-----   82   -----
   Politični pregled.
»Slovenec« in škofovska avtoriteta. — Citateljem našega lista je še znano, kako gonjo so „ Slovenec" in naši prijatelji bili začeli proti našemu listu, ker se povsem ni ujemal z našo „katoliško" stranko v vprašanji o škofovski avtoriteti in oporekal, da bi morali v političnih zlasti narodnih stvareh pustiti odločilno besedo jedino škofom. Naš list je tedaj svoje mnenje podprl s fakti, katerih še do sedaj „ Slovenec" ni ovrgel, da niti ovreči skušal, ampak jih le utajil svojim citateljem. Sedaj je pa, kakor se kaže, sam „Slovenec" prišel do drugačnega prepričanja, če je sploh kaj resnosti v tem, kar piše ta list. Kanonik Klun je v deželnem zboru se izrekel proti krščansko-socijalni stranki, ker ne spoštuje škofovske avtoritete in je pri tem malo ostro se izrekel proti nekaterim kapelanom „Slovenec" je zaradi tega grozno udrihal jjO Klunu in tako pokazal, da glede na škofovsko avtoriteto ni več svojih prejšnjih nazorov. To hočemo dobro zapomniti, ako bi bili kedaj prisiljeni obsojati postopanje kacega škofa v narodnem ali političnem oziru sploh.
Katoliška ljudska stranka in koalicija. — Klun je v zadnji seji kranjskega deželnega zbora se izrekel, da „Slo-venec" ni glasilo konservativne stranke in „Slovenec" odgovarjajoč mu, imenuje svojo stranko katoliško ljudsko stranko. Tako se namreč imenuje najnovejša strauka na Kranjskem, pri kateri pa nista gospoda Klun in Fo^še, kajti ta dva sta v konservativnem klubu na Dunaji, kateri pa po izjavi „Sloven-čevi" ni več res katolišk. Iz pisave „Slovenčeveu zadnje dni posnamemo, da ni več za koalicijo, od kar je prenehal biti glasilo konservativne stranke. Mi z veseljem pozdravljamo najnovejšega sobojevnika, kajti mi smo bili vedno dosledno proti koaliciji in naglašali, da je škodljiva nam v narodnem in verskem oziru, ko je bil „Slovenec še vse druzega mnenja, in so „Slovenčevi" prijatelji celo na Gorenjskem iskali mej kmeti zaupnico glavnemu stvoritelju koalicije. Pričakujemo torej, da bode katoliška ljudska stranka tudi toliko dosledna, da pri bodočih deželno- in državnozborskih volitvah ne bode postavila nobenega kandidata, kateri sedi v Hohenwartovem klubu na Dunaji, kajti drugače bi si pač morali misliti, da je pisarjenje njenega glasila poslednje dni bilo le predpustna komedija.
Celjska gimnazija je postala nekako središče vse avstrijske politike, včasih se kaže, da je od celjskega vprašanja odvisen obstanek koalicije in Windischgriitzove vlade. Hohen-wartov klub se je izrekel za osnovo dvojezične gimnazije v Celji, levičarski pa zoper njo. Omeniti je pa, da noben teh dveh klubov tega ni storil soglasno, kakor posnemljemo iz no-novejših časniških poročil, in je zatorej pričakovati, da se bode od vsake stranke veliko poslancev odtegnilo glasovanju. Levičarji obdelujejo Poljake, da bi jih podpirali v vsej zadevi. Krščanski socijalisti na Dunaji so se izjavili, da bodo glasovali kot vladni nasprotniki proti tej postavki v budgetu, nade-jajoč se, da tako razbijejo konservativni klub in ž njim koali^ cijo. Če se jim to posreči, pa ni povsem verojetno, kajti niti kranjski Slovenci v konservativnem klubu se še niso odločno izjavili, da izstopijo iz koalicije, ako pade celjska dvojezična gimnazija. Sploh se pa od več stranij močno deluje na to, da se celjsko vprašanje še odloži vsaj do novih državnozborskih volitev, da se le kaolicija ohrani. Precej verojetno je, da se to zgodi.
-----    83    -----
Češka šola na Duriaji. — Učno ministerstvo je odbilo prošnjo dunajskih Čehov za osnovo javne češke šole na Dunaji, ker zakon zahteva narodno jednakopravno3t le v vseh deželah, koder bivata taktično dva naroda v deželi Dunajsko Češko prebivalstvo pa hi tako, da bi se moglo reči, da biva češka narodnost na Dunaji. Vse utemeljevanje ministerske odločbe je pa jako nejasno in zlasti ni nič jasnega povedano, kdaj da smatra ministerstvo za dokazano, da biva kak narod v kakšnem kraji. Sicer bi pa bila nekaka dolžnost, da bi država prevzela češko šolo na Dunaji v lastno oskrb. Če vzdržuje na Primorskem, v Dalmaciji in v Galiciji za Nemce nekatere ljudske šole, bi ravno tako morala vzdrževati jo za Čehe na Dunaji, kajti razmere so ravno iste. Dunajski Čehi imajo pa? isto pravico do podpore od države, kakor Nemci v Trstu ali pa v Dalmaciji. Seveda pričakovati ne smemo, da bi se vlada postavila na tako vzvišeno staiišče
Trozveza. — Kakor se z-edne strani zatrjuje, da se sedanja trodržavna zveza, v kateri bi bila zopet Italija, ne more obnoviti, tako se z druge strani zopet zagotavlja, da bo v novi zvezi tudi Eusija, da se bodo torej zvezale Avstrija, Nemčija in Eusija Poslednji namreč zadnji dogodki na Francoskem niso po\šeči in noče torej nikake zveze več ž njo. Nasprotno pa ruski listi ravno zagotavljajo, da se Rusija zato ne more piiklopiti trozvezi, ker bi bila potem Francija osamljena, in bi sedanja protiteža napram trozvezi izginila in bi bil vsled*tega v nevarnosti  evropski  mir.
Nemčija. — Bismark bivši nemški državni kancelar in ustvaritelj sedanje Nemčije, praznuje letos svojo osemdesetletnico Piipravlja se vse, kako bi dostojno proslavili ta jubilej. Vsa mesta v Nemčiji z nad 10 000 prebivalci imenovala ga bodo častnim meščanom. Dalje hočejo vse nemške državice podeliti Bismarku častno državljanstvo in sedež v njih zbornicah. Tudi nameravajo Bismarka imenovati častnim državljanom skupne nemške države V to bi bilo treba posebnega zakona. Kako se bo še sicer častil Bismark in kako ga bo proslavil ob njegovi 801etnici cesar, to se še ne ve na drobno. Gotovo pa je, da se bodo Bismarku izkazale k njegovemu jubileju časti, kakor še nobenemu državniku prej ne.
Azija. — Na Kitajskem so vsled padca trdnjave Hej-vaj-heja, in vsled poraza vsega kitajskega brodovja prišli do uverjenja, da jim ne preostaje ničesar druzega, nego skleniti z zmagonosnimi Japonci mir. Dogovori so se že pričeli. Kitajski dvor je poslal podkralja Li-hung-tšanga v Hirošimo, sedanje središče Japonske, da se dogovori glede miru, ker japonske zahteve rasto tim bolj čim več zmag imajo za seboj. Danes zahteva Japonska, da ji odstopi Kina otok Formoso in ostale manjše otoke, dalje zahteva protektorat nad Korejo, otvorjenje mej japonski trgovini, in da sme zasesti nekatere pečilske luke in konečno tisoč milijonov vojne odškodnine. To zahteva Japonska dam s, kaj bi zahtevala, če dobi še Peking, središče Kitajske, tega danes ni moči vedeti. — Vprašanje je, bo-li kitajska vlada sprejela navedene pogoje, in če jih sprejme, kaj poreko k temu interesovane evropske velevlasti Anglija, Francija in Eusija. Te velevlasti ne morejo in ne smejo nikakor privoliti, da bi se japonski vpliv v škodo njihovega vpliva preveč raztegnil. Japoncem bo vsekako upoštevati pri njih zahtevah tudi to okoliščino.