Leto III. T Celju, dne 31. decembra 1908. Št. 53. NARODNI UST Glasilo narodne stranke za Štajersko. Izhaja vsak Četrtek; ako je ta dan praznik, pa dan poprej. — Vse pošiljatve (dopisi, reklamacije, vprašanja itd.) je pošiljati a» naslov: „Narodni List" v Celju. — Reklamacije so poštnine proste. — Uredništvo: Graška cesta štdv. 1. „Narodni List" stane ca celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za četrt leta 1 K. Za Ameriko in druge detele na leto 6 E 60 vin. Naročnina se plačuje vnaprej. — Posamezna številka stane 10 vin. Oglasi se računajo po 16 vinarjev ena petit vrsta. — Pri večkratnih objavah znaten popust pe dogovoru. Pristojbine za oglase j« plačevati po poŠti na naslov: „P aro da i List" v Celju. No, sosed, ali si že naročil Narodni List za leto 1909? — Ne še dozdaj! Sedaj je vendar zadnji čas ! — Ali' hočeš »pet zaostati? Nihče ne napreduje danes, kdor ne čita časopisov. — V vsako hi&o z „Narodnim Listom"! „Narodni List" je nenavadno po ceni: za celo leto ... K 4°— za pol leta . . . „ 2"— za četrt leta . . . „ I*— Torej ne stane na dan niti 2 vinarja! Ob koncu jubilejnega leta. Le v kratkih potezah se moremo ozreti na veliko gibanje minolega leta. Svetovne politične dogodke so mogli vestni bralci „Narodnega Lista" redno zasledovati, ker jim je naš časopis nudil v to dovolj prilike. Hočemo podati samo glavno «bilježje avstrijske notranje in zunanje politike in posebej naših domačih slovenskih dogodkov. Notranja avstrijska politika je stala kajpada tudi v letu 1908. v znamenju nesmiselnega umetnega vzdrževanja nemške nadvlade. Nasilstvo nad nenemškimi narodi v prilog pospeševanja nemštva je še danes začetek in konec avstrijske državniške modrosti. To smo čutili mi Slovenci povsod: v uradih pri imenovanjih nemških uradnikov za naše ozemlje, v šoli v pospeševanju ponem-čevanja naših šol, v odtegovanju možnosti izobrazbe za našo mladino, v pospeševanju usta-■avljanja šulferajnskih šol, v javnosti pa v očividnem podpiranju in odobravanju nemških nasilnosti, pouličnjaških napadov nemškutarske sodrge na Slovence; Zaplenjeno! vojakov. ■0 nemški narodi nà sebi, v prvi vrsti Cehi, katerim je bil baš za jubilejni dan poslan v Prago krvnik, ker se je vlada rajši uklonila strahovladi in nasilnosti nemških burševskih čepic nego pa, da bi bila izpolnila voljo cel e pa češkega naroda. V jubilejnem letu v Avstriji ni vladal Beck niti Bienerth, ni vladala pravica in ravnopravnost, — ampak vladale so burševske čepice in poleg njih za stražo stoječi nemški ministri-rojaki in nemški poslanci. Da smo v takem položaju Slovani in posebej mi Slovenci ne z radostjo, ampak z bridkostjo in z gnevom v srcu obhajali to jubilejno leto, je samoobsebi umevno, Zaplenjeno! Vendar — vkljub vsemu! Moč Slovanstva raste vidno vkljub vsem naporom Nemcev in vlade. Od dneva do dneva se jači naša sila, in jačila bi se še bolj, ko bi imeli v zastopih, kateri so odločilni za pravec javnega življenja in odločilni za pravec državne politike na znotraj in zunaj, najboljše ljudi iz naroda, ljudi s širokim znanjem ter z jekleno in neupogljivo voljo in doslednostjo, ter — ko bi vsaj zdajni naši zastopniki čutili ono veliko potrebo, v naših živ-ljenskih narodnih vprašanjih nastopati enotno z jekleno vztrajnostjo. Pa kakor rečeno, naša moč in naš vpliv raste tudi na zgoraj in imamo zato najboljši dokaz v dejstvu, da se v vladnih krogih danes vendar enkrat že razmotriva tudi vprašanje zastopstva Jugoslovanov v ministerstvu. Prepričani smo, da se bo ta večletna zahteva Jugoslovanov v L 1909. tudi izpolnila, če bode naša politika na Dunaju dosledno narodna in ne vladna. In kaj naj porečemo k naši zunanji politiki ? Kako se naj izrazimo o baron Aehrenthalovih pustolovstvih, ki jih uganja na komando pruskega kralja? Kakor naša notranja, tako je naravno tudi naša zunanja politika le eksekutiva pruskih želja in pruskih načrtov. Pruski „Drang nach Osten" se izvršuje dosledno od strani naše vlade. Toda v jubilejnem letu je ta politika doživela očividen fijaško. Aneksija Bosne in Hercegovine je pokazala evropskim .velesilam, da treba zastaviti pot pruskemu prodiranju na iztok, in danes stoji Avstrija pred svetom kakor spokorni grešnik. Z velikim pompom se je proglasila aneksija, nihče se ne sme v to dejanje vtikati, se je zatrjevalo takrai0 .^ jjqpaju, konferenca evropskih sil, ki bi se bavila z aneksijo, je nemogoča, se je reklo, — in danes? Vlada sama je v nasprotju s svo-ječasno ošabno Aebrenthalovo izjavo morala pri-poznati, da je konferenca potrebna. In tako pojde ta naravni proces svojo pot. Avstrija, po veliki večini slovanska država, mora dobiti svoje pravo lice, in to je — slovafifcko, na zunaj in na znotraj. Morda še mnogo let, morda še desetletja se bo nasilno in umetno vzdrževala nemška hegemonija, ali pasti mora kot posledica razvoja razmer. Poglejmo še na kratko, kaj se je godilo v jubilejnem letu v naši ožji domovini. Spominjamo se hudega boja, ki ga je vojevala narodna stranka za volilno reformo za deželni zbor. Da se je iz-vojevalo to, kar danes imamo, smemo z vso pravico v prvi vrsti pripisati odločnemu nastop« narodne stranke, posebej pa dejstvo, da je tudi nemška večina v deželnem zboru morala pripo-znati, da tudi Slovenci na Štajerskem imajo svoje meščanstvo, svoj srednji stan. To so dozdaj trdovratno zanikali, s pritrditvijo trškemu mandatu za Slovence so to hote ali "nehote pripoznali. Spominjamo se nadalje septemberskih dogodkov, brutalnih napadov pijane nemške sodrge na slovensko prebivalstvo v Ptuju, Mariboru in Celju, spominjamo se — in še danes živimo pravzaprav v teh dneh. Kajti hujše kakor kedaj se je dvignil tokrat slovenski ponos, hujše kakor kedaj je zaprisegel maščevanje oholemu Nemcu, ki se je zredil od naših grošev. Da Nemci čutijo to maščevanje, ki se izvršuje z odločnim, dasiravno še ne vzornim bojkotom, čutijo že na svojih kožah. Da je to res, je razvidno iz nemških časopisov ter iz njih priveska ptujskega „Štajerca". Vse nemško časopisje je poslano v boj zoper ta slovenski bojkot in baš včeraj graška „Tages-gost" milo toži o posledicah, ki jih čutijo vsled bojkota nemški obrtniki po Spodnjem Štajerskem, ter poziva vodilne politične kroge nemške od pomoč. LISTEK. Nos. Spisal N, V. Gogolj. Prevedel Gregorij C. II. Kolegijski pristav Kovaljev se je zbudil precej zaroda j in stresel z ustnicami: „Brrr .. Tako je on vedno storil, kadar se je zbudil, dasi sam ni vedel, zakaj. Kovaljev se je pretegnil, nato pa ukazal slugi, naj mu poda zrcalo, ki je stalo na mizi. Hotel je pogledati prišč, ki se mu je prejšnji večer bil naredil na nosu. Toda na svojo največjo osuplost je zapazil, da mu — nos manjka. Zelo se je prestrašil; ukazal je slugi, naj mu prinese vode in potem si je z brisačo obrisal oči, toda nosu ni bilo. Začel je tipati" z roko, potem se je uščipnil, ker je mislil, da morda spi. Pristav je skočil s postelje, se stresel,—pa nosu ni bilo! Velel je slugi, naj mu da obleko in odšel je naravnost na policijo. Medtem je neobhodno potrebno, da povemo kaj o Kovaljevu, da čitatelj zve, kake vrste mož je bil ta kolegijski pristav. Kolegijski pristavi, ki dobe ta naslov s pomočjo učenih skušenj, sé ne gmejo primerjati z onimi kolegijskimi pristavi, ki so določeni za Kavkaz. Učeni kolegijski pristavi... toda Rusija je tako čudna dežela, da mislijo vsi kolegijski pristavi od Eige do Kamčatke, da o njih govoriš, kakor hitro rečeš kaj o kakem pri-stavu. Sicer pa velja to pri vseh naslovih in značajih. Kovaljev je bil kavkaški kolegijski pristav. Ta naslov je imel šele dve leti in zato ga ni mogel niti za hip pozabiti; da bi pa bila bolj oči-vidna njegova veljava in pomen, se ni nazival kolegijski pristav, ampak major. „Poslušaj, golobica", je navadno rekel, ko je srečal prodajalko manšet, „pridi k meni na dom; stanujem v Vrtni ulici; tam kar vprašaj: ,Ali stanuje tukaj major Kovaljev?' in vsak ti pokaže, kam naj pojdi." Če je pa srečal kako zalo deklico, ji je poleg tega še kaj natiho naročil ter pristavil: „Vprašaj, dušica, kje je stanovanje majorja Kovaljeva!" — Zato bomo tega kolegijskega pristava tuu mi imenovali od zdaj naprej majorja. Major Kovaljev se je navadno vsak dan sprehajal po Njevskem prospektu. Ovratnik njegov je bil vedno nenavadno čist in trd. Njegova brada je bila taka, kakoršno nosijo še sedaj gu-bernijski in okrajni zemljemerci, arhitekti in pol-kovni zdravniki, sploh vsi, ki imajo polna, rdeča. lica in igrajo izvrstno boston. Major Kovaljev je prišel v Petrograd, da bi si poiskal kako službo, ki bi bila zanj primerna; najraje bi imel, da bi postal viceguverner, toda bil je pripravljen prevzeti tudi službo eksekutorja v kakem važnejšem departementu. Major Kovaljev je bil tudi pripravljen oženiti se, toda samo v tem slučaju, če bi dobil z nevesto 200.000 kapitala. Iz tega lahko čitatelj sam razvidi, v kako neprijetnem položaju je bil ta major sedaj, ko je zagledal, da je zgubil nos. Na njegovo veliko nesrečo se ni prikazal na ulici noben izvošček in moral je iti peš; zavil se je v plašč in držal na licu robec, da se je zdelo, kakor bi mu kri tekla iznosa. „Mogoče se mi je pa le tako zdelo; to vendar ni mogoče, da bi mi odpadel nos iz same nagajivosti." S temi mislimi je zavil v slaščičarno, da bi se tam po-'gledal v zrcalu. V slaščičarni ni bilo, hvala Bogu, nobenega tujca; fantički so pometali sobe in premetavali stole, drugi so z zaspanimi očmi prenašali gorko pecivo; na mizah in stolih so ležali včerajšnji časopisi, politi s kavo. In boječe je stopil pred zrcalo in pogledal. „Vrag ga vzemi, kak obraz je to!" je vzkliknil in pljunil, „da bi bilo vsaj nekaj namesto nosu, pa ni prav nič!" Od jeze se je ugriznil za ustnice in šel iz slaščičarne. Sklenil je, da ne bo nikogar pogledal in se nikomur ne nasmejal, kar pa sicer ni bila Kar ao sejali, fco žanjejo! lindo in nepremagljivo in nezlomljivo orožje je dosledno izvajani bojkot A ta mora iti vsporedno z splošno narodno - političnim gibanjem, ki mora vsebovati pozitivno, stvarno delo za napredek naroda. Upamo, da naša narodna politika na Štajerskem, porojena v jubilejnem letu, koraka v novem letu isto pot doslednega in treznega dela za jačenje slovenskih gospodarskih in kulturnih sil. Pričakujemo posebej, da bodo v novem letu tudi vsi naši vrli somišljeniki še z večjo vnemo in z večjo vztrajnostjo «tali na straži in bodo vedno pripravljeni, kadar se jih pokliče na krov. V znamenju dela, pozitivnega, ustvarjajočega in vstrajnega vsem vrlim somišljenikom srečno Novo leto! Cenjeni naročniki! Prosimo, da vsi, ki so še za nazaj list na dolgu, zaostalo naročnino nemudoma poravnajo, da pridejo knjige v red. — Obenem pa prosimo, da vsakteri poravna vsaj nekoliko naročnine tudi žezanaprejl Upravništve. Dopisi. Mova Štifta pri Gornjem gradu. Nisennle malo čudil, ko čitam v letošnjem „SI. Gosp." dopis od nas, podpisan po g. župniku. Pri odgovoru v „Domovini" na razne napade, ki so letos tako pogosto leteli v „Slov. Gosp." na mene, niti mislil nisem, da bi mogel g. župnik kaj objavljati o bližnjem, dokler se ni zadostno osve-dočil o resničnosti kakšne zadeve, ktero bi hotel doposlati v objavo kakemu listu. Raditega je še bolj čudno, kako gre podpisat dopis, v katerem sam potrjuje, da je nedolžen, a še tem čudneje se čitajo v navedenem dopisu besede, da me on noče vtopiti v žlici vode, uego mi želi prav dolgo in mirno življenje, kar vzamem z velikim zadovoljstvom na znanje* iskreno želeč, da bi se te besede tudi uresničila Sedaj pa k poštnim zadevam. Lahko se do-žene — ako se hoče, odkod nemški poštni pečat „Neustift". Mnogo poštnih pošiljatev, namenjenih k nam, roma namreč na Ptujsko goro, ki ima samo nemški pečat „Maria Neustift". Kar se tiče donašanja zavojev nad 2 kg, se isti prinesejo, ako stranke žele; ako pa še za svoj trud sel niti dobre besede vreden ni, — kako šele kaj drugega — ga ne morem prisiliti, da bi storil, kar ni njegova dolžnost. Svoječasno sem sam rad obljubil, da bodo stranke obveščene po celi občini o važnejših poštnih pošiljatvah pravočasno, a med take ne spadajo časopisi in navadna pisma. Da ena stranka • ; ni dobila pravočasno „SI. Gosp.", je sama kriva, ker ni prišla pravočasno ponj. Da se znebim, mu dopošljem dotični dve številki, a 'jih dotičnik, na katerega sem se zanesel, ni odrajtal. Pozneje sem zvedel, da se je ena številka našla v mežnariji; kako se je to zgodilo, mi ni znano. njegova navada. Naenkrat pa je obstal kakor uko-pan; pred neko hišo, pred njegovimi očmi se je zgodilo nekaj nenavadnega. Pred tisto hišo se je ustavil voz, vratca so se odprla in izstopil je gospod v uniformi in odhitel po stopnicah. Kako pa se je Kovaljev prestrašil in zgrozil, ko je spoznal, da je ta gospod njegov — lastni nos! Vsled tega nenavadnega srečanja se mu je zazdelo, da se vrti ves svet okoli njega; komaj se je obdržal na nogah; toda sklenil je, da bo počakal, naj bo kar hoče, dokler se nos ne vrne; tresel se je kakor v mrzlici. Čez dve minuti se je nos resnično vrnil. Bil je v uniformi, ki je bila vsa z zlatom obšita, in imel je visok, pokončen ovat-nik; hlače so mu bile irhaste in ob boku mu je visel meč. Sodeč ga po tem, moral je biti kak državni svetnik. Iz vsega se je dalo klepati, da je šel kam v posete. Ko je prišel iz hiše, je pogledal na obe strani, sedel na voz, zakričal iz-voščku „naprej" in se odpeljal. Nesrečni Kovaljev je prišel skoro iz uma. Prav nič ni vedel, kaj naj si mi li o tako čudnem dogodku. Resnično, kako je vendar mogoče, da Iti bil nos danes v uniformi, ko ga je včeraj še imel na obrazu in ni znal niti hoditi, niti se ni mogel voziti. Krenil je za vozom, ki se je na srečo kmalu ustavil pred prodajalno. Dalje prih. Radi tega od takrat ne pošiljam več nobenih novin na dom k oddaljenim strankam, nego sem mnenja, naj v nedeljo po sv. maši pride vsak po svoj list k meni, vsaj vem, d1 ga je gotovo prejel. Po sv. maši bo gotovo kdo takšni doma, da bo dotičnikom oddal, kar je njihovega. Ako so poprej lahko hodili po svoje reči oziroma novine v Golobijo, lahko prihajajo sedaj v šolo, ki je še bližje cerkve. Kdor pa od oddaljenih strank ne bode prišel v teku osmih dni po svoje novine, bodem jih vrnil upravništvom z opombo, da se ne sprejmejo. Da bi poprej bilo boljše glede poštnih razmer, ne morem verjeti. Poštne zadeve so se dobivale po petkrat na teden, sedaj šestkrat. V prošnji je bilo navedeno, naj se ustanovi tukaj prava pošta, a se ni na višjem mestu dovolilo, potem, naj bi se poštne pošiljatve dobivale vsak dan, a poštno ravnateljstvo — ne jaz — je ukrenilo, da se poštne zadeve imajo dobivati vse dni v tednu, razen pondeljka. Glede navadnih pisem mi je priporočil sam poštni komisar iz Gradca, da jih lahko po šol. otrocih pošiljam na dom. Poprej Se je moralo plačevati, kar potrdi g. župnik sam, od zavojev in tudi od denarjev, ako je kdo kaj odnesel ali prinesel, a sedaj se to godi skoraj zaston j, eelo od navadnih pisem se je morilo pri cerkvi razdelitelju plačati, sicer še pisma dobil ni; sedaj tega ne treba. Da pa sel za borno plačo 17 K na mesec mora po 6 krat na teden v Gornjigrad in nazaj ter bi moral še zraven težke zavoje nositi zastonj, tega ne more nihče zahtevati. Da g. župniku marsikaj ni všeč, kar ukrenem, — svojevoljno še nisem ničesar, — ne morem pomagati, še Bog sam ne more vsem ustreči, kako bi li mogel jaz, ubogi grešnik, in to $mo vsi. — Toliko za sedaj. ivan Kelc, nadučitelj. Sv. Peter v Sav. dolini. Ko nam je nemilost Božja naklonila kot novega župnika iz sosedne fare znanega g. Jančiča, smo si bili edini — da se v novi dobi zasejaui bratomorni prepiri ne ublažijo. Toda mož se je kazal skraja spravljivega, in kdor ga ni poznal, ga je smatral za moža na pravem mestu, moža, ki mu je poleg vere tudi narodnost sveta. Hodil je od hiše — do hišice, ter napeljaval vodo na svoj mlin. Ko je pogruntal, da je moč pridobljena, da kolo zavrti, se je pričelo delo; sotrudnikov se kajpada ne manjka. Razni, Čepurji, Flisi, Rumeži in kakor jih že imenujejo, so vedno na razpolago. Treba " je le malo vinčeka in korajža je skup — ako pade pri tem kaka zaušnica — med somišljeniki — ni to nič hudega. Vsaj gospod poslanec Trglav je diplomat in obrne resnost v šalo — gre se vendar le za to, da se nasprotniki grdijo; če se kaka laž v to vporabi, je oprostitev lahka, saj «e gre za krščanstvo; in ako se popiva cele noči: in do popolne nezavednosti —se tudi neresnice dado oprostiti — tako si mislijo ti obrekovalci, in jih taje ali pa obračajo. Gospodje! delajte za svojo stvar pošteno, svobodno Vam. Spoved naj ne trpi radi političnega nazora na svetosti. Ženi naj se ne obeta prazna sreča, če odvadi moža napredni list čitati. Ako pošljem ženo sv. mašo plačat, storim to iz Iz preteklosti trga Sv. Jurij ob Južni železnici. (Zbral in priobčil H. K.) (Ponatis prepovedan.) Dalje L. 1015. 16. aprila v Bambergn je podaril torej nemški kralj Henrik II. svoji krvni sorod-nici Hemi vso kraljevsko last med Savo, Sotlo in Savinjo ter ji dal dovoljenje, da sme tukaj ustanoviti kjersibodi trge trgovišče) in jim dati trške pravice, kakor tudi pravice lovenja in riba-renja, ki so bilo v srednjem veku le kralju pridržane. Pri nas je imela Hema Rifnik, Podgrad, (Anderburg) in pa Ploštajn (pod Rescono). Ko ji rudokopi usmrte moža in sinova, prepusti vsa ta posestva z vsemi pravicami krškemu škofu, ki ga najdemo v listinah dolgo let kot posestnika posebno Podgrada, s katerim je zgodovina našega trga tesno spojena. Na Rifniku in Ploštajnu so se ojačili podložniki krškega škofa v samostojno gospodo, priznavajoč ga sicer za vrhovnega svojega gospoda. Morda že Hema (pozneje zvel.), gotovo pa že prvi njeni nasledniki na gradu Anderbure so pospeševali naselitev rokodelcev in obrtnikov na mestu našega trga ter jim podelili posebne pravice in ugodnosti. Ne ve se, kedaj so ustanovili bogoelužnosti, ne pa da se mi jo podkùri "in se kalj po pridobljenih naukih hišni mir. Spoved naj ostane sveta in naj ne ubija vzvišenih verskih čutil. Odborniki občinski, kaj ima župnik pri sklepanju o koncesijah in sploh pri občinskih scjfth opraviti, govoriti, dokler ni'občinski odbornik? Mai- je imel tudi besedo o razdelitvi krme, slame, da so podpore deležni celo ljudje, ki imajo denar v hranilnicah naložen? ' Šolsko vodstvo! okrajni šolski svet! Kako vpliva na vzgojo otrok, da župnik v šoli otrokom pripoveduje in jih opozarja, katerih očetje še niso bili pri njem pri spovedi. Storite svojo dolžnostll Prizanesljivost ima meje, dece si ne pustimo'kva-riti. Pa tudi spovednikov imamo "še dovolj, ki nas pri spovedi ne nadlegujejo s svojo prenapet-nostjo, kar priporočamo posebno dekletom. Iz Brežic. Vsled članka v „Novem Slovenskem Štajercu" „Gospodarstvo, mestne hranilnice v Brežicah z ljudski m. d,e-narjem" in vsled zadnje številke „Posavske Straže", iz katere je natančno razvidno, kako gospodari mestna hranilnica v Brežicah z vloženi« denarjem, so začeli ljudje vzdigovati pri hranilnici (šparkasi) svoj denar. Opozarjamo dotične, ki imajo v mestni hranilnici brežiški (šparkasi) naložen denar in ki ga hočejo tam dvigniti, da lahko zahtevajo svoj denar vsaki uradni dan. Dotičnim, ki vzdignejo denar v mestni hranilni« in ga hočejo naložiti v Posojilnico, obrestuje Posojilnica vlogo od tistega časa naprej, ko je prenehalo obrestovanje pri hranilairiT tako da ne zgube dotični vlagatelji nič na obrestih. Posojilnica v Brežicah obrestuje hranilne vloge po *Vi0/°- Iz Hrastnika. (Na naslov c. kr. revi r n e g a urada v Celju.) Pri tukajšnjem rudniku se držijo uradniki še vedno stare metode, da imajo za paznike rajše delavce, ki so njihovi ljubčki, kateri tožijo svoje sotrpine in paznike, in kateri so ponižni hlapci našeg» delovodje, kakor pa ljudi, ki so absolvirali c. kr. rudniško šolo z najboljšim uspehom, in so gotovo boljši pazniki, kot pa delavci denuncianti, ki ne znajo drugega kot paznike, ki so z dobrim uspehom absolvirali rudniško šolo, pri uradnikih črniti. Pripoznarao, da je bil bivši tukajšnji nad-komisar pl. Angerman v tem oziru natančen, da se je držal postave in da ni potrdil nobenega delavca za paznika, ki ni absolviral c. kr. rudniške šole in upamo, da bode tudi sed-auji gosp. nadkomisar v tej stvari pravičen in bo varoval absolvente c. kr. rudarske šole pred dennncijauti. Pri rudniku v Ojstrem službuje že dolgo časa tak absolvent kot revident plinov (Wettermann);, nanj naj obrnejo svoje oči naši slavni uradniki, da ga spravijo na stopnjo, ki njemu pristoii, ljudi pa, ki ne znajo druzega kot paznike črniti, pa naj si. c. kr. rudniška oblast pusti tam, kjer ho. Naj pridejo do veljave ljudje, ki so si svoje znanj* pridobili v c. kr. rudniški šoli. Gospoda ravnatelj in delovodja pa naj enkrat za vselej zapodita vse denuncijante od sebe, ki tožijo paznike in ljudi po nedolžnem. Torej si. c. kr. rudniško oblast opozarjamo še enkrat, sklicujoč se na izjaw hrastniških delegatov pri konferenci II. skupine rudarske zadruge v Velenju, naj pripozna za paznike le ljudi, cerkev, ki je pogorela kakor omenjeno leta 1340. Zgodaj so jim nameravali sosednji graščaki odvzeti posestvo. L. 1276. je dobil Sigfried Minihen-dorf od češkega kralja Otokarja ukaz, da vrne krškemu škofu Podgrad, kterega mu je vzel s pomočjo sorodnih Ploštajnskih. Podgrajski gospodje so nakupili okolu cerkve posestva domačih grajščakov in položili na ta način temelj prihodnjemu trgu, podelivši prebivalcem v dotičnih mejah velike udobnosti. Miklavž Ploštajnski jim je prodal 6. nov. 1384. posestvo pod cerkvijo in dobil v zakup 4 dvoroe (male kmetije) na Pešnici. Od Henrika Mindor-ferja je kupil škof isto leto tri posestva, ki jih je imel v spodnjem trgu, ki se pa v listini imenuje „spodnja vas", dočim se zgornji del že tedaj imenuje „trg". L. 1400. 4. junija je podelil celjski grof Herman Št. Jurčanom prosti (brezdavčni) tedenski semenj na vsako nedeljo, za kar je dobil od krškega škofa višjo oblast nad Rifnikom. Vedno večjo moč pridobivajočim celjskim grofom ni bilo všeč, da so jim krški škofje iz Podgrada skoro lahko v skledo gledali, kakor poroča celjski kronist. Kmaln so se sprli ž njim in 1. 1436. napade njih stotnik Janez Vitovec Podurad in ga poruši. Odslej se imenuje Št. Jur le včasih še „pod Pod- ki so absoiviraìé c. kr. rudniško šolo in ne onih. ki ližejo pete našim nradnikum lin potem naj bo s), rudniška oblaet uverjena. da bodo pazniki in radarji vedeli, da je imenovana oblast pravična, in jo bodo potem tudi cenili. Če pa ne upošteva lega, pa poiščemo druga kompetentna mesta. Hrastniški puščavnik. Od Sv. Lenarta v Slov. Gor. Za jubilejno šolarsko kuhinjo so dalje darovali sledeči gospodje oz. denarni zavod: Posojilnica v Oeljn 40 K. dr. Leščnik, odvetnik v Št. Lenarta 10 K, JKranar Marija, posestniea v Zamarkovi 6 krop. Krompirja, zabele, fižola in olj« so poslali ti-k gg. posestniki v Lormanjn: Rop Janez, Gor-jnp Andrej, Knrnik Matevž, Potrč Janez, Purgaj Marija, Jančič Matej, Koser Josip, Živko Marija, Polič. Marija, Ploj Jakob in 8iman Ana. Dalje prihodnjič. ..; Vsi dosedanji ia bodoči darovalci so vabljeni, naj se potrudijo v obednico, kadar jim dopušča čas. — Začetek obeda ob IS. uri, konec: V4 «» i. Sv. Lenart v Slov. Gor. V „Slov. öoep." je priobčil nek „tujec" svoje opazke: o • poštnem uradu v Sv. Lenartu; ta tujec sedi vedno - kot; pisar v nekem tukajšnjem zavodu. Hrabro ' bodri slovensko ljudstvo, naj nikar ue sprejema samontìMkih recepisov. priznava pa, da ga je ravno on sam sprejel. Kaka doslednost! Kako lep • vaglèdf Hrabri „tujec'*, ki še v članku samem nima toliko srčnosti, da bi ma priznal rojstni kraj. V kolikor odgovarja vsebina resnici, sogla-' r Samo s člankom v polni meri, podlo pa je napadati na namenoma lažnjivi način priznanega na^ rodnjaka. -Laž.- je natareč, • da bi bil naš poštar; ' dal dotičnemu „tujcu" nemški recepis. prav „tuj-•éeva" zlobnost. pa je podtikati poštarju krivdo na samonemških napisih in pečatih pri tukajšnji pošti. Potegnili bi raje „delavnega", . za dijete tako vnetega'poslanca Roškarja za njegova ušesa!; Kaj pa je že storil on v tej zadevi? Vsled prizadevanja g. dr. Milana Gorišeka je vložilo že leta 1905 33 občin in korporacij na trgovsko ministerstvo svoje prošnje za dvojezični poštni pečat pri Sv. Lenartu, Sv. Jurju, Sv. ßar-■-* bari in Sv. Ani. Dokazalo se je na podlagi urad* ■'Bih podatkov, da živi v celem okolišu teh štirih pošt kömaj toliko Nemcev, kakor ima leto dni, vse ostalo ogromno število prebivalstva je slovensko. Kljub opetovanim urgencam in kljub boju v časopisju, Sé ni niti ena teh prošenj rešena. Tolažilo se nas je najprej, da je treba čakati,' da ■pride volilna reforma pod streho, tolažilo se nas jte, da pride češki trgovski minister, tolažilo se jfa« je, da je že pod češkim ministrom vse na »ajholjši poti — a vse je ostalo samo tolažba. Kje pa je ostal naš poslanec Roškar? Ali ga ne ' boli njegovo „slovansko" srce pri pogledu na poštni pečat njegove domače pošte. Toda šalo na stran. Če vi kljub tolikim prošnjam, kljub skoraj izključno slovenskemu prebivalstvu v področju gori navedenih poštnih ura-iof tomn prebivalstvu ne morete doseči te smešne trohice jednakopravriosti — je vkraderi vsak vinar, ki ga dobite za svoje pohajkovanje na Dunaju. Vam velja v istini oni članek „Slov. Gospodarja" Vam, ne pa v stvari ničesar odločujočemu uradniku. yradom", ki so ga zopet sezidali, navadno pa „Št. ' Juri pod Rifnikom". L. 1451. sta bila trg in Pod-grad last celjskih grofor. Vedno bolj so se razvile kupčijske razmere. Mimo Sv. Primoža je peljala važna trgovinska cesta, ki je delala glavni cesti iz Ptuja preko Vojnika v Celje tako Škodo, da so morali v prid celjskemu mestu in v zabra-nitev nadaljnega oškodovanja 1. 1524 žogati, da se vsakemu blago odvzame, ki ga bo peljal čez ■fit Jur in Laško v Ljubljano, ne da bi se Celja dotaknil. Cesar Friderik III. je dal tržanom 16. marca 1466, ko se je mudil v Slov. Goricah, pravico, da smejo vsako leto o Primožu imeti sejem. Isti je tudi povzdignil St. Jur, dotedajni vikarijat, * (podružnica s stalnimi duhovniki) ponkovške župnije, v samostalno župnijo 1. 1495 in ni bila v Botričenci nikoli župnija, kakor je to večkrat slišati. L. 1473 2. okt. so privreli Turki, vrnivši se iz šaleške doline, v Št. Jur, prenočili tukaj in drugi dan vse oropali in požgali. Leta 1476 so prišli preko Planine pod Rifnik in plenili zopet Št. Jur. V manjših tolpah jih je bilo videti tnkaj 1493 in 1494. L. 1492 zastavi krški škof Raj-mund trg in Podgrad koroškemu plemenifašu Andreju Weissbriachu za 4400 gl. Leta 1539. v ne- Št. Juri ob juž. let. Občni zbor moške podružnice družbe sv. Cirila in Metoda se je vršil uspešno v gostilni g. A. Nendla v nedeljo 20. t. m. ob 6. uri zvečer. Udeležba je biiapičla vsled slabega vremena, deloma tndi radi nezadostne reklame, mnogo pa še tudi vsled pomanjkanja navdušene narodne zavesti. Zborovanje je otvoril g. I. Čulek ter pozdravil navzoče. Tajuik'je po-! ročal o stanju podružnice, blagajnik pa je dal svoje račune v pregled. Pregledovalcem računov so bili izvoljeni gg. I. Podgoršek, I. Čretnik in BI. Urlep. V odbor za leto 1909 so bili voljeni, gg. I. Čulek, predsednik-, I. Mastnak. namestnik; K. Kveder, tajnik; A. Zidanšek, namestnik; A. Recelj. blagajnik; A. Oset., namestnik; Fr. Praun-seis, I. Podgoršek, Fr. Frlež iu R. Dobovišek, odborniki. Odbor je povabil k zborovanju tUdI potovalnega učitelja I. Prekoršeka, ki nam je pojasnjeval težnje in cilje našega edinega obrambnega društva. Ijut. boj. ki ga bijemo za samoohranitev na severu in na juga, popisal delovanje nam sovražnih napadalnih društev ter opozoril" na silno potrebo, da vendar enkrat vse ljudstvo, posebno mladino, prešine navdušenje za narod, zanimanje za družbo in umevanje nje pomena. Od Svetinj pri Ormožu. Mislili smo, da bo z odhodom našega prejšnjega župnika Bo-hanca, ki je povzročil nešteviluo, prepirov med nami, zavladal mir med žnpljani. Pa smo se zmotili. Dobre učence je imel dekan Bohanec, kajti neprestano streljajo smrdljive bombe iz svojega tabora na nas, ki ne potrebujemo duhovnikov, da bi nas vodili v politiki, ampak edino-le v verskih" rečeh, za kar so nastavljeni in tudi plačani. Marsikdo bi si mislil, da nas je zadušil smrad nasprotnikovih bomb, ker smo dosedaj na vsak zve-zarski dopis v „Slov. Gosp." tako trdovratno molčali; vendarr slednje smo storili iz miroljubnosti; mi nikogar . nočemo napadati in tudine. izzivati, toda, našim narodnim načelom hočemo ostati zvesti. In ta nam velevajo, da se moramo braniti proti našim nasprotnikom. Zato odgovarjamo s tem skupno na vse zvezarske izbruhe, izlite v raznih štev. „Slov. Gosp." Bohanec in njegovi ministri so nas svetinj-ske žnpljane razdelili v dva dela, in sicer v „najuglednejše" in „najslabše" župljane. „Najuglednejših" je samo pet, ti so; Vraz, Jereblč, Marin, Peršak, Habjančič (libanjski); tako piše „Slov. Gosp." i Vsi drugi smo torej „najslabši", kakor piše „Slov. Gosp." na drugem mestu. Slabo spričevalo ste si dali, g. Bohanec! Najlepše pri tem je to, da med „najuglednejše" ne spadajo niti vsi tisti župani, ki so podpisali oni „prelepi" članek o Bohančevem slovesu, kjer sami priznavajo, da potrebujejo duhovnikov, da jih vodijo — za nos! „Najuglednejši" med „najuglednejšimi" "— kadar namreč svoji deci kruh reže —-. je gotovo v devetih farah znani govornik Vraz. ! Med svojimi „kseli" najuglednejši pa je njegov prijatelj mizar Jerebič — gospod. Temu še jo „pokojni„ Bohanec pripomogel na predsedniški stolec v kr. šol. svetu, ki pa se mu silno maje, in vsa njegova mizarska spretnost ga ni moči popraviti. Da so ostali trije „najuglednejši" pod svojo streho, o tem pač nihče ne dvomi. Pomilovanja vreden pa je Habjanič, župan veličanski, ker ni bil sprejet med „najuglednejše", deljo pred Sv. Jurjem je dal krški škof Anton Salamanka pL Hojos Šentjcrčanom njih trške pravice) zapisane v trinajstih točkah na pergamentn, ki se hrani v Gradcu. Večina teh točk se tiče sodnijskih pravic, ki jih ima trški rihtar ali sod-nit proti tržanom v določeni meji, ki se je pričela pri mejniku pod Botričenco (pri Ulčerju), šla odtod do razpotja proti Kamenem, odtod pod grebenom Razkrižja (Razkože), potem na Sevno, odtod do Pešnice izvzemši vas in zopet nazaj do mejnika (še sedajna meja trška!). Tukaj je smel soditi edinole rihtar tudi čez življenje in smrt. Imel se je izvoliti izmed treh kandidatov-tržanov. Gosposki v Podgrad je moral plačati 8 funtov be-ličev na leto. Sodnijska hiša je bila v sedajni hiši g. Čampa, vislice pa so bile ravno na trški meji blizu Ulčarja, kjer se imenuje še sedaj „na gavgah". V isti listini se dovoli tržanom trški pečat (podoba sv. Jurja). L. 1583. 26. okt. preloži nadvojvoda Karol v Gradcu Št. Jurčanom njih letni semenj na dan sv. Jurja, kar jim njegov sin nadvojvoda Ferdinand v Gradcu 26. sveč. 1599 pritrdi. Konec prihodnjič. katerim bi gotovo delal čast. Upamo, da ga bo zbor „najuglednejših" sprejel kot častnega uda, Tudi tega je spravil „pokojni" Bohanec na županski stolec. Pa je že vrag. kjer Boga ni. kajti tudi Habijaniču-župann se stolec maje in bržkone ga bo c. kr. n-amestnija s stoica bacnila. In nič mn ne- bo pomagala zelena barva — barva upanja — s katero si je namazal svoj županski stolec in v katero je zadnji čas tako zaljubljen, da še i njo celo jubilejne križe maže. Seveda se mi temu smejemo, a Habjanič nas trga v „Slov. Gosp." češ, da se križn posmehujemo. Ne bodi nor! —* Svetinjčani ! Nas vseh je okoli 2000 duš, toda samo pet jih je, ki se imenujejo „najuglednejše"; vsi drugi smo potemtakem ničle, najslabši župljani. ki smo že zdavna j vero zapravili, ki hodimo v cerkev samo se hlinit. ki križ zasmehujemo in bogve kaj še vse. Naš odgovor na vse to bodi, da pokažemo njim in njihovfemn glasilu „Slov. Gosp.". kjer nas tako psujejo, hrbet, in se z Novim letom naročimo na Narodni List, ki bodi odslej uaŠ list. — „Najuglednejši" pa si Še naj sami dalje v „81. Gosp." slavo pojejo. Iz političnega sveta. Strašen potreb v južni Italiji. Palermo, 28. dee. Strašen potres je bil danes po celi južni Italiji, posebej v Ka labri ji in Siciliji. Skoro celo mesto Mesina je razdjano. Iz vseh kalabreškib mest prihajajo obupne vesti. Na tisoče ljudi je mrtvih. Morje je tako razburkano, da je stopilo čez bregove ter preplavilo del mesta. Škode ni mogoče preceniti. Sumljivi elementi izrabijo žalostni dogodek, da ropajo in plenijo. Rim, 29. dee. Kralj se je odpeljal na krfcj nesreče, tildi 3 polki vojakov na pomoč. Vedno strašnejše vesti prihajajo. Potre3 je trajal 62 sekund. Spremljalo ga je strahovito podzemeljsko bučanje. Mesina, 29. dee. Med mrliči je tudi general Costa in poslanec Fulci.— Prihajajo vesti, da je tudi mnogo drugih mest zapadlo usodi razdjanja. Rim, 29. dee. Potres od včeraj je najsil-nejši, kar jih je doživela Italija. Iz Mesine se poroča, da je celo mesto popolnoma razdjano. Baje je 10.000 človeških žrtev. Med njimi je tudi škof. Rim, 30. dee. Cela Italija žaluje zbog silne nesreče na jugu. Borze in gledališča so zaprta. Kralje je dal za prvo pomoč 200.000 frankov. Vse novoletne ceremonije so odpovedane. Vse od najvišjega do najnižjega se udeležuje pomožne akcije. — Število mrtvecev se ceni na 50.000. Samo v Mesini, ki je popolnoma razdjana, je pod razvalinami najmanj 12.000 žrtev. — Po celi deželi se nabira za nesrečne žrtve. Ministerski predsednik je nakazal 100.000 lir. * Avstrijski vojaki v Bosni — rmrzujejo. Prihajajo poročila o velikem trpljenju avstrijskih vojakov v Bosni; mnogo jih je že na straži zmrznilo, baje nad sto. Seveda se taki slučaji skrbno zakrivajo. Berlin, 24. dee. V danski cerkvi v Köskil-derju, kjer so kraljeve grobnice, se je izvršil drzen vlom. Zločinci so odprli krste kralja Friderika VIL in Kristijana IX. ter kraljice Luize. Pobrali sù vso zlatnino, srebrnino in druga dragocenosti, med temi tudi srebrni venec, ki ga je podaril franeoski predsednik Falières. Imenovanja. Drž. posi. dr. Ivčevič je imenovan predsednikom, dež. posi. Simié pa podpredsednikom dalmatinskega deželnega zbora. — JZa deželnega maršala na Nižjem Avstrijskem je imenovan princ Liechtenstein, za njegovega namestnika dr, Lueger. Ali dobi Turčija odškodnino? V visokih krogih na Dunaju so mnenja, da Turčija ne more zahtevati nikake odškodnine niti prevzetja kak-šnekoli količine svojega državnega dolga od strani Avstrije kot kompenzacijo za Bosno in Hercegovino, ker stoje nasproti terjatvam Turčije ogromne terjatve Avstrije za izdatke, ki jih je imela skozi 30 let za vzdrževanje vojaštva v Sandžaku, za Zidanje cest in železnic v Bosni itd. Sarajevo, 25. dee. Deželna vlada bosanska je sklenila, po vsej deželi pospeševati ustanavljanje okrajnih poljedelskih zadrug. Gorica 26 dee. Vlada je hotela med strankami v goriškem dež. zboru doseči sporazumljenje. Ker se ji to ni posrečilo, bo najbrž dež. zbor razpustila. Dunaj, 27. dee. Pri preosnovi sedajnega začasnega ministerstva se bo moralo ozirati tudi na Jugoslovane. Naš minister bi rad postal dr. Šu-srteršič. Petrograd, 27. dee. V včerajšnji seji ruske dume je imel minister zunanjih del Izvolski davno pričakovani govor glede dogodkov na Balkanu. Izjavil je, da je aneksija Bosne in Hercegovine kršenje berolinske pogodbe in zato treba konference vseh prizadetih velesil. Pri vsem pa bo Rusija vedno delala na ohranitev miru. Srbija in Črna Gora pa morata dobiti odškodnino. Cilj ruske politike na Balkanu so močne balkanske države. Zato tudi odobrava proglasitev Bolgarske za neodvisno kraljevino. Beigrad, 28. dee. Srbska vlada je privolila, da se začasna trgovinska pogodba podaljša za nadaljne tri mesce. Lizbona, 28. dee. Novo ministerstvo je sestavil dozdajni pravosodni minister Campos Hen-riqnez. Ministerstvo je po večini republikanskega značaja. Štajerske novice. Srečno in veselo novo leto želi vsem prijateljem in podpornikom Uredništvo in upravništvo „Narodnega Lista". Uredništvo In upravništvo „Narodnega lista" se preseli z jutrišnjim dnem v Šilerjevo ulico št. 3. (Zvezna tiskarna), kjer bo tudi uredništvo in uprava „Narodnega dnevnika". Prilagamo današnji številki poštne položnice in prosimo, da se jih cenjeni naročniki pridno poslužujejo. Poslali smo mnogim Slovencem po več številk „Narodnega Lista" na ogled. Upamo, da si bodo vsi ti list naročili. Seveda jih opozarjamo, da bomo vsakteremu, ki do 15. jan. 1909. ne pošlje vsaj malega dela naročnine, takrat ustavili list. Prilagamo današnji številki zopet nabiralne pole za nove naročnike in prosimo vse cenjene bralce „Narodnega Lista", ki se zadnjič niso odzvali, naj jih izpolnijo in nam upošljejo. Vse za razširjenje našega časopisja! Novega leta dan bodo v Celju in okolici in po celem Spodnjem Štajerskem hodili slovenski akademikr in drugi narodnjaki od hiše do hiše in z nabiralno polo nabirali za narodno zbirko. Slovenci! Sprejmite jih povsod prijazno; bolje je, če daste mali znesek prijaznega lica kakor veliki z neprijaznim licem! Prepričani smo, da novega leta dan naši mladi narodni delavci ne najdejo nikjer zaprtih vrat in trdih src. Za narodni sklad sta podarila g. Franc in gospa Tilka Biinar iz Gotovelj namesto običajnih božičnih čestitk K 3. — V posnemanje vsem narodnjakom! Iz železniške službe na Južni železnici. Revident Jos. Po le j v Mariboru je pomaknjen v višji plačilni razred, istotako pristav Anton Petek istotam, dalje pristava Maksimilijan Mihel-čič in Josip K i ta k na Pragerskem. Za pristava je imenovan asistent Viktor Turin. Pristav Jakob Majerič v Račjem Framu je pomaknjen v višji plačilni razred, dalje Ivan Kuster, asistent v Št. Jurju ob j. ž., pristavi Peter Jane in Konrad T r če k v Poličanah, Julij Juvan v Rogatcu, Juri Žu gčič, Vladimir Prelog in Franc Papst v Celju, Franc Ulčnik v Spielfeldu, asistent Alojzij Lupša v Lipnici. Za provizo-ričnega asistenta je imenovan Teodor De francese hi, aspirant v Vuhredu-Marenberk. V višji plačilni razred Ignacij Prelog, pristav v Rib-iiici-Brezno, dalje asistent Teodor Pilaf v Sp. Dravogradu ter revideut Teodor Navratil v Celju. Društvo za varstvo in preskrbovanje otrok v ceijskem sodnem okraju se je dne 28 t. m., na dan nedolžnih otročičev, osnovalo v Celju. Inici-jarivo za osnovanie društva je dal predsednik celjskega okr. sodišča pl. Kočevar ter sta po nje- govem naročilu gg. vikar Gorišek in dr. Schwab izvršila predpriprave. Ustanovnega občnega zbora se je udeležilo lepo število Slovencev. Predsedoval je g. dr. Schwab. Poročilo pripravljalnega odbora je podal vikar g. Gorišek, o namenu in nalogah društva ter o sredstvih za dosego namena je v zanimivih potezah govoril g. dr. Slavi č. — G. dr. pl. Kočevar očrta v kratkih potezah celi razvoj gibanja „za otroka" ter želi društvu mnogo uspeha. — G. dr. Kukovec izvaja, da je zapričeto delo veliko socijalno delo, pri katerem moramo vsi sodelovati. Naj se vpre-žejo v delo moči, ki bodo res kaj delale. Treba je pa tudi od vlade zahtevati, da podpira gmotno to veliko socijalno delo. Dr. pl. Kočevar pripomni, da je vlada že dovolila 300.000 K v to švrho; od teh odpade na Štajersko 23.000 kron. (Da bode tudi slovenski del dežele deležen te podpore, na to imajo vplivati že ustanovljena tozadevna društva!). — Vpisalo se je takoj 47 članov. V odbor so bili izvoljeni: predsednikom g. dr. Schwab, njegovim namestnikom gosp. sodni svetnik Erhatič, tajnikom g. prof. Dolar, njegovim namestnikom g. vikar Gorišek, blagajnikom g. Kolenc, njegovim namestnikom g. nadučitelj Čeme j iz Griž in odbornikom urednik Špindler. — Za namestnika se izvolita gg. Levstik in Petriček, za revizorja pa gg. dr. SI a vi č in ravnatelj Jošt. — Poživljamo vse mladinoljube, naj podpirajo društvo s tem, da postanejo člani. Ustanovnik plača enkrat za vselej 100 K, redni član vsako leto 2 K. — Redni člani lahko postanejo tudi pravne osebe (občine, denarni zavodi itd.), če plačajo na leto 10 kron udnine. — Da bodo oni, ki bi radi pristopili društvu, vedeli, za kaj se gre, jim naznanimo § 2. in § 3. društvenih pravil: § 2.: Društvo ima namen skrbeti za varstvo in vzgojo zapuščenih otrok, sirot, zanemarjene in izpridene mladine. § 3.: Namen društva se doseže s tem, da se otroci izročijo primernim zavodom ali rodbinam ali dajo v službo ali uk, s tem, da društvo ustanavlja vzgo-jevalne zavode, kakor tudi otrokom v namen od-goje in preskrbovanja pomaga. Da ljudstvo spozna, kako potrebno je skrbeti za varstvo in vzgojo otrok in mladine, naj se prirejajo predavanja in naj se razširjajo tudi tozadevni spisi." — Gotovo plemenita in podpore vredna naloga! Štajerski deželni odbor in njega skrb za gmotni napredek dežele. (Iz govora deželnega poslanca dr. Hrašovcaopriliki proračunske razprave za leto 190 9.) Okrajni odbor na Vranskem je v svojih vlogah od 15. jan. 1907 in od 15. janl908. prosil, naj bi naj deželni odbor primoral tvrdko Feltrinelli, da mora radi izredne rabe okrajne ceste 1. razreda od soteske na Rečico primerno prispevati za vzdrževanje ceste. Ti ove prošnji še do danes niste rešeni, čeprav se je deželni odbor opozoril na to, da lastniki imenovane tvrdke ni o Avstrijci ter da bi lahko okraj trpel izgubo, ako se stvar hitro ne reši. — Brez komentarja! „Temeljitost" razsodb štajerskega deželnega odbora. (Iz govora posi. dr. Hrašovca pri proračunski razpravi za leto 1909) Človek bi mislil, da so razsodbe deželnega odbora, če so že počasne, vsaj dobro, premišljeno izdelane. Ko bi bile dobre, bi se dala počasnost nekoliko upravičiti. A tudi glede temeljitosti pešajo razsodbe deželnega odbora in je to tem bolj obžalovanja vredno, ker je deželni odbor navadno najvišja instanca, proti kateri ni več pritožbe. En slučaj: Ko so že pred dvema letoma vladni komisar za celjski okrajni zastop, dalje nekatere občine celjskega in sevniškega okraja prosili deželni odbor, naj napravi načrt in proračun za preložitev ceste iz Št. Jurja čez Jezerski vrh na Planino, je deželni odbor zahteval za to delo 500 K in se mu je že z začetkom 1. 1907 dal ta znesek na razpolago. Vendar ni deželni odbor ničesar storil. Ko je prišla razsodba upravnega sodišča z 30. maja dne 1908, s katero se je razveljavil sklep vladnega komisarja, ki je celjskemu mestu naklonil podporo za mestni vodovod skozi 40 let po 2000 K na leto, in sicer radi tega, ker sme vladni komisar samo začasno skrbeti za okrajne posle, ne pa za naprej, se je deželni odbor na eukrat poprijel te razsodbe in je tudi v imenovani cestni zadevi tako razsodil, da se prošnja odkloni in da deželni odbor ne bode delal načrta in proračuna, to pa radi tega. ker vladni komisar ceste itak ne bi mogel delati, ker nima pravice za to. Pri tem je deželni odbor popolnoma prezrl, da je tudi vladni komisar okrajni prispevek k tem stroškom bil prej dovolil, kakor je bila razsodba upravnega sodišča izrečena, da je tedaj njegov sklep bil že pravnomočen, ker w nikdo ni pritožil, dalje da so tudi udeležene občine celjskega in sevniškega okraja deželni odbor prosile in da morata biti načrt in proraČH» vedno in navadno dolgo poprej izdelana, kak« se sploh začne cesta zidati. Prihodnji celjski okrajni zastop bi bil imel potem že podlago za svoj sklep, ki bi ga naj glede te ceste storil, namreč ali in kako se naj napravi. — Samoobsebi se razume, da je bila razsodba deželnega odbora čisto neutemeljena. „Straža", neodvisen (!) političen list za slovensko ljudstvo, se je torej končno porodila po enoletnih mukah in težavah. Čudno, da sta ostala mati (klerikalna stranita) in otrok pri življenj». List bo izhajal trikrat na teden. Prvo številko m že razposlali na ogled, kajpada po večini našia pristašem. Sicer ni nobene nesreče in nimamo aič pripomniti, ker je priposlana nam številka eaa sama velika duševna revščiaa. Ptujski „Štajerc" se je silno razljutil na narodno stranko in na dejstvo, da začne s. 1. ja». 1909 izhajati v Celju „Narodni dnevnik". Pravi, da bomo molzli slovensko ljudstvo. Linhart in njegovi kumpani se naj le tolažijo: iz njih »e bomo izmolzli nič, posebno ne iz Linharta, ker pregovor pravi: kjer ni nič, je tudi cesar zgubil pravico. Na noben način pa se pri „Narodnem dnevniku ne bo postopalo tako nesramno in oderuško, kakor se to godi pri „Štajerca", kjer se pošilja po 4 leta list zastonj in se potem ubogega kmeta terja kar za celo svoto in še po odvetniku, seveda po — nemškem! Slovenjegraški nemškutarji se silno bojijo za svoje tople stolce, zato skušajo loviti Slovence na vse mogoče načine. V to svrho jim ni nobene sredstvo preslabo. Tudi odlično človekoljubne namene skušajo zdaj v to izrabljati. Tako hoče prirediti slovenjegraški nemški trgovec Reitter, kateri je poslal v Ptuj in Celje svoja „nadebudna" sina, da sta pomagala pretepati Slovence, in katerega so se začeli zavedni okoličani ogibati, „božičnico" ubogim otrokom dne 5. jan. Jasno je, da to ni iz ljubezni do naše slovenske dece, ampak zato, da bi tako pripravil zopet lahkoverne Slovence v svojo nemško trgovino, za katero mu po 20. sept. vsled zavednosti slovenskih kmetov prav slaba prede. Videti hočemo, kdo pojde nem-škutarjem na lim! V Studencih pri Mariboru je nemška šola z nemškimi paralelkami, ki so popolnoma nepotrebne. Več slovenskih staršev je prosilo za slovenske paralelke, ali to je strahovito zbodlo v oči mariborsko nemštvo. Sklicali so shod v Studencih, na katerem je govoril tudi deželnozborski kandidat učitelj Gassareck. Sprejela se je resolucija proti slovenskim paralelkam, dasiravno jt v Studencih večina otrok slovenskih. S tem seveda to vprašanje še ni pri — kraju! 0 deficitu pri „Narodnem dnevniku" za SO do 40.000 K, o „političnih menicah" itd. blodi v zadnji številki „Slov. Gosp." nek goreči brani-telj svete katoliške vere. Misli menda, da nas b« s tem pri našem delu kar ostrašil in nam vzel pogum. Revček! Smejemo se, ker vidimo, kako Vam gre naš veliki napredek na časopisnem polju do mozga. Sicer pa — na uho! —: kdaj postane vaše vedno hvalisano narodnjaštvo tako veliko, da ne boste več z dragimi obrestmi redili mestne šparkase v Celju za posojilo na vašem hotelu pri črnem volu. Zaradi bojkotnih letakov pod imenom „poslanica", ki so se na doslej neznan način neke lepe noči razširili po celem Spodnjem Štajerskem, so se uvedle pri celjskih sodiščih velike preiskave in k zaslišanjem se goni v Celje od vseh strani vse polno ljudi, ki seveda nimajo o stvari niti pojma. Vprašamo državnega pravdnika, ali misli on povrniti našim kmetom škodo, ki jim jo povzroča z nepotrebnim vabljenjem v Celje. Taka gonja za krivci je vendar smešna! Pri občinskih volitvah na Spodnji Poljskavi dne 28. t. m. so zmagali vrli slovenski kmečki možje. Pragerski nemškutarji so hoteli dobiti občino popolnoma v roke, da bi iim plačevala njihovo baukerotno nemško šolo. O volitvah še sporočamo. Spodnještajerska vinarska zadruga v Mariboru se je dne 26. t. m. v Mariboru osnovala za območje mariborskega okrožnega sodišča. Tako jo zdaj cela Spodn ja Štajerska glede vinarstva organizirana v 2 zadrugah, h'o bodo izvoljeni odbori izvršili vse potrebne korake v svrho oživotvor-jenja zadrug, bomo se obširno bavili s stvarjo. Kako sodijo drugod o delu narodne stranke ? „Naš List", izhajajoč r Ljubljani, piše med drugim: „Popolnoma umevam, da je naša narodna stranka najbolj simpatična vseh obstoječih ali že bivših slovenskih naprednih strank. Odlikuje se prad drugimi pred vsem v tem, da je svojo organizacijo postavila na realna tla, da hiti od uspeha do uspeha in da zlasti na deželi prodira njena misel r ljudstvo. Njeni voditelji so sicer mladi, zato pa tem delavnejši, in znajo izbirati prave naupnike na deželi, od katerih se lahko pričakuje vatrajno delo, ne pa samo gostilniško zabavljanje «oper nasprotnika. Take čase smo mi že preživeli, ko se je mislilo, da bo samo zabavljanje proti „farjem in klerikalcem" kaj izdalo. To je le neplodno hujskanje, s katerim se največkrat ustvarjajo le osebna nasprotstva, nasprotno pa mora delovanje na gospodarskem in prosvetnem poljn imponirati vsakemu nasprotniku. S takim delom si naša narodna stranka pridobiva somišljenike in potom teh trdna «a." — Zavodno pri Šoštanju. Dne 23. t. m. se je v naši gorski fari doigral strašen zločin. Od nekdaj k nam priseljeni posestnik Ivančič izvršuje s svojima sinovoma žrebljarsko obrt. V jutro imenovanega dne so bili oče in oba sinova v kovač-aici. Med njegovo ženo in ženo oženjenega sina se je vnel tega dne ponovno prepir. Ni pa ostalo pri samem besedičenju, ampak kmalu sta se jeli fendi lasati in druga drugo dejanski napadati. Končno je slabejša tašča podlegla močnejši nasprotnici, ki jo je z nogami in pozneje tudi z aožem strašno razmesarila. Predno je mogel kdo vmes poseči, jo je usmrtila. Še isti dan se je javila sodniji z besedami: „Sedaj sem pa tu, pa me saprite, če hočete; ubila sem svojo taščo!" Ne-srečnica je bila vdana alkoholu. Šoštanj. V obrtnem življenju se bodo pri na« dovršile male izpremembe. Z nastavljanjem in priporočilom raznih obrtnikov ne dosežemo pri nas nič posebne sreče. Klepar Zelič, poklican od SRdm&rke, seveda pristen Nemec, zapusti Šoštanj ter si poišče svoj delokrog. — Pek Kurnik se preseli v Velenje z Novim letom. Velenjčanom nič ne častitamo za to novoletno darilo. Seveda je tudi Nemec, saj nam že ime priča, odkod je doma. — Pred par leti smo rabili nujno ključavničarja. Vsled truda in priporočila narodnih ko-gor je prišel neki Godec iz Slov. Bistrice. V začetku je še nekaj časa omahoval, kmalu pa je pokazal kremplje. Zahajal je samo v nemške krčme, kupoval pri nemčurskih trgovcih, sedaj pa že prav stanovitno „gode" in agitira spričo vsa-keea zborovanja ali volitve pri obrtni zadrugi in bolniški blagajni. Seveda brez vspehov. Kaj ne, postalo je tudi njemu lepo toplo, saj se proti njemu še obrnil klin. Kaj pa, če bi mu na mah nehali dajati Slovenci naročil? Ali mar noče slov. denarja? Upamo, da bode tudi on kmalu zaslišal godbo, h katerej bodo drugi takt dajali. Do tistega časa pa na svidenje! Ptujski pek Ornig je tudi že pri svojih nemških „rojakih" (!?) prišel v nemilost V trgovski in obrtni zbornici ga ne marajo več. Pri postavljanju oficijelnih nemških kandidatov se je šlo preko njega. In vkljub temu, da so ptujska nemška obrtna društva (kajpada iz lastnega nagiba!?) rotila Gradčane in v posebnih pisnih celo slovenske volilce za zbornico, naj se vendar zopet voli ta „zaslužni" mož, je Ornig vendar — pogorel. Ornig, Ornig, spominjaj se minljivosti sveta ii — idi v sebe! Ornig — užaljen. Ker je Ornig pri volitvi v trgovsko in obrtno zbornico propadel in torej nima več upanja, da bi s pomočjo te korporacije elezel v deželni zbor, so sklenili njegovi prijatelji mu podariti ptujsko-ormoški mestni mandat. „Zaupni shod" dne 27. t. m. v Ptuju mu je ponudil kandidaturo. Pa Ornig igra — užaljenega in je odklonil. Zato se pričnejo pogaianja. Tudi pri občinskih volitvah je zadnjič iirral užaljenega, a nazadnje se je dal — preprositi. Guusua komedija! „Roškarjeva nova suknja". Naprošeni smo in radevolje izjavimo, da g. Franc Fuks, krojač ▼ Partinju, ni bil dopisnik trlede drž. poslanca g. Eoškarja v 51. štev. našega lista in tudi z dopisom v nobeni zvezi. Uredništvo. Kamenščak pri Ljutomeru. Tukaj je umrl pril ,ubl jeni gostilničar Martin V rabi. Bil .je dobe vinogradnik in vrl narodnjak. — Lahka mu žemljica! Naslov ravnatelja je dobil nadučitelj g. Jur-kovič v Šmarju pri Jelšah. Doktor modroslovja je postal dne 24. t. m. na vseučilišču v Gradcu g. Alojz Mum. Iz Ljutomera. To zimo se tudi naš Sokol pridno giblje. Priredi se več predavanj in tudi večja veselica je na vidiku. Bratje Sokoli, delajte na prosvetnem polju. Za „Südmarko" sta prišla nabirat dva delavca iz Štor, sicer doma iz sosednega Št. Jurja, nedavno v svoj rojstni kraj. Ali hitro sta obrnila pete nehvaležnim „rojakom" in sta izjavila, da ne prideta tako kmalu zopet v Št. Juri. Cast narodnim Šentjurčanom. Fej izdajicama! Iz Stoprc. Dne 26. t. m. je prvič javno nastopila stoprška na novo ustanovljena godba. Njeni zvoki so privabili marsikaterega občana iz tihe domačije. Žal, da se je veselo pričeti dan končal s tepežem. Župan ni hotel zaostati za svojimi občani ter je tudi šel v krčmo praznovat svoj god. Ko se je pa vračal domov, sta ga stoprška fanta Martin Vetrih in Blaž Korže iz zasede napadla. Udrihala sta z debelima prekljama po njegovi glavi. Bilo bi po njem, da mu niso na njegovo klicanje prihiteli iz gostilne na pomoč. Sedaj se je vnela pravcata bitka, v kateri je bil Martin Vetrih v prsi zaboden. Počil je tudi strel iz revolverja Blaža Korže. K sreči pa ni nikogar zadel. Blaž Korže, znani pretepač, je nahujskal Vetriha k napadu, ker mu je bil župan pred letom, ko je tekla proti Blažu Koržetu sodnijska preiskava, zaradi tepeža in hude telesne poškodbe, napisal slabo nravnostno spričevalo. Ker je župan težko poškodovan na glavi in roki in se je dogodek že naznanil orožnikom, se je nadejati, da bosta nasilneža v kratkem prišla pod ključ. Občina Kokarje je v svoji seji dne 13. t. m. na predlog svojega vrlega župana g. Praznika Josipa sklenila enake rezolucije, kakor Rečica ob Savinji. Resolucije smo prijavili v dopisu iz Rečice v zadnji številki. Kemična tovarna v Hrastniku in — kranjska kmetijska družba. Poroča se nam, da naročuje ta za slovensko deželo Kranjsko namenjena kmetijska družba umetna gnojila pri kemični tovarni v Hrastniku, katere lastniki so najhujši pospeševalci ponemčevanja hrastniškega delavstva. Zahtevamo jasnosti od strani kmetijske družbe, da se vemo ravnati! Gnojil iz hrastniške nemškutarske tovarne ne maramo! — Kmet. s : „Dunajska zavarovalna družba" in Slovenci. Pri tem ultranemškem zavodu ne marajo Slovencev, dasi se slednji družbi še vedno vsiljujejo. Tako je nedavno pisal neki slovenski kmet, ki je pri družbi zavarovan, na družbo dopisnico, pa seveda slovensko. Družbini nemški odvetnik je pa dopisnico zavrnil in zapisal nanjo, seveda nemško: „Nazaj, ker se slovenski dopisi ne sprejemajo!" — Slovenci, ali čutite vašo narodno dolžnost? „Konjerejec" je skrpucalo, ki ga kot svoja „sporočila" izdaja v slovenskem (? ?) jeziku „c.kr. družba za deželno konjerejo na Štajerskem". Že večkrat smo se imeli baviti s tem lističem, ki piše slabšo slovenščino nego ptujski „Štajerc". In tak list naj naročujejo naši slovenski „rejači(!!) konj-očetov(!!) in kobilnih žrebic(!!)"* in naj plačujejo zanj visoko naročnino po K 6 na leto. Ako hoče družba med slovenskimi konjereje» delati, naj dobi za svoj list poštenega urednika, popolnoma veščega slovenščine, ali pa nas naj pusti v miru! Nekatere mariborske „narodne" dame se še vedno niso blagovolile poboljšati. Vsak čas je slišati po Mariboru njih nemško klepetanje. Posebno na trgu se rade delajo s svojo „dieSauerkraut-nemščino" strašno kunštne. Bo res treba iznajti nove vrste krtačo! V Mariboru je umrla 25. t. m. hišna posest-nica Beti Gruber v 47. letu. Vaenemški poslanec bismarkovec Malik je 26. t. m. klobasaril na shodu v Gornji Radgoni. Renegat Wratschko mu je izrekel zahvalo za njegovo delo za — kmečki stan. Kdo se ne smeje? 12 Št. Jurja ob juž. žel. se nam piše: Bralci „Narodnega Lista" gotovo mislijo, da je v Št. Jurju ob j. ž. vse tako slovensko, da o kakem nemškem napisu še sluha ni. Bilo bi to kajpada pričakovati po dogodkih 20. sept. v Celju, ko so tudi nekateri naši fantje bili od celjskih barab tepeni. Pa motite se! Naši „narodni" Slovenci prav pridno sprejemajo nemške dopise od uradov in nemških tvrdk. Še celo na svojih kuvertih imajo nemške naslove, pod pisma dajejo nemške štampilje. Tudi vidimo po trgu sainonemške napise. Še dvojezični so nepotrebni! Upamo, da bodo mirne besede zadostovale. Naše občine pa naj tudi zahtevajo od južne železnice, da nam da na po- staji tudi slovenske napise in sicer na prvo mesto. — Tudi trgovce v Št. Jakobu, Slivnici in drugod v bližini opozarjamo, da žive le od Slovencev. Vkljub temu še kupujejo blago pri celjskih nem-škutarskih kramarjih. Vsi ti sramotni madeži morajo izginiti! Narodna zavednost, naprej! iz Petrovč se nam piše: Vsak skrbni „pastir" pazi na svojo čredo, da se mu katera žival ne okuži. Naš župan Koren se tudi smatra za nekakega pastirja. In vendar ne pazi posebno na izročeno mu čredo. V njegovi bližini je ovca, ki se prav pridno da okuževati od ptujske „giftne krote" in to v naših skozinskoz slovenskih Petrovčah. G. župan, zahtevamo od Vas, da storite potrebne korake, da od občine 'plačani sluga ne bo dalje kužil svoje okolice. Upamo, da bo to zadostovalo. Sicer bomo govorili bolj krepko! Slovenji gradeč. Naš medičar in svečar Avgust Günther, načelnik okrajnega zastopa, mestni odbornik slovenjegraški, šmiklavški deželnozbor-ski kandidat in ljubljenec naše duhovščine, se ne more nikakor vživeti v vlogo politične ničle, katera vloga mu bo kmalu podeljena. Ob priliki razdelitve sena in slame je vodil nekatere zvesto mu vdane žnpane in občinske može našega okraja po nemških gostilnah (Goli itd.), jih napajal in jih farbal, češ da bi dobil vsak posestnik naj-manje toliko krme, kakor je je dobila zdaj vsaka posamezna občina, Če bi Sé Robič bil drž. poslanec. Zabavljal je čez Robleka in Ježovnika, da nista nič storila, širokoustil se je, da mora iti deputacija k Šusteršiču, če hočemo kaj doseči in dobiti zdatno podporo. Deputacija bi šla seveda pod njegovim vodstvom na račun okrajnega zastopa. — Nedavno je vodil v tej zadevi deputa-cijo v Gradec k namestniku. Misleč, da mu pride namestnik s svojimi svetovalci kar nasproti, de-putacije prej niti prijavil ni in tako se je zgodilo, da namestnika niso niti doma našli, pri referentu pa niso ničesar opravili. Pohajkovali so po Gradcu in zapravljali okrajne doklade. Sploh, se ta mož jako rad vozi, seveda ne na svoje ampak na okrajne stroške: enkrat gre po gornje-štajerske bikece, drugokrat po pujske v obljubljeno deželo, tretjikrat k namestniku v Gradec, in zdaj bi rad po dolgem času si zopet enkrat pogledal Dunaj. Za blagor okraja in prebivalstva pa se briga toliko, kolikor mu nese. Če bi se denar, ki ga ta človek zavozi, porabil za nakup krme, bi bilo našim kmetom veliko pomagano. — Jako dobro je označil to politično dvoživko neki slovenjegraški meščan, ki ga je vprašal: „Gusil, wie lange wirst du noch die Bauern für Narren halten?" (Gusti, kako dolgo še boš kmete za norca imel?) — Pa se bomo še kaj pomenili! Iz Slov. Bistrice se nam poroča, da se v tamošnjih narodnih gostiinah v hotelu Avstrija in pri g. Novaku pivo iz nemških pivovarn. — Kako to? Akademično ferijalno društvo „Bodočnost" otvori kmalu po novem letu svojo III. javno ljudsko knjižnico pri Sv. Trojici v Slov. Gor. Vrlo naprej na tej poti! Slovenske narodnjake pa poživljamo, naj društvo podpirajo! Posojilnica v Vojniku je dobila v svoje trške hiše zopet dva nova obrtnika in sicer kolarja Fr. Podpečana in sodarja Ferdo Viher j a. — Oba sta spretna obrtnika in vrlo narodna moža. Za božičnico na slovenski šoli v Vojniku je dala posojilnica 180 K. Zavoljo škrlatice so zaprte vse tri vojriške šole: slovenska, nemška in ljubeška. Vplačevanje četrtletnih davkov v I. četrtletju 1909. Tekom I. četrtletja 1909. postanejo neposredni davki na Štajerskem dotekli oziroma plačni v naslednjih obrokih: I. Zemljiški, hišno-razredni in hišno najemninski davek ter 5 odstotni davek od najemnine onih poslopij, ki so prosta hišno-najemninskega davka in sicer: 1. mesečni obrok dne 31. januarja 1909, 2. mesečni obrok dne 28. februarja 1909, 3. mesečni obrok dne 31. sušca 1907. II. Občna pridobnina in pridobnina podjetij, podvrženih javnemu dajanju računov: 1. četrtletni obrok dne 1. januarja 1909. V bolnišnico v Radgoni so 27. t. m. pripeljali 21 letnega viuičarskega sina Antona Mate-koviča iz Kapele, ki ga je viničarski sin Franc Hojs iz Okoslavskeg» vrha o priliki nekega pretepa v Belakovi kremi pri Kapeli z nožem v trebuh dregnil in ga ttžko ranil. V premogovniku v Pečovniku so deloma ustavili delo. Družba namerava baje rudnik sploh popolnoma opustiti. V Slovenski Bistrici se je med učenci nemške šole pojavila škrlatica. Novice iz drugih slovanskih krajev. Vatroslav iagič in — Slovenci. „Slovenska Matica" šteje za svojega častnega člana tndi velikega nčenjaka V. pl, Jagiča. Ko mn je letos o priliki 70letnice čestitala, ji je poslal iskreno pismo, v katerem pravi med dragim: „...in dokler sem bil profesor, nisem opustil nobene prilike, da obrnem pozornost na pomen Slovencev v kulturni zgodovini velikega slovanskega plemena". In: „. .. osobito ugaja mojemu mišljenju delovanje Matice Slovenske na vedno večje knjlževno-kul-turno zbliževanje Slovencev z njih najbližjimi in najbolj sorodnimi brati Hrvati". Tržaški škof Nagi baje pride za škofa v -Lin nouo leto želim vsem, ki me t moji obrti podpirajo in prosim za daljno naklonjenost Viktor Beve slikar* in pleskar v Celju. Ali ste že dobili fonograf? Da upeljem povsod svoj Izvrstni krepko- ! zvoki, iz zlata trdo vliti valjec. sem sklenil, porazdati 2500 fonografov. Zahtevajte prospekt in vpoSljite obenem 10 vin. (v znamkah), In dobit« lahko krasen koncertni fonograf gratis in carine prosto. — I. uvoznina govorilnih strojev „Löwin", Dunaj VI. 262 Mollardgasse 26 —47. - 5—8 Združeni trgovci v Savinski dolini opozarjajo slavno občinstvo na ukaz graške trgovske zbornice da je pod globo od 50—100 kron prepovedano dajati* odjemalcem novo-» letna in druga darila. 7143-3 Za najprimernejša, krasna darila? kakor cvetlične mizice, čajnike, kavo- in samo-varje, fino ni ki,as to in aluminijevo kuhinjsko posodo, umivalne garniture, drsaliee, tintnike, priprave za briti, podstavke za smodke in veliko pripravnih predmetov, posebno pa izvrstne gramofone in patefone kakor tudi slovenske plošče dobite v trgovini z Železnino Ifeu Majdič9 Celj Slovenski trgovci naročajte jvpol-nn mil a I Slovenske gospodinje kupujte Fs dlllU IlllJU un Ivana Pfeifer j a iz Spodnje Hudinje pri Celjn. Priporočam svojo zalogo vsakovrstnega obuvala za moške, ženske in otroke; tudi turistovske čevlje po sroiserskem načinu; domače in tovarniško delo po vsakovrstni ceni — Vse se dobi in kupi pri Ivan Berna Gosposka ulica štev. 6 v Celju. Trgovina s papirjem, pisalnimi in risalnimi potrebščinami, prodaja c. kr. šolskih knjig in 7 62-58 igralnih kart ss Celje, Rotovška ulica št. 2 priporoča kancelijski, konceptni, pismeni, dokumentni, ministrski, evitni in barvani papir. sViočniHi peresa peresnimi radirK« Kamenčki tabli« gobice črnilo Traovske knjiae T Tseh ▼elikostih Črtane 2-1 ° z eno ali dvema kolonama, v papir, platno, gradi, ali pol nsnje vezane. Odjemalne knjižice po raznih cenah. Največja zaloga vseh tiskovin td občinske nrade krajne Šolske svete, n Ci tel j-stvo, župnijske nrade, okrajne zastope, nžitnin-ske zastope, hranilnice, posojilnice, odvetnike, notarje in privatnike. Častna zaloga žol. zVezKoV in risanj Pa nimate vrPČ« T8eh Telikosti P° oriKi-rdpirndlB vrete nalnih tovarniških oenah ^tamhilip Potniki, vignete, (Siegelmarken) Olallllilije la nra(je jn privatnike izvršujejo ... so v najkrajšem Času. flnnianiro °®etne- pokrajinske in «cvetlicami UUpiSIHUe od najpriprostejše do najfinejše. Albumi za slike, dopisnice in poezije. Zavitke za urade v vseh velikostih. Ppniki x* tiskovine in pisarniške potrebščine IscIlIKI g0 brezplaCno na razpolago. Trgovci in preprodajalci imajo izjemne cene. Priznano dobro blago. Solidna in točna postrežba. « 50 r4,rj,v se sprejme takoj v velikem rudniku za svitli premog pri Gradcu. Dober zaslužek, rudniška stanovanja. Vpraša se pri : inži Mat. Želesny v Celju (po&tni predal 46). 236 10-8 Adolf Bursik čevljar v Celju, Gledališka ulica it. 9 izdeluje vse različne vrste obntal v modernih fazonah 5 in po solidnih cenah. kj-ba Krasna božična in nouoletna darila. Rafael Salmič " 'i iT v „Narodnem domu" yj Ccljll priporoča svojo ogromno zalogo zlatih in srebrnih ur in verižic, prstanov, uhanov, zapestnic, zaponk in priveskov z briljanti, demani! in drugimi žlahtnimi kameni, jedilne oprave, tabatiere, palice in nastavki v pravem in novem srebru. Salonske ure budilke in optični predmeti vse po najnižjih cenah. — Postrežba solidna in točna. 565 11-11 O ft-i e3 m Darujte družbi sv. Cirila, in Metoda! XraVate najmodernejše iz zadnje novosti in v velikanski izbiri so ravnokar prišle. Nniin vpeljano za dame! ovrat-"wWU nike, kravate, jabots, pajčolane, različne rokavice in pasove, spodnja krila, predpasnike, srajce in drugo raznovrstno perilo. Njlfljllip Je za gospode velikanska zaloga ja-lldllaljC grovih srajc, jopic in hlač, giace in pletenih rokavic, nogavic, belih in pisanih srajc, raznih modernih ovratnikov in zapestnic, spodnjih hlač, naramnic in žepnih robcev. — Vse v najboljši kakovosti in po najnižjih konkurenčnih cenah samo v trgovski hiši na debelo in drobno R. STERMECKI, CELJE. Poštne pošiljatve točno in čez 20 K franko. K C. kr. poštne hranilnice račun 54.366; telefon št. 48. Pisarna se nahaja v Celju, Rotovške ul. št. 12,1. nadstr. „LASTNI DOM" registr. kreditna in stavbena zagruga z omejeno zavezo — V GABERJU PRI CELJU. = Uradni dan je vsako sredo in soboto od 8. do 12. ure dopoldne. Pojasnilase dobe vsak dan pri udih načelstva in pri zadružnem tajniku J. Bovha v Celju. Ta zadruga izvršuje poleg stavbenih tudi druga kreditna opravila, kakor vsaka hranilnica in posojilnica. Sprejema hranilne vloge od vsakogar, naj je član zadruge ali ne, na tekoči račun ali na vložne knjižice, daje posojila, : prevzema terjatve, pomaga kupovati hiše, zemljišča itd. — Hranilne vloge obrestuje • °/o od dneva vložitve do dneva vzdiga ter plačuje rentni davek za vlagatelja sama. Pri zadrugi „Lastni dom" se dobe hišni nabiralniki. Kdor želi tak hišni nabiralnik, vložiti mora temeljno hranilno vlogo vsaj 5 K, na kar se mu izroči hišni nabiralnik brezplačno za uporabo. Zadruga „Lastni dom" ima v Gaberju tik Celja na razpolago 28 lepih stavbenih prostorov, ki merijo skupaj 2 ha 22 a 4 m 2; na teh stavi hiše zadružnikom, ki se za jto oglasijo in vplačajo v gotovini vsaj 10% vrednosti zemljišča in projektirane stavbe. / 185 i7-iis d 1 - i \ V 1 V