv- nost^ ki so j^vezane z govorjen- jem in pisanjem. Na drugi su:ani pa se poveča interes za aktivnos- ti, kt so povezane z branjem. Zelo zmotno je misliti, da se s starostjo zaostrijo predvsem ne- gativne poteze osebnosti ali pa da pride do hudega upada inter- e^v. Mnogi dolgo ohranijo sta- bilnost osebnostnih potez, pri marsikaterem starostniku pa se opazi celo določena osebnostna n^t. Naslednjič pa o prilž^janju na staranje in starost. mag. Bojan Šlnko Krvodajalci 24. JURIJA: Janez Moravci 24; {VtetJla Kolaiič; ŽIgrova 10, Ormož; Rajkp Košič, Keleminova 4, Ormož; [Vgfko Hofvat, Sv. Tomaž 41; Mlm Breg, Krčevina pri Vurbergo; Franc ^tko, Gorca 6; Emil Pravdič, Ruc- manci 6; fvan KIrbiš, Vareja 4; Marjan Jeten, Vareja 9; Miran Župan, Anio- ličtčeva 22, IVfMavž na Dr, jsolju; Mi- lan Rntarie, Pristava 37; m\m Kr^ričič, Lancova vas 93; Janez Arh tolfč, Sv. Tomaž 49; Jože CizerI, Mala vas 11 26. JUNUA: Bojan Fras, Potrčeva 22, Ptuj; Slobodan Cicmanovič, UI.^SS. maja 15, Ptuj; Martin Tumšek,-Skor- ba 29; Ivan Pernat, m. 25. maja 8, Ruj; Ivan Gojkošek, Oraženci 65; Da- nijel l^ovci 21; Srečko Ko- sec, Draženci 22; Alojzija Cafuta, Na postajo 6, Ptuj; Alojz Cestnik, Oraženci 19; Miran IJuboc, Zal)Ovci 61; Dušan Furek, Oraženci 87/a; Sta- nislav Korpar, Žabjak 24; Milica Pe- tek-RlipoviČ, Ul. 25. m^a 9, Ptuj; Nada Kožar, Industrijsko naselje, Ruj; Franc CizerI, Gregorčičev dre- vored, Ruj; Drago Dobrik, Kungota 38; Alojz Ters, Klinetova 10, Maribor, Jožef Verdenik, Gerečja vas 9; Slavko Horvat. Varaždinska 17; Ludvik Le- pej, Marjeta na Dr. polju 8; Jože Vido- vič, Lancova vas 53; Silvo Gorjanc, Zlatoličje 70; St^islav Cafuta, Skor- ba 1/b; Jasna Dobnik, Regentova 4, Maribor; Andrej Ekart, Rošnja 29; Roman Lešnik, Gerečja vas 103; Ni- ves Ovčar, Majski Vrh 29/a; Jožef Re- za*, Lovrenc na polju 1; Branko Majer, Pri vrtnariji 57, Maribor; Anton Uibas, Mencigerjeva 7, Maribon An- ton Oglar, Rimska ploščad 21, Ruj. PIŠE: ING. MIRAN GLUŠIČ / ^ V VRTU ^ V VRTU m V VRTU ^ V VRTU # V VRTU # V VRTU ^ Najslajši in najbolj cenjen je v domačem vrtu pridelan in utrgan cvet. Med najbolj priljubljeno, sočno in okusno sadje uvrščamo vrtne jagode. Vrtna jagoda je izmed vseh sadnih vrst edina večletna zelnata rastlina, ki ne plodi iz stebla ali vej, pač pa neposredno iz listne rozete. Jagode je mogoče gojiti in pri- delovati na mnogo načinov: preprosto jih je gojiti na prostem na velikih površinah v plantažnih nasadih, na majhnih gredicah na domačem vrtu, v rastlinjakih ali zaprtih gredah, ko zanje vremenske razmere na prostem niso ugodne, v cvetličnih kori- tih ali lončkih kot okenske ali balkonske posodovke, v zadnjem času pa se vse bolj uveljavlja gojenje jagod v folijas- tih vrečah, polnjenih s posebej pripravljenim substratom. Jagode so izredno vabljiv in slasten sadež, ki ga, pridelanega v naših nar- avni li raznnerah na prostenn, obiramo od nnaja do avgusta, v za njliiovo pri- delavo posebej prirejenih rastnih raz- merah v steklenjakih, plastenjakih ali toplih gredah pa vse leto. Plod je vabljiv zaradi svoje oblike, barve, značilnega okusa in arome. Uporaben je sveži in predelan v mnoge izvrstne prehrambene proizvode in napitke. Neprecenljiva je tudi zdravilna vred- nost jagod, pri čemer so najboljše gozdne jagode, katerih zdravilne učinke za mnoge notranje bolezni imajo prav vsi rastlinski organi - plodo- vi, listi in korenine. V juliju je čas za začetek sajenja ja- god na prostem. V vremenskih razme- rah, značilnih za naše kraje, se sadike, posajene v juliju, do jeseni že toliko vrastejo in izoblikujejo cvetno rozeto, da še to jesen rodijo nekaj plodov, obi- len in kakovosten rod pa že prvo pon> lad po sajenju. Jagoda potrebuje za redno in obilno rodnost rodovitna in rahla tla. S pri- mernim gnojenjem z organskimi gnoji- li in založnim gnojenjem z rudninskimi fosfornimi in kalijevimi gnojili, oboga- tenimi z mikroelementi, ter vzpostavit- vijo kontroliranega sistema oskrbe z vodo, je mogoče vsako zemljišče usposobiti za jagodov nasad. Na zemljišču, nannenjenem za jagodni na- sad, vsaj pet do šest let pred tem niso smele rasti jagode. Jagod tudi ne sa- dimo na grede, na katerih so pred tem rastli krompir, paprika, paradižnik ali kumare, dobre predhodnice za jagode pa so solatnice in stročnice. Za obno- vo jagodnega nasada zemljišče 30 do 40 cm globoko prekopljemo, vmes pa primešamo 4 do 8 kg na m^ površine dobro preperelega in uležanega hlev- skega gnoja, še bolje pa je uporabiti biopost, humovit ali podobno pripravl- jeno organsko gnojilo v količini, kot jo priporoča proizvajalec. Po osnovni brazdi je priporočljivo posejati ŽO dag mešanega rudninskega gnojila NPK 15:15:15 na m^ površine in jo z rotova- torjem ali manjšim prekopalnikom zdrobiti v mrvičast zlog. Mnoge prednosti pri pridelovanju ja- god ima črna folija. Pod folijo se bolje ohranja talna vlaga, preprečuje rast plevelov, ni potrebna obdelava tal in plodovi se ohranijo čisti. Položiti jo moramo pred sajenjem jagod. Da pre- prečimo škodljivo delovanje raznih strun, nematod, majskih hroščev in bramorjev, ki se še posebej radi vgnezdijo pod varno folijo, ob pripravi zemlje neposredno pred polaganjem folije potrosimo 1 dag insekticidavola- tona G-5 na m^ površine. Uspeh obnove jagodnega nasada bo zagotovljen, če v dobro pripravlje- no zemljišče vsadimo kakovostno, zdravo in neoporečno jagodno sadi- ko. Sadike n^ bodo vzgojene le iz od- branih, dobro obrastlih, zdravih in rod- nih grmov. Če vzgajamo sadike, pusti- mo v grmu le dve do tri pritlike, ki jih takoj, ko poženeje listno rozeto, odrežemo od matične rastline in vložimo v vzgajališče na vkoreninjen- je. Pri nabavi sadik bodinno pozorni na poreklo sadike, iz katerega mora biti razviden izvor matičnih rastlin, sorta, kakovost in da je zdrava ter brez okužb z rastlinskimi virusnimi bolezni- mi. V sadnem sortimentu je za naše tal- ne in vremenske razmere na voljo veli- ko število vrst in sort vrtnih jagod. Vse so dobre in priporočljive, vendar takšne, ki bi zadostila vsem našim žel- jam, ni. Vrste in sorte jagod so žlahtn- jene in vzgojene, prilagojene posa- meznim pridelovalnim, naravnim in tržnim potrebam in zahtevam. Od vrst se lahko odločamo za mesečne, kate- rih sorte rodijo od pozne pomladi do zgodnje jeseni, ali pa za vrste, ki daje- jo samo en rod pridelka na leto. Mesečne vrste, čeprav nas s pridel- kom razveseljujejo skor^ celo sezo- no, niso tako kakovostne in okusne kot sorte, ki rode samo dva do tri ted- ne v letu. Sorte, za katere je značilna krajša rodnost, rode obilnejši in kako- vostnejši pridelek. Če se odločimo za gojitev jagod z enkratno rodnostjo v letu, potem se odločimo za več sort z različnimi termini zorenja, da si tako čimbolj podaljšamo sezono. Kako velik naj bo jagodni nasad na domačem vrtu, na primer za 4-člansko družino, če se računa poraba 3 kg plo- dov svežih jagod na osebo v sezoni? Pri pridelovanju na foliji in dosledni negi nasada lahko računamo 30 dag plodov po jagodnem grmu, kar ustre- za 10 rastlin po osebi. Ker na kvadratni meter površine posadirrto 6 do 8 sa- dik, zadostuje za 4-člansko družino ja- godna gredica v velikosti 5 m^ površine. Miran Glušič, ing. agr. fednik ■ 10. JULU 1997 ŠPORT IN POSLOVNA SPOROČILA -19 v Celju so izžrebali pare šestnaj- jjjne tekmovanja za pokal Nog(> ^etne zveze Slovenije. Drava iz ptuja, Aluminij iz Kidričevega in pornava so dobili atraktivne na- spromike in je le težko vedeti, da bi lahko preskočili prvo oviro tega tekmovanja. Ptujska Drava je do- jjila za nasprotnika Primorje iz Aj- dovščine, ki je v 1. SNL zasedlo jfugd mesto in je udeleženec ev- ropskega pokala, Altuninij pa bo igral z novim prvoligašem, ekipo SEl Vevče. Srečanji bosta v nedel- jo, 27. julija, v Ptuju in Ki- jj-ičevem. Domava bo v nedeljo, 10. avgusta, ob 16.30 uri gostila elcipo novomeškega Elana. Danilo Klajnšek MALI NOGOMET • & pozivni turnir SRP 97 V Križevcih pri Ljutomeru je bil 6. pozivni ttunir za slovenski revi- alni pokal 97 v malem nogometu. Pmjska Poetovia Mila se je uvrsti- la v finale, kjer je zasedla tretje mesto. Rezultati po skupinah: A: Bak- ara Idila - Križevci 0:0, Kriška Gora ni nastopila. Vrstni red: 1. Bakara Idila 4, Križevci 1, Kriška gora O točk. B: Macho (Jiuiinci) - Mizarstvo Krošelj 0:0, Interier MF - Macho 3:1, Mizarstvo Krošelj - Interier MF 0:3. Vrstni red: 1. Interier MF 6, 2. Macho Juršinci 1, 3. Mizarstvo Krošelj 1. C: Ali Starš - Vitomarci Petlja 1:2, Poetovio Mila - Ali Starš 1:0, Vito- marci Petlja - Poetovio Mila 0:2. Vrstni red: Poetovio Mila 6, Vito- marci Petlja 3, Ali Starš O točk. Rezultati finala: Bakara Idila - In- terier MF 2:2, Interier MF - Poe- tovio Mila 3:2, Poetovio Mila - Bakara Idila 2:5. Vrstni red : 1. Bakara Idila 4,2. Interier MF 4,3. Poetovio Mila O točk. Dmge uvr- stitve : .4. Vitomarci Petlja, 5. Križevci, 6. Macho Jtiršinci, 7. Mi- zarstvo Krošelj, 8. Ali Starš. Danilo Klajnšek KOŠARKA Turnir frojkvKidnčeveiii športno društvo Kidričevo bo v solato, 12. julija, ob 17. mi organi- ziralo košarkarski tiunir v igranju trojk. Tekmovanje bo na igrišču pri osnovni šoli v Kidričevem. Za prve tri ekipe je organizator pri- pravil lepe denarne nagrade in po- kale. Danilo Klajnšek GORIŠNICA •Turnir v malem nogometu OO SDS Gorišnica je 28. jtmija organiziral tumir v nialem nogo- metu v Gorišnici. Sodelovale so ekipe: SDM Ptuj, KO SDS Cirku- lane, KO SDS Markovci, OO SDS Videm pri Ptuju in 00 SDS Slo- venska Bistrica. Tiunir si je ogle- dalo približno 60 ljubiteljev nogo- meta in simpatizerjev stranke. Končni vrstni red: Cirkulane, Ruj, Videm, Slovenska Bistrica, Gorišnica in Markovci. Na kraju do^janja so se prisotni lahko seznanili z delovanjem in organizacijo ter programom stran- ke SDS. Na koncu je sledilo druženje in klepet ob hrani in pijači. Miroslav Šoba ŠAH0 TumirvSpuhlji Ob 12. obletnici delovanja šahovske sekcije Spuhlja bo v ne- deljo, 13. julija, ob 9. mi v gostišču Majda v Sptihlji šahovski tumir. Igrajo lahko vsi šahisti, ne glede na kat^orijo. Za člane sekcije pristojbine ni,^ vsi dmgi pa morajo plačati pristojbino (odrasli 500 to- larjev, ^adinci 250 tolarjev). Ttunir bo igran po švicarskem sistemu s tempom igre 15 minut po igralcu. Za najboljše tri so pripravljene praktične nagrade, zmagovalec pa prejme pokal. Franc Pičerko BLED / KASAČI POD GORENJSKIMI PLANINAMI Brez rekordov Trinajsti tekmovalni dan letošnje kasaške sezone je bil med gorenjskimi vršaci, na lično urejenem hipodromu "Pod Les- cami" pri Bledu. Tam so člani KK Triglav z Bleda progo do- bro pripravili, vendar je bila nekoliko mehkejša, tako da re- kordnih kilometrskih časov tokrat ni bilo. Dirke je spremlja- lo več kot tisoč gledalcev, ki so uživali v športnih bojih kasačev iz vseh slovenskih klubov. Zgodili sta se dve nesreči, k sreči brez posledic, kar je bilo dobro tako za organizatoije kot predvsem za udeležence. Rezultati kasaških dirk iz Ble- da: 1. dirka, avtostart za 2-letne kasače, 1600 m: 1. Jo-Jo B (Gor- janc, Brdo) 1:26,5, 2. Rossi dr. B (Vidic, Brdo) 1:26,8 in 3. Lyon I. (Pavšič, Bled) 1:30,4; 2. dirka, avtostart za 3-letne kasače, 1800 m, zaslužek do 30 tisoč SIT: 1. Feliks Lobell (Kukolj, Ljuto- mer) 1:27,2, 2. Dina Lobell (Matko, Ljubjana) 1:28,1 in 3. Schene (Hercog, Slov. gorice) 1:28,7; 3. dirka, avtostart za 3-4- letne kasače, 1800 m, zaslužek do 100 tisoč SIT: 1. Fao Lobell (Humek, Šentjernej) 1:25,5, 2. Lisko Lobell (Erjavec, Ljuto- mer) 1:26,2 in 3. Drina (Debe- lak, Maribor), 1:26,4; 4. dirka, avtostart za 3-5-letne kasače, 1800 m, zaslužek do 200 tisoč SIT: 1. Clif (Dovžan, Ljubljana) 1:25,6, 2. Sissi Sara (Maletič, Šentjernej) 1:25,6 in 3. Dream of Victory (Hrovat, Visoko) 1:25,7; 5. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1800 m, zaslužek do 300 tisoč SIT: 1. Profesor (Rezač, Komenda), 1:25,2, 2. Roška B (Lebar, Brdo) 1:25,3 in 3. Lady Holly (Makovec, Ljutomer 1:25,6; 6. dirka, avtostart za 3- 12-letne kasače, 1800 m, zas- lužek do 450 tisoč SIT: 1. Ani Lobell (Slavič D., Ljutomer) 1:23,7, 2. Jard (Cetin, Krško) 1:23,8 in 3. Agil (Antončič, Šentjernej) 1:24,0; 7. dirka, av- tostart za 3-12-letne kasače, 1800 m, zaslužek do 600 tisoč SIT: 1. Anomis Qureš, Ljutomer) 1:23,8,2. Eskimo Vella (Kukolj, Ljutomer) 1:24,6 in 3. L Esprit (Pavšič, Bled) 1:26,8; 8. dirka, avtostart za 3-12-letne kasače, 1800 m, zaslužek nad 600 tisoč SIT: 1. Armena (Marinšek, Brdo) 1:22,6, 2. Lucky Star (Kostanjšek, Zagreb) 1:22,8 in 3. Anihila (Sagaj, Ljutomer) 1:23,1. M.Toš ATLETIKA / DRŽAVNO PRVENSIVO ZA MLAJŠE MLADINCE IN MLADINKE Odltini rezvliati ptuisidh affefov Na izredno prenovljenem atletskem stadionu v Mariboru je bilo 4. in 5, julija državno prvenstvo v atletiki za mlajše mladinske kat^orije. Sodelovalo je 380 mladih atletov, ki so dosegli vrsto re- kordov v tej starostni kategoriji. To je rezultat kvalitetnega strokov- ne^ dela v klubih, zato se za priho^ost adetike v Sloveniji ni po- tr^no bati. Tudi ptujski at]eti so do^li v izjemno močni konkurenci vidne rezultate. Maja Žižek, državna reprezentantka in odlična srednje- pr(^ica, je osvojila na 2000 m 1, mesto s časom 6:25.50, na 1000 m pa je bila dr^ s časom 2:57.14. Potrdila je odlično fomK) pred nas- topom na olimpijskih atletskih i^ah ml^ih v Lizboni, kamor potu- je sredi julija. Seveda je z rezultati zadovoljen tudi njen trener Žarko Markovič, ki jo usp^no trenira že več let V sprintu na 100 m sta se na odlični 5. mesti uvrstila Maja Mlakar z rezultatom 12.74 in Rok Vertič z rezultatom 11.39. Mlakarjeva je v polfinalu teMa osebni re- kord s časom 12.61, ki jo uvršča med najboljše mladinke v sprintu v Sloveniji. Konkurenca v sprintu je bila zelo močna, saj je nastopilo v vsaki kategoriji 48 tekmovalcev. Solidne rezultate so dose^ tudi Al|;š Bezjak na 1000 m (s časom 2:42.15 je zasedel 7. mesto), Tamara Steger je bila v teku na 600 m s časom 1:42.96 deveta, Sandi lx)renčič pa je v teku na 3(K) m s časom 38.31 dospel osebni rekord. Štafeti 4 x 300 m sta se uvrstili med po- lovico najboljših. Tudi trenerji AK Ptuj Franc Ivančič, Vasja Robin in Milan Ci- merman so bili zadovoljni z uspehi mladih adetpv, saj se njihovo strokovno ddo že obrestuje. Atletski stadion pri ŠC Ptuj pa odpira nove možnosti za razvoj množične in kvalitetne atletike. CM i PLANINSKI KOTIČEK Na Triglitv PD Ptuj organizira od 1. do 3. avgusta trodnevni izlet na Triglav. V petek, 1, avgusta, je odhod ob 4. uri z AP Ptuj, vrnitev pa v nedeljo ob ob 21. uri. Z avtobusom se zapeljemo v Vrata, od koder sledi vzpon na Kredarico, kjer prenočimo. Dmgi dan bo vzpon na vrh Triglava in čez Dolič do Koče pri Sed- merih triglavskih jezerih. Tretji dan se čez Konmo spustimo v Bohinj. Cena izleta je 7.000,00 tolarjev (prevoz, pre- nočišče, čaj, vodenje). Prijave se sprejemamo samo z vplačilom v pisami društva do zasedbe avtobusa (26 udeležencev) ali do torka, 22. jtilija. Potrebna je dobra kondicijska pripravljenost, pla- ninska oprema za visokogorje, profilirani planinski čevlji. H^a in pijača iz nahrbtnika in v planinskih kočah. Vodstvo izleta: Franc Korpar, Tone Purg, Bojan Kolednik. Odbor za informiranje in propagando PDPtuj PLAVANJE / LUČKIN MEMORIAL Zadnja preiAušiua predDP Pred tremi leti se je plavalni klub Terme Ptuj po II letih premora udeležil prve tekme. To je bil Lučkin memorial v "Trbovljah in od takrat se ga redno udeležujemo pol^ več kot 20 drugih tekmovanj letno na različnih ravneh. Tekme se je udeležilo 293 plavalcev iz vseh slovenskih klubov in gost- je iz Italije in Hrvaške. Niti? deževno vreme^ zaiudi katerega je moral orgai^tor tekmo kar dvakrat prekiniti, ni zmotilo ]^a^^cev, da bi še zadnjič pred dražvnim prvenstvom preverili formo. Plavale so se vse 100- meterske discipline (delfin, hrbtno, prsno in prosto) in šta- feta 8 X 50 m prosto. Vrenr^ in zastarel bazen nista omogočala, da bi popravljali rekorde, kljub temu pa je bilo kar nek^ do- brih rezultatov, ki upravičujejo' optimistične napovedi pričako- vanih rezultatov na naslednjih tekmah. Na 100 m hrtno sta si Tadej Toplak in Beml Fihler pripra- vala 8. ui 12. mesto, na 1{W na prsno je bil med našimi najhi- trejši Matevž Božičko, ki ga je čas 1.26,53 {»stavil na k mesto, med mladinci pa je bil Danifel Turk z novim osebnim rekor- dom &trti. V zadnji disciplin^ 100 m prosto, je bil naš najhi- trejši Uroš Gojkovič, ki se je s časom 1.04,05 uvrstil na 7. mes- to. Veliko borbenosti sta poka- zsia Boštjan Maračič in l^vid Pešl, saj sta imda vm^ni čas na polovici proge (t.j. 50 m) samo za sekundo slabši od osd)nih rekordov, doseženih na medobčinskem prvenstvu osnovnih šol v plavanjti, ki ga je ob pomoči Športnega zavoda pred slabim mesa«m organizi- ral naš kJub. franjo Rozman OBČINA GORIŠNICA ODBOR ZA GOSPODARSTVO Na podlagi 4. in 7. člena odloka o proračtmu občine Gorišnica za leto 1997 (Ur. 1. RS, št. 17/97) in sklepa Občinskega sveta št. 31/97 je občinski svet občine Gorišnica na 31. seji dne 26.06.1997 sprejel SKLEP o RAZPISU SREDSTEV ZA FINANČNE INTERVENCIJE ZA OBRT, PODJETNIŠTVO IN TURIZEM V LETU 1997 I. VSEBINA RAZPISA S tem r^isom se dodeljujejo nepovratna sredstva v obliki sofinan- ciranja, ki jih občina Gorišnica namenja iz proračuna za razvoj obrti, podjetništva in turizma v občini Gorišnica. II. NAMEN IN POGOJI ZA PRIDOBITEV SREDSTEV 1. Razvoj podjetništva in priprava projektov na jami razpis a) Višina razpisanih sredstev je 2.000.000,00 SIT. b) Pogoji: Zahtevke za sofinanciranje lahko vlagajo: - družbe v zasebni in mešani lasti - samostojni podjetniki posamezniki - zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov - zasebniki, ki imajo registrirano dopolnilno tiuistično dejavnost na kmetiji - sedež poslovalnice oz. družbe mora biti na območju občine Gorišnica - zahtevku je potrebno priložiti originalni račtm, ki se glasi na nas- lov vlagatelja, in potrdilo o opravljanju dejavnosti - registraciji - višina dodeljenih sredstev znaša do 50% od predloženega račtma Rok za vložitev zahtevkov je do porabe razpoložljivih sredstev ozi- roma do 31.12.1997. 2. Strokovno izobraževanje, sejna, razstave in strokovne ekskurzije a) Razpisana višina sredstev je 1.500.000,00 SIT. b) Pogoji: Zahtevke za sofinanciranje lahko vlagajo: - družbe v zasebni in mešani lasti - samostojni podjetniki posamezniki - zasebniki, ki opravljajo dejavnost s področja javnih zavodov - zasebniki, ki imajo registrirano dopolnilno ttuistično dejavnost na kmetiji - dmštva, ki so registrirana za opravljanje tmistične dejavnosti - interesno združenje obrtnikov in podjetnikov - Sedež obratovalnice oziroma družbe in sedež dmštva mora biti na območju občine Gorišnica. - Zahtevku je potrebno priložiti ori^nalni račtm, ki se glasi na nas- lov vlagatelja, in potrdilo o opravljanju dejavnosti oz. o registraciji. Višina dodeljenih sredstev znaša do 50% od predloženega račima. Rok za vložitev zahtevkov je do porabe razpoložljivih sredstev ozi- roma do 31.12.1997. III. Prosilci vložijo zahtevke s potrebnimi prilogami v navedenem roku na Občinski mad občine Gorišnica, Gorišnica 54. O upravičenosti zahtevkov in dodelitvi sredstev odloča Občinski tu-ad občine Gorišnica takoj po prejemu zahtevka Svojo odločitev o dodelitvi sredstev Občinski tu-ad sporoči vla^tel- jem v roku 30 dni od vložitve zahtevka, komisiji za obrt, podjetništvo in turizem pa v roku 20 dni po končanem razpisu. Štev: 021-72/97 Datum: 2. 7.1997 Predsednik občinskega sveta: Stanislav VOJSK 20-ZA RAZVEDRILO 10. .Tum 1997 tednik fEDlilK •10.JULm997 ZA KRATEK CAS - 21 Poletni hiti nas spremljajo na vsa- kem koraku in v času sproščenosti se nam prilegajo prijetni "gibajoči" plesni ritmi, ob katerih pozabimo na vsakdanji tunik ter se prepusti- mo moči glasbe. Člani irskega ročk banda U2 so Bono Vox, Adam Clayton, The Edge in Larry Mullen Jr. Fantje so trenutno na koncertni turneji in priporočam vam, da v življenju obiščete kak njihov koncert, saj so mene pred leti navdušili v Budim- pešti na turneji Zooropa. U2 na novem albumu Pop sledijo sodob- ni glasbi, ki jo predstavljajo tudi v pesmi LAST NIGHT ON Škotska skupina TEXAS igra in prepeva v naslednji postavi: Ri- chard Hynd, Aly McEriane, Edie Campbell in Sharleen Spilten. TE- KAŠ ponujajo skladbo BLACK EYED BOY ki jo je po- novno izvrstno odpela Sharleen in je pravo darilo radijskim postajam v teh toplih dneh. Britanski ženski duet ALISHA'S ATTICK je kar sedem let prepeval po manjših klubih, preden ju je odkril slavni Dave Stewart, ki je nekoč skupaj z Annie Leimox ses- tavljal duet Eurythmics. Dave je producent izvrstnega debitanske- ga albuma Alisha's Rules the World talentiranega dueta ALIS- HA'S ATTICK, ki promovira ba- lado AIR WE BREATHE z dokaj ekološkim, v naravo usmerjenim besedilom. 14-letna country pevka LEANN RIMES je trenutno najpopular- nejša coimtry pevka, saj se obe nje- ni zgoščenki Blue in Unchained Melody odlično prodajata. LE- ANN prepeva čudovito otožno lju- bezensko balado HOW DO I UVE ki jo je posebej za fdm Con Air zapela še ena coimtry zvezda - Trisha Vearvvood. Tretji teden zapovrstjo omenjam filmski spektakel Batman & Ro- bin, katerega premiera v Sloveniji bo 7. avgusta. Ameriška pevka JE- WEL je trenutno ena izmed mojih najbolj priljubljenih pevk s sklad- bama Who Will Save yoiu- Soul in You Were Meant for me. Njen al- btun Pieces of you bazira na akus- tični kitari, ki ga dopolnjujeta njen fonomenalni vokal in izredna iz- povedna besedila. JEWEL ostaja zvesta svojemu razpoznavnemu stilu glasbe v skladbi FOOLISH GAMES in to skladbo je seveda prispevala na filmski al- btun ali soimdtrack Batman & Ro- bin. Avstralski duo SAVAGE GAR- DEN je s svojim prodornim pop/rock komadom I want you osvojil poslušalce širom po svetu. SAVAGE GARDEN pa sta na 1. mestu v Avstraliji s spevnim pop komadom TO THE MOON AND Največje uspešnice reggae pevca SHAGGY-ja so Oh Carolina, In the Summertime in Boombastic. Nihajočo glasbeno kariero pa SHAGGV nadaljuje z vročo reggae priredbo komada PIECE OF MY HEART (***), ki ga je v origi- nalu pela Emma Franklin. COOLIO je zaslovel na rap sceni že v začetku 90. s komadom Fan- tastic Voyage. Svetovno slavo pa si je reper zagotovil s komadom Gangsta's Paradise. COOLIO je tokrat pripravil presenečenje v melodičnem rap komadu C U WHEN YOU GET THERE dopolnjenim z refre- nom, ki ga zapoje kar pevski zbor. Komad bo mogoče slišati tudi v filmu Nothing to Lose, v katerem igra glavno vlogo Tim Roberts. Howie D., KEV, A.J., Nick in B- rok so seveda umetniška Imena fantov iz skupine BACKSTREET BOYS, ki beležijo že pet velikih hitov: We've got it goin' on. Tli Never Break your Heart, Get down, Quit Playing Games (tre- nutno tudi med Top 10 v ZDA) in Anywhere for you. BACKSTRE- ET BOYS pa se vračajo s koma- dom EVERYBODY ki bo gotovo velik poletni hit, seveda po zaslugi najstnic. ikikik Kralj popa MICHAEL JACKSON bo 8. avgusta imel velik koncert v Stožicah pri Ljubljani. Kralj je v maju izdal reniix album Blood on the Dancefioor in na njem je zani- miva nalepka The Best Dance Al- bum ali najboljši plesni album. Jacko je za ljubitelje plesne glasbe izdal komad HISTORY gre za tipičen house komad. David Breznik ČEVLJI Z DEBELIM PODPLATOM Nekega dne sem prišla domov v-sa srečna, saj sem v šoli dobila kar dve petici. Moja mamica, ki člove- ku kar na obrazu vidi, kakšne volje je, je takoj videla, koliko je ura. Sedli smo h kosilu. Po naključju se je.pogovor začel vrteti okrog čevljev. Takrat sem rekla, da tako zelo nujno potrebujem nove čevlje. .Mamica me je takoj vprašala, kakšni so mi všeč. Odgovorila sem: "Saj vendar veš! Takšni z de- belim podplatom in visoko peto." Tega sem se najbolj bal," je dodal oče. "Pa kaj potem? Hočem takšne pa pika! Nisem več majhen otrok, ki je ves srečen, da mu mama pri- nese domov čevlje z mašeljčki!" sem nadaljevala. "Zdaj je pa tega dosti! Takih čevljev že ne boš do- bila!" se je razjezila mamica. Pohlevno sem odšla v svojo sobo. Ko sem se zjutraj zbudila, s starši nisem hotela spregovoriti niti be- sedice. V šoli sem s s prijateljicami dogovorila, da bomo šle na Ruj po nakupih. Vse smo seveda želele kupiti čevlje po lastni izbiri. Med potjo iz šole domov sem premišlje- vala, kako bi vendarle prepričala starše, da ugodijo moji želji. To mi je po kratkem času celo uspelo. Tako smo se odpravile v mesto. Takoj smo začele raziskovati trgo- vine s čevlji. Že v prvi so mi padli v oči čevlji z narezljanim podpla- tom in seveda z nekaj centimetri visoko peto. Nisem hotela kupiti mačka v žaklju, zato smo šle pogle- dat še drugam. Vendar nikjer dru- gje ni bilo čevljev, ki bi mi bili všeč, zato smo se vrnile v prvo trgovino. Po dolgem premišljevan- ju sem se le odločila in čevlji so do- bili lastnico. Srečna sem odkora- LUJZEK I^ober den vsoki den! Kak da tnačok za miško skoča, se je '^brtiolo polovico totega leta. Na ^Hvah smo že ječmen poželi, ^daj pa je tetapšenička na vrsti, ^aj vete, da tudi v očenaši za ''^^akdanji kruhek prosimo in Moremo poleg toga še fejst na ^Jivi delati. Zajje žetev hec, ker ^atno kombajne in kosilnice, ^kda pa smo srpe za rep cukali '"se montrali od rane zore do ^''očega opoldneva. Te smo si ^lo v senci oddehnoli, popudne dale na vročo njivo. Dobro se ^punim, kak smo včosik s cep- ^'po klasji mlotili, ščijali, veja- zrje sišili in slamo klačlL To ble prove montre, bilo pa je '"di veselo, saj smo bli mlodi jutranja rosa. In lepi tudi. ^daj smo samo še lepi... Dobra ^^ožba, ne? ^er smo glih že pri kruhi, vas ^oren še na proznik žetve in kruha na Polenšak povobiti. Tan bodo prikozali vse, kak seje nekda želo, mlotilo, kruh peklo in seveda jelo in pilo tudi Moja Mica je že rekla, da se bo pri- družla žanjicam. Srp ji bon še sklepa in njo tudi. Saj vete, kak se srp kleple med babico in de- dedkom, pa še nabrusiti ga je treba vedeti. Tudi za ženkije velo tisti pregovor: "Kak se žanjici streže, tak ji srp reže." Kak vidite, čujete in štejete, je v naši parlamentarni politiki provi ravs in kavs. Opozicija naskakuvle pozicijo, očitki o ne- sposobnosti enih in drugih letijo na vse strani. Peterletov Lujzek je drgoč grota predsednik svoje krščanske stranke, Thaler grozi z odstopom, Janša pa kumer čoka, da bi se to zgodilo. Kučan že kuha predvolilni gulaš, na- sprotniki pa mu namesto v ogenj mečejo polena pod noge. Tak je pač. Ker je meja gospod Peterle predkongresno geslo 'Kdo ni za mene, nede priša v nebesa,' me fejst teresira, kokšno geslo bo si tovariš Kučan zmisla. Najbrž obratno: 'Kdo ni za mene, bo priša v pekel' Tak, pa smo drgoč na kunci totega pisma. Srečno do drugega tjedna. Veselo se mejte, dobro pijte injejte. Vaš LUJZEK a^Mladi dopisniki kala iz stavbe. Strahoma sem stopala proti domu, ker sem se bala, kaj bo doma. Hvala bogu da je bil strah zaman, saj sta se starša sprijaznila, da imata muhasto hčerko. Tanja Medved, 7. r, OS Cirkovce SVOBODA Lahko bi plaval nad oblaki in upal... Lahko bi plaval nad njimi in upal, da me lastovice ne dobe. Lahko cvetice čuval bi v raju, da se ne posuše. Lahko bi jokal med cvetlicami, ki srečne so. Lahko smejal se skupaj z njimi, da bilo bi nam lepo. Lahko bi splezal na visoke gore in gledal sonce radostno. Lahko bi jadral, poletel v daljave, svobodne čutil bi širjave. Miha Brenči, 7. b, OŠ Kidričevo SI TUDI TI OUTSIDER? Vsak človek je enkraten. Je nepo- novljiv. In ni na svetu človeka, ki bi bil enak drugemu. Ljudje smo resnično neponovljiva bitja, spo- sobna misliti, raziuneti, se odzvati na bolečino, ljubezen, stisko. Vsak človek živi svoje življenje - bodisi sam bodisi v prijateljstvu z drugimi. Sprašujem se: »Sem tudi jaz outsider? Sem morda resnično drugačna od drugih ali so drugi nekam čudni? Sem morda za koga izobčenka družbe, črna ovca, sem morda...? Ne vem.« Če hočemo posekati drevo, mo- ramo izkopati tudi njegove koreni- ne. Če si hočemo odgovoriti na to vprašanje, se moramo ozreti na iz- vir vsega, na svoje življenje. Da, vsak živi svoje življenje. Vsak se po svoje trudi, išče nove lažje poti, odreagira na različne načine. Vsak človek je zadolžen za svoje življen- je. Če ga živi dobro ali slabo, je od- visno od njega samega. Življenje je negotovost, tveganje, ki se mu ne moremo izogniti. Premagati mora- mo strah in neodločnost, ki je v nas. Sprva smo mislili, da je film, ki smo si ga ogledali, narejen samo za nas, saj smo se tako vživeli v to do- gajanje. Ampak delili smo ga z mnogimi drugimi. In tako kot mnogi drugi smo tudi mi začutili nekaj mladostnega, našega, vendar zapletenega. Starši bi gotovo ko- mentirali: »Zakaj kažejo takšne filme otrokom?« Film je prepleten tudi s politično nitjo, kar daje zgodbi še posebno vrednost. Današnja mladina si preveč prizadeva za prihodnost in se ne ozira na preteklost, na takrat- ne težave, ljudi in zaplete. Stvari, prikazane v filmu, so bile del nas, del našega življenja. Sedaj že lahko odgovorim na vprašanji: »Sem tudi jaz outsider? Si tudi ti outsi- der? Zakaj pa?« Mladi smo, odraščamo. Resnično živimo v nekakšnem kljuboval- nem obdobju. Spakujemo se, vede- mo vzvišeno, grobo in predrzno. Odklanjamo kakršnokoli nežnost. Na razna opozorila staršev odgo- varjamo kratko in malomarno: No, in ? Kakor bi hoteli reči: »To je moja zadeva. Moje življenje se te ne tiče.« Da, takšni smo. Ko pa gre za druge, smo lahko še bolj kri- tični, gospodovalni, vzvišeni, pa- metni ... I^di bi bili v središču po- zornosti in iz tega se porojevajo razne misli, kasneje besede, dejan- ja. Začneš misliti, da so nekateri manjvredni. Ampak zakaj? Morda zato, ker so Neslovenci, ker imajo zelene lase, ker niso takšni kot ti? Delaš se, da so zaradi svoje dru- gačnosti slabši od tebe. Ves čas se delaš, da je njihov jezik čuden, barva stunljiva. Potem se držiš ob strani, ker se ti zdijo nevarni. To zagotavljaš tudi drugim. Delaš se, da jih ne slišiš, ne vidiš in ne razu- meš. In potem? Kaj pa oni? Oni so še vedno outsiderji, izobčenci, drugačneži samo zaradi tebe in tebi enakih. In spet se delaš, da ne maraš ljudi iz drugih držav, češ da so nevarni, krivi za tvoje težave. Grdo jih gledaš, zaničuješ. Od- klanjaš jim svojo pomoč in na kon- cu jim rečeš, naj izginejo tja, od koder so prišli. In ko se ti enkrat odpraviš iz svoje države, se počutiš bedasto. Zelo bedasto. In potem slišiš za rasizem. Klapa govori o njem, vsi govorijo o njem. A to še ni dovolj. Začneš se delati, da ti barva kože zagotavlja, da si med boljšimi. Podcenjuješ tiste, ki ni- majo enake barve kot ti. In misliti začneš, da je njihova drugačnost spet znak za tnanjvrednost, zaosta- lost. Nato začneš žaliti tiste, ki niso enake vere kot ti. Zate so bu- tasti in to jim tudi poveš. Pri tem se počutiš dobro. Uživaš samo v svojem prepričanju in v življenju ti tako postaja dolgčas, ker se delaš, da ne maraš tistih, ki so drugačni od tebe. Potem se ti zgodi krivica. Prva, druga, tretja... Vedno več jih je. Smiliti se začneš samemu sebi in spoznavati začneš, kako lep bi bil svet, ko bi ljudje pozabili na nestrpnost, rasizem, zaničevanje, nevoščljivost, krivice... Ljudje se moramo naučiti živeti v drugačnosti. Kako enolično bi bilo življenje, če bi bilo vse enako! Vsi bi enako govorili, enako misli- li, se enako oblačili... Spoznati moramo, da je človek le človek. Ne smemo mu zameriti drugačnosti ali mu jo očitati. Obstaja nešteto načinov, s katerimi lahko postaneš outsider. Po vseh teh besedah lahko spoznamo, da vsi tisti, ki so drugačni, delajo svet zanimivejši, mu dajejo neko vrednost. Ali je po- tem prav, da tako ravnamo z nji- mi? Vsak posameznik naj se posta- vi v »drugačneževo« kožo in videl bo, kako lahko besede in dejanja bolijo. Ljudje vemo, da sonce sije že mi- lijone let, vemo tudi, da se krivic, nestrpnosti, rasizma... ne moremo rešiti. Kako pa tedaj, ko ima nas kdo za outsiderje? Ne obremenjuj- mo se preveč. Besede so velikola-at nepremišljene, prazne. Vzemimo to kot nekaj čisto življenjskega, kajti najhuje je, če si besede jemlje- mo k srcu in tako začnemo iskati tolažbo v klapi, Alkoholu, drogah in si tako zaradi praznega nič uničimo svoje življenje. Pravi pri- jatelji so tisti, ki pomagajo. Poma- gajo tudi tebi, dragi outsider, kajti oni ne poznajo drugačnosti in manjvrednosti. Sandra Bezjak, 8. a, OŠ Videm PRI BRANKU Obiskali smo paraple^ka Bran- ka Potočnika. Dogovorili smo se, da pridemo ob enajsti uri, ker ta- krat pride iz službe. Ko smo se bližali njegovi hiši, se je pripeljal z avtomobilom. Njegov oče mu je dal voziček k vratom, da je sedel na njega. Vpraševali smo ga razne stvari. On nam je z veseljem odgo- varjal. Pokazal nam je, kako se pel- je z dvigalom v nadstropje, kjer ima sobo. Opozoril nas je, da mo- ramo biti previdni, ko skačemo v vodo ali plezamo po drevesih. Pa tudi na cesti moramo paziti. Melanija Korže, 2. a, OŠ Majšperk STRAHOVI /Izpoved sneženega moža/ Končno so se pričele zimske počitnice. Najsrečnejši sem bil, ker je zunaj bilo meter snega, pa še naprej je snežilo. Mudilo se mi je ven na sneg. Stekel sem po soseda Robija in že sva skakala po snegu. Pridružili so se nama še drugi otroci iz bloka. Sklenili smo, da naredimo velikega snežaka. Kar precej dolgo smo ga delali, a bil je zelo velik in lep. Prinesel sem mu kapo in šal, da je bil še lepši. Nato sem mu dal še kitaro, da bo glasbe- ni snežak. Zvečer, ko smo že vsi utrujeni zaspali, sem se zbudil, ker sem slišal nežno glasbo in nisem vedel, od kod prihaja. Pogledal sem skozi okno in snežak je igral, plesal in pel. Uščipnil sem se v roko, ker nisem vedel, ali sanjam ali je res. Res je bilo. Potihoma sem se odplazil ven. Snežak se me je razveselil. "O, moj izumitelj, pozdravljen!" me je poz- dravil. "K^o lepo igraš," sem mu dejal. "Kje si se naučil?" Pogovar- jala sva se dolgo v noč. Proti jutru so njegove pesmi postale otožne. Vprašal sem ga: "Zakaj nisi več ve- sel in poješ tako žalostno?" "Strah me je jutra", mi je odgovoril. "Ne vem, kaj mi bo prineslo, morda sence, morda odjugo? Eno in dru- go mi prinese žalostno smrt. Tako nerad bi umrl in strah me je smrti. Veš, Miha, sonce je res moj naj- večji sovražnik." Takrat, ko smo ga delali, na to še pomislil nisem, da se bo snežak v soncu stalil. Rekel sem mu: "Pa te bom znova napravil." "To ne bom več jaz, če mi ne boš dal kitare," mi je odgovoril. Obljubil sem mu, da ga bom ponovno napravil s kitaro v roki. Odpravil sem se spat, in ker sem skoraj vso noč bedel, sem spal do dvanajstih. Zunaj je snežilo in moj snežak je imel na licu nasmeh, ki sem ga videl samo jaz. Miha Plej, 6. a, OŠ Kidričevo 22 - POSLOVNA SPOROČILA 10. JULU 1997- tednih fednik -10- Jum 1997 OGLASI IN OBJAVE - 23 Obljube 5 figo v žepu Brez zaupanja v življenju ne gre. Ce je obljuba potrjena še s podpisanim dokumentom, ji gre toliko bolj verjeti. Predvsem pa, če obljubi občina. V občino in njene uradnike naj bi občani vendarle zaupali, tako kot državljani v sv<»jo državo. Vendar se je ob gradnji ptujskega podvoza izkazalo, da obl- jube občine in njenih uradnikov ne držijo. Nekdo bo bist>eno oškodovan: mlekarnarji ali športniki. Istega koščka zemlje namreč oboji naenkrat ne morejo uporabljati. Ko je občina pred pričetkom gradnje podvoza morala nujno zagotoviti zamljišče za gradnjo, so bile vodje občinskega oddelka za okolje in prostor Staneta Na- pasta polna usta obljub. V imenu občine je denimo zagotovil, "da se bo Mestna občina Ptuj zaveza- la rešiti nadaljnji razvoj Mlekar- ne na novi lokaciji". Mlekarna bi takrat lahko vzela od države 10 milijonov odškodnine za zemljišče in škodo, ki jo je utrpe- la v času gradnje, vendar se ji je odrekla, z občino pa podpisala sporazum, da ji bo le-ta takoj po dokončanju podvoza zagotovila toliko zemljišča, kolikor ga bo potrebovala. Ne manj kot 800 in ne več kot 1600 kvadratnih met- rov. Sporazum je podpisal tudi župan. Sedaj je podvoz končan in di- rektorica Mlekarne Olga Meško je na občinske svetnike naslovila vlogo za brezplačni prenos zemljišča. Že jeseni želi namreč pričeti gradnjo hladilnice, ki jo Mlekarna nujno potrebuje za na- daljnji razvoj, kot je zatrdila. Us- trezno mora rešiti tudi dovozne in izvozne poti v Mlekarno, kot pač za prehrambeni objekt zah- tevajo inšpektorji. Mlekarna je utrpela v času gradnje precej škode, vsaj dobrih 10 milijonov, kolikor je bilo prej dohodka v letu dni s prodajo v kiosku. Kje so pa še druge težave zaradi mo- tene proizvodnje v času gradnje podvoza. Vendar občina svoje podpisane obljube, ki jo je dala Mlekarni, zaenkrat ne more izpolniti. Na tem mestu namreč italijansko podjetje, ki je gradilo podvoz, ravnokar ureja pomožno nogo- metno športno igrišče. Tako je bilo dogovorjeno v začetku gradnje, je povedal direktor Športnega zavoda Stanko Glažar. Nerodno je le to, da bo pomožno igrišče po novem obrnjeno v drugo smer in da potrebuje nekoliko več prostora, kot ga je imelo prej. Če Ptuj ne bo imel takšnega pomožnega no- gometnega igrišča, mesto ne bo moglo organizirati več nobene tekme v prvi ali drugi ligi. Na Ptuju tako rekoč ne bo več (tek- movalnega) nogometa. Vendarle pa so ptujski nogo- metaši edini, ki so z gradnjo podvoza pridobili. Žrtev podvo- za so rokometaši in košarkarji - obe igrišči sta namreč ob gradnji "padli". Sreča za občino je, da ima rokometni klub ravnokar sam po sebi težave in sploh ni organizacijsko toliko močan, da bi se za to izgubo pobrigal. Mla- di trenirajo v nočnih urah v dvo- rani Šolskega centra in zanjo plačujejo najemnino, košarkarji! pa so se tudi že prej preselili v Mladiko. Športni zavod, ki s športnimi objekti upravlja, ne izkazuje neke posebne skrbi za- radi zmanjšanja športnih površin. In njen direktor Stanko Glažar verjame občinski obljubi, da bo športna igrišča nadomesti- la. Sicer pa je Športni zavod prejel 5 milijonov tolarjev odškodnine za obe igrišči. Menda jih je v ce- loti vložil v obnovo tribun in no- gometnega stadiona. To je bila po znanih podatkih edina odškodnina, ki je bila v zvezi z gradnjo podvoza komurkoli izp- lačana. Sedaj je veliko vprašanje, kako bo ptujska občina razrešila zan- ko, ki jo je sama nastavila. Kako bo ugodila Mlekarni in nogome- tašem? Mlekarni bi sicer lahko dala zemljišče, vendar tako ozko in razpotegni eno, da Mlekarna na njem, kot pravi direktorica Meškova, funkcionalne hladilni- ce nikakor ne bo mogla zgraditi. Je razvoj in celo obstoj Mlekarne s tem ogrožen? Če bo vzela športnikom, na Ptuju ne bo več nogometnih tekem. Tako kot ni atletskih, ker pač nimamo pri- mernega stadiona. Atletika že leta in leta životari, se obeta to tudi nogometu? Dokler so v igri politične različice in trgovanje z obljubami, še gre, pri razdelitvi konkretne parcele sredi mesta pa se ustavi. Občina je ves časa trdi- la, da bo prostora za oboje do- volj. Meritve so pokazale, da ga ne bo. Vsaj malomarno je, da ni občina naročila meritev že pred pričetkom gradnje podvoza. Bi vsaj pravočasno vsi vedeli, pri čem so. Tako pa bodo obljube s figo v žepu povzročile še marsi- katero hudo misel. In nobena rešitev ne bo dobra za vse. Milena Zupanič PTUJ / DELA PRI NOVEM MOSTU NAPREDUJEJO Befonirali plošče na mostu za pešce Gradnja novega ptujskega mosta za pešce, ki je po besedah projektanta, dipl. ing. Marjana Pipenbaherja, v Sloveniji kon- strukcijska noviteta, pospešeno napreduje. Potem ko so na nav- lečeno jekleno konstrukcijo položili osnovne montažne be- tonsk^plošče in nanje navezali okoli 33 ton armiranega železa, so delavci SCT Ljubljana minu- lo nedeljo, 6. julija, od zgodnjega jutra do poznega popoldneva be- tonirali ploščo. Kljub vmesne- mu dežju so delo uspešno opra- vili. Železobetonska plošča je v povprečju debela 18 cm, zanjo pa so porabili okoli 140 ton betona, ki ga je dobavljalo Gradbeno podjetje Ptuj. Kvaliteto betona sta nadzorovala dva laboranta v priročnem laboratoriju. Ta teden pospešeno nadaljuje- jo priprave za gradnjo robnih vencev in pristopnih ramp na obeh bregovih Drave, saj so do dogovorjenega roka ostali le še slabi štirje tedni. Izvedeli smo tudi, da bodo namesto navadne jeklene ograje postavili prokrom ograjo, kar naj bi olepšalo videz in tudi podaljšalo njeno življenjsko dobo. Fotografija: M.Ozmec Kulturni križem tcražem BORL 1 Občina Gorišnica v času letošnjih boriskih prireditev pripravlja likovno kolonijo, ki se na gradu Borlu začenja danes ob 10. uri. Kolonija slikarjev in ki- parjev bo v ateljejih in na terenu potekala od četrtka do nedeljo, ko bodo v grajskih prostorih ob 17. uri odprli pri- ložnostno razstavo. PTUJ Danes ob 20. uri bo v stari steklarski delavnici premiera gleda- liškega dela Emila Fi- iipčiča Psiha v izvedbi Te- atra III pod režijskim vodstvom Branke Bezel- jak Glazer. Ponovitve bodo 11., 14. in 15. juli- ja. PTUJ 1 Spremljevalni program Festivala mlade ustvarjalnosti: 11. julija ob 19. uri v steklarski de- lavnici Psiha v izvedbo Teatra III, ob 20.30 bo na dvorišču Prešernove 4 li- terarni večer primorskih pesnikov in pisateljev ter koncert New stringsov, ob 22. uri v steklarski de- lavnici avtorski projekt Tomaža Štrucla Jezus F. v izvedbi EG Glej. 12. ju- lija bo v steklarski de- lavnici ob 19. uri Društvo B-51 izvedlo avtorski pro- jekt Suzane Koncut Quin- tet, ob 20.30 bo na dvo- rišču Narodnega doma predstavitev revije Men- tor, ob 21.30 pa pro- dukcija delavnic. RODNI VRH 1 V soboto, 12. julija, bo ob 18. uri odprta razstava likovnih del študentov Akademije za likovno umetnost, nastalih v drugi koloniji Haloze 97. BORL 1 V nedeljo, 13. julija, bo ob 17. uri otvo- ritev mirovne konference Idriarta na temo Umet- nost kot ustvarjalna sila za mir - scenarij za 21. stoletje. Vodil jo bo Miha Pogačnik. PTUJ 1 V nedeljo, 13. julija, bo ob 18. uri v Glasbeni šoli Karola Pa- horja na Ptuju zaključek poletne violinske šole, ki jo vodita na Ptuju češki violinist Tomaš Tulaček in angleški pianist Steven Wray. PTUJ 1 V torek, 15. juli- ja, se bodo pričeli Poletni kulturni večeri v organiza- ciji Društva umetnikov in ustvarjalcev. Ob 23.30 bo pred gledališčem večer ruske glasbe z Alek- sandrom in Irino Guščin, v sredo, 16. julija, bo ob 21. uri pred gledališčem koncert Kvint and Ton iz Ptuja, ob 22. uri pa pred gledališčem Jazz iz Ptu- ja, v četrtek, 17. julija, bo ob 21. uri pred gleda- liščem Kabaret Karia Je- dermana avtorja Nebojše Pop - Tasiča, ob 22. uri pa na Prešernovi ulici koncert Marka Breclja. PTUJ I Mestna občina Ptuj in Festival Ljubljana organizirata 17. julija ob 20.30 na dvorišču mino- ritskega samostana (če bo slabo vreme, pa v cer- kvi sv. Jurija) koncert kvarteta Tartini. PTUJ 1 V galeriji Drava Je na ogled razstava aka- demskega slikarja Ja- neza Kovač iča. KINO ORMOŽ 1 Danes ob 21. uri si lahko ogleda- te film Angleški pacient, v nedeljo ob 21. uri pa Ne- varno tveganje. KINO PTUJ Danes ob 20. uri, v petek ob 19. in 21. uri, v soboto in nedel- jo pa samo ob 19. uri Je na sporedu film Metro, v soboto in nedeljo ob 21. uri Sijaj, od 15. do 17. ju- lija ob 20. uri Plačanec, nato pa od 18. do 20. Juli- ja ob 19. in 21. uri Romeo in Julija. SMRTNA NESREČA PRI DELU v torek, 1. julija, okoli 15. ure je na gradbišču v Obrežu, KS Sre- dišče ob Dravi, 54-letni Franc Ro- tar iz Ormoža z bagrom - nakladal- cem zapeljal z dovozne poti v de- lovno Jamo. Pri tem se je bager nagnil in prevrnil ter pod seboj po- kopal voznika. Rotar se je pri tem tako hudo ranil, daje umrl na kraju nesreče. PADEL S TRAKTORSKE PRIKOLICE v sredo, 2. julija, ob 16.30 Je po regionalni cesti v bližini Ormoža vozil kmetijski traktor 38-letni Jožef K. iz Ormoža. V križišču je zapeljal levo in takrat je s prikolice omahnil 55-letni Stjepan G. iz Ormoža, ki je sedel na balah sena na prikolici. Pri padcu se je Stje- pan G. hudo ranil. TRČILA TURŠKI IN ČEŠKI VOZNIK v bližini mejnega prehoda Gruškovje Je v soboto, 5. julija, ob 13.30turški državljan, 27-letni Mu- hamed U., ki je vozil osebni avto od Podlehnika proti Hrvaški, v iz- teku ostrega ovinka zapeljal na bankino, od tam pa na levi vozni pas, po katerem je prav tedaj vozil avto češki državljan, 45-letni Zde- nek K. Kljub zaviranju češki voznik trčenja ni mogel preprečiti. Turški voznik se je hudo ranil, prav tako tudi sopotnika v avtomobilu češkega državljana. Lažje ranjeni so bili voznikZdenek K. in sopotni- ka. Zaradi te nesreče je bila ma- gistralna cesta zaprta skoraj tri ure, na obeh straneh - tako proti Ruju kot proti Hrvaški - pa sta stali okoli 5 km dolgi koloni vozil. NEPREVIDNO S PARKIR- NEGA PROSTORA v petek, 4. julija, ob 20.30 je 30- letni Andrej B. iz Hošnice pri Poljčanah s parkirnega prostora pri stanovanjski hiši zapeljal na re- gionalno cesto. Med vzvratno vožnjo se ni prepričal, ali lahko to naredi brezogrožanjadrugih ude- ležencev v prometu. Pri tem je zaprl pot vozniku kolesa z motor- jem, 35-letnemu Antonu Z. iz Ro- gatca; ta Je trčil v osebni avto, pa- del in se hudo ranil. VOZNIKA ODPELJALA S KRAJA NESREČE v soboto, 5. Julija, nekaj pred polnočjo sta na regionalni cesti Lenart-Ruj trčila neznani voznik osebnega avtomobila BMW tem- no rdeče barve in voznik kolesa z motorjem, ki se je vtrčenju huje ra- nil. Voznik osebnega avtomobila je po nesreči odpeljal. Prav tako v soboto ob 21.20 je na magistralni cesti v Benediktu, občina Lenart, neznani voznik zastave jugo modre barve pri ben- cinskem servisu OMW trčil v pešca. Ta se je pri padcu poško- doval, voznik pa je odpeljal s kraja nesreče. Prometni policisti Maribor prosi- jo oba voznika in vse morebitne priče nesreče, da se jim oglasijo in pomagajo razjasniti okoliščine obeh prometnih nesreč. PRIJELI VOZNIKA Z UKRADENIM GASILSKIM AVTOM Policisti iz Slovenske Bistrice so v četrtek, 3. julija, ob 22.45 na Tito- vi cesti v Slovenski Bistrici ustavili gasilsko vozilo in ugotovili, da gre za vozilo, ki ga Je neznanec prejšnjo noč odpeljal gasilcem v Zrkovcih pri Mariboru. Ugotovili so, daje specialno gasilsko vozilo odpeljal Robert M. iz Maribora, zato so zoper njega napisali ka- zensko ovadbo. PO PRVEM ŠE DRUGO KAZNIVO DEJANJE Rujski policisti so prejšnji teden na njivi v Senčaku, občina Juršinci, odkrili in poželi okoli 70 sadik indijske konoplje. Nasad je bil skrit med koruzo, lastnik pa je bil 31 -letni Andrej S. iz Zagorja ob Savi in so ga ovadili državnemu tožilstvu. V četrtek, 3. julija, zvečer pa se je Andrej S. poskušal maščevati domnevnemu prijavi- telju, ki je sicer njegov sorodnik. Na njegovo hišo v Senčaku Je iz 's rodile so - čestitamo: 1 Simona Lah, Remčeva 5, Ptuj i - Mašo; Marija Prstec, Ul. 5 i prekomorske 18, Ptuj - Pio; Vanja Feguš, Podlehnik 2^ Podlehnik - Hano; Ksenja Lukman, Slovenska c. 75, Sre- dišče - Vida; Marinka Cehnar, Vitomarci 69 - Špelo; Briglta Novak, Pušenci 4, Ormož - Miha; Suzana Medved, Podlože 10, Majšperk - Nina; Damijana Nedog, Bučkovci 59, Mala Nedelja - Blaža; Son- ja Lovrec, Čopova 4, Ptuj - Anjo; Suzana Pavič, Džurma- nec 85, Krapina - Lano; Rena- ta Lipnik, Sp. Ključarovci 28, i Ivanjkovci - dečka; Marija Pe- tek, Arbajterjeva 10, Ptuj -J Petro; Mihaela Markež, | Janežovski Vrh 41/b, Ptuj -j Žana; Nataša Toplak, Osojni-1 kova 22, Ptuj - Luka; Sonja Po- j lajžar Bele, Sv. Jurij 4, Roga-j tec - Francija. j POROKE: Sandi Roškar in; Simona Bedrač, Pobrežje 146;; Igor Cebek, Nova vas pri Ptu- i ju 50, in Jolanda Šeruga, Slo-1 venja vas 39A); Ivan Arnuš in i Brigita Dobaj, Meljska c. 85, j Maribor. j UMRLI SO: Kristina Medik, roj. Aleksič, Obrež 46, [ 1905, = 27. junija 1997; Damjan Smuk, Žunkovičeva ul. 10, | Ptuj, [ 1979, = 25. junija 1997;!: Marija CizerI, roj. Toplak,! Gabrnik 25, [ 1912, = 29. juni- j ja 1997; Marija Janžekovič, j ■roj. Novak, Senčak pri Juršin-| cihBO, [ 1925, = 1. julija 1997; i Katarina Planine, roj. Rojko, | Poljska c. 21, [ 1925, = 2. julija^ 1997; Marija Ivana Okorn, roj. Simonič, Volkmerjeva 10, j Ptuj, [ 1922, = 1. julija 1997; J Janez Horvat, Kajžar 45, [ j 1940, = 3. julija 1997; Danilo I Unuk, Zlatoličje 45, [ 1955, = i 4. julija 1997. avtomatske puške izstrelil več na- bojev. Policisti so pozneje med hišno preiskavo v njegovem sta- novanju našli in zasegli avtomats- ko puško z naboji, državnemu tožilstvu pa so napisali še drugo ovadbo storitve kaznivega dejan- ja. V PTUJU JE DVAKRAT GORELO v četrtek, 3. julija, zjutraj je na odstavnem tiru železniške postaje Ruj iz neznanih vzrokov začel go- reti potniški vagon. Ogenj je v ce- loti uničil notranjost vagona in zu- nanji oplesk, škode pa Je za 4 mili- jone tolarjev. Vzrok požara še ra- ziskujejo. V petek, 4. julija, okoli 18. ure pa je zagorelo na dvorišču trgovine Prehrana v Slomškovi ulici v Ruju. Ogenj seje razširil na celotno skla- dišče in je škode po oceni za okoli poldrugi milijon tolarjev. Zagorelo je zaradi tega, ker je delavec Mar- jan P. s plinskim gorilnikom zažigal lesene deske, iskre iz go- rilnika pa so padale na kartonske škatle, zložene v skladišču, in jiti zanetile. POLICISTOM SE JE UPIRAL v nedeljo, 6. julija, okoli 22. ureje policijska patrulja v Ormožf skušala ustaviti osebni avto Uno bele barve. Voznik ni upošteval znaka z loparčkom, temveč je^ nezmanjšano hitrostjo zapelja' proti policistu, ta je odskočil, avt" pa je zdrvel naprej v smeri Ljuto- mera. Policijska patrulja mu je si®' dila, zato je voznik na LjutomersI* v Ormožu le ustavil, vendar po''" cistoma ni hotel pokazati svoji" dokumentov, izstopil je izvozila"^ proti enemu izmed policistov celo zamahnil z odprto dlanjo. Polici®' se je udarcu umaknil, potem P^ sta skupaj z drugim policistom^ strokovnim prijemom obvlada'® besnega voznika. Prepeljala st® ga na policijsko postajo J Ormožu, kjer so šele ugotovili. imajo opravek s 25-letnim Bo^^' tom H. iz Ormoža. Nasilneža s ovadili državnemu tožilstvu. ff