Faitnina platana r gotovini.	IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.	Cena	posamezni	številki	Din	1*50.
TRGOVSKI LIST
časopis za trgovino, Industrijo In obrt
ffaročnina za ozemlje SHS: letno 180 Din, za Vfe leta 90 Din, za *4 leta 45 Din,	Uredništvo in upravničtvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici štev.
mtmeino IB Din; za inozemstvo: 210 Din. — Plača in toži ae v Ljubljani	Dopisi ae ne vračajo. — Številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.951,
LETO Xn.	Telefon	št.	2552.	LJUBLJANA,	v	torek,	dne	23.	aprila	1929.	Telefon	št.	2552.	STEV.	48.
Redna glavna skupščina »Saveza trgovaca u Hrvatskoj 1 Slavoniji« v Zagrebu.
(Priprave za preuredbo stanovske organizacije.)
Strokovna stanovska organizacija trgovcev u Hrvatski in Slavoniji je izvedena na drug način nego v Sloveniji, kjer imamo po političnih okrajih gremije trgovcev, pa so ti povezani v Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo kot skupno organizacijo. Hrvatski trgovci imajo dobrovoljno organizacijo v »Savezu trgovaca u Hrvatskoj i Slavoniji«. Ta zveza trgovcev s središčem v Zagrebu ima celo vrsto strokovnih organizacij in sicer sedaj osemnajst. Savez trgovaca pa ima svojo čvrsto oporo tudi še po deželi in sicer v lokalnih organizacijah, ki se zovejo »Trgovačko udruženje«, pa obstoje sedaj v krajih: Belovar, Gola, Gospič, Gračac, Grubišnopolje, Ivanič-Grad, Karlo-vac, Koprivnica, Križevci, Ludbreg, Ogulin, Perušič, Petrinja, Senj in Sisek. Na čelu Saveza trgovaca v Zagrebu stoji sedaj agilni in priljubljeni predsednik veletržec gospod Ernst Griinwald in kot podpredsednika gg. Milan Milič in Matija Kempfelja. Osrednji upravni odbor šteje 29 odbornikov in tri člane nadzornega odbora. Osrednja organizacija hrvatskega trgovstva vzdržuje izvrstno urejeno pisarno, ko ji sta na čelu tajnika gg. dr. Benko Juhn in dr. Aleksander Aranicki, kot strokovna konzulenta sodelujeta za fi-nace g. Ilija Schwarz in za promet Makso Gardoš.
Ko v naši državi, v kateri je različnost predpisov iz stroke obrtne zakonodaje jako pisana, pripravljamo edinstven obrtni zakon, je seveda na Hrvatskem med trgovstvom živahho prizadevanje, da se zagotovi trgovskemu stanu v novem enotnem obrtnem redu zakonita določila, koja bodo dajala potrebno podlago v ta namen, da postane stanovska organizacija trgovine nekako po zgledu določil, ki so veljavna pri nas, obvezna in sicer v gremijih kot osnovnih edinicah in potem v Zvezi v Zagrebu kot predstavnici celokupnega hrvatskega trgovstva. Enako stremljenje je opažati tudi v obrtniških vrstah in med industrijalci, kajti hrvatska obrtna zakonodaja ne pozna obligatornih stanovskih organizacij v gremijih in zadrugah, pa je zategadelj vodnikom hrvatske trgovine, obrta in industrije jako težko delo v organizatornem pogledu, kajti v dobrovoljnih organizacijah je komaj mogoče združiti vse pripadnike stanu v eno enoto in doseči strokovno organizacijo, ki je v resnici scela, čim je zagotovljena taka postavna podlaga za enotno organizacijo v obvezni obliki, je tudi vprašanje sistema zbornic za trgovino, obrt in industrijo lažje reševati, ker je ob sistemu obveznih organizacij vprašanje zagotovitve denarnih sredstev mnogo boljše in uspešneje mogoče. Ako je dana taka zakonita osnova, je pa mogoče misliti tudi na ustanovitev raznih gospodarskih, dobrotvor-nih in socijalnih naprav v okviru stanovske organizacije, ki morejo kakor bolniško zavarovanje, bolnice, sanatoriji, starostna preskrba, skupne nakupovalnice, ureditev kondicij, uspevati samo, ako je mogoče računati na sodelovanje velikega števila. Notorično dejstvo je, da najboljše in najkoristnejše naprave v začetku na-merjajo na nezaupanje in je treba imeti na razpolago ipak nekaj sred-
stev, ki pridobe tudi nezaupne in omahljive člane. Tudi o dobrih stvareh je treba prepričevati. Ker je prav sedaj jako aktualno vprašanje ureditve stanovskih obveznih organizacij v naši državi, je predsedništvo Saveza trgovaca v Zagrebu skrbno na delu, da si priskrbi vse mogoče informacije o tem, kako bi najboljše preuredili sedanji nezadovoljiv položaj. V spominu je, da je v tem pogledu došlo vprašanje za izjavo tudi generalnemu tajniku Zbornice za TOI g. dr. Franu Windischerju, kako si on zamišlja možnost uvedbe prisilne organizacije v Hrvatski in Slavoniji. Njegovo strokovno mnenje je naš list že nedavno tega v polnem obsegu objavil istočasno, kakor glasilo hr-vatskih trgovcev »Trgovačke No-vine«.
V	soboto je bilo v Zagrebu v okviru Saveza trgovaca v področju odbora strokovno posvetovanje o vprašanju strokovne organizacije trgovstva, o dobrodelnih napravah kakor tudi o davčnih vprašanjih. Na to posvetovanje je prišel iz Dunaja glavni tajnik zveze trgovcev in hkratu tajnik gremija trgovcev na Dunaju gospod dr. Brichta. Na povabilo vodstva Saveza trgovaca se je tega važnega posvetovanja udeležil tudi gospod dr. Fran Windischer. Razmere pri dunajskem gremiju trgovcev so seveda jako velike, kar priča samo dejstvo, da imajo kar štiri trgovske akademije, razne trgovske nadalje-
valne šole ter veliko lastno bolnico in svoj sanatorij na Štajerskem v Aflenzu.
V	nedeljo dne 21. aprila se je vršila redna glavna skupščina iSaveza trgovaca« v veliki dvorani »Trgo-vačkog doma« v Zagrebu, ki je matica trgovskega organizatornega prizadevanja v Zagrebu. Glavna skupščina, katero je vodil društveni predsednik g. E. Griinwald, je bila odlično obiskana ter je dolgoletni društveni predsednik imel obširen pro-gramatični govor, ki se je dotikal vseh aktualnih vprašanj, interesantnih za trgovce. Med udeleženci je pozdravil tudi gospoda dr. Brichto in za Slovence g. dr. Frana Windi-scherja. Zveza trgovskih gremijev in gremij trgovcev v Ljubljani sta zbor brzojavno pozdravila, kar je bilo sprejeto z živahno aklamacijo. Upravni odbor je predložil obširno poročilo v tisku, ki se tiče tajniškega in blagajniškega poslovanja ter daje jasno sliko o mnogostranski delavnosti in živahnosti centralne organizacije hrvatskega trgovstva. Pri volitvah je bil stari odbor v celoti zopet izvoljen, na čelu mu predsednik g. Ernst Griinwald. Nj. Vel. Kralju je bila poslana udanostna izjava. Smatramo za potrebno in koristno, da naši trgovski in gospodarski krogi vzdržujejo tesne zveze s hrvat-skimi poslovnimi krogi.
Takoj po občnem zboru je imel glavni tajnik gremija trgovcev na Dunaju, g. dr. Brichta jako zanimivo predavanje, ki je pokazalo v jasni luči mnogobrojne in koristne naprave dobrotvornega in socijalnega značaja dunajskega trgovstva.
Otvoritev Velesejma v Zagrebu ter slavnost 20-letnice
»Zagrebačkog zbora«.
V	soboto dne 20. aprila je bil otvorjen v Zagrebu ob naj lepšem vremenu spomladanski velesejm. Letošnja izredno uspela prireditev na lepem in prostranem prostoru obsega jako mnogoštevilno obiskano razstavo najrazličnejših tipov avtomobilov in motorskih koles pod imenom ■»VI. salon automobila«. Razstavljeni so krasni avtomobili najrazličnejših velikosti za različne potrebe praktičnega, kupčijskega in športnega življenja. Zastopane so odlične firme in napravlja razstava v resnici imeniten in veličasten vtis. Pod imenom »XI. proljetni sajm poljoprivrede, izložbe peradi, radia i turizma« je bila isti dan otvorjena pomladanska razstava najrazličnejših in zelo zanimivih in praktično koristnih poljedelskih strojev, število razstavljenih mašin najrazličnejše vrste je v istini veliko tako, da je pač ustreženo najrazličnejšim potrebam. Privlačnost posebne vrste za širšo publiko je razstava perutnine, ki je zbrala v resnici jako lepe živali, ki vzbujajo pozornost vseh, ki imajo zanimanje za razne vrste perutnine, pa tudi zanimanje širšega občinstva, ker je v tem oddelku jako živo in živahno. Posrečena je razstava radio in zelo interesanten oddelek za turizem. V oddelku za turizem je naša »Zveza za tujski promet» aranžirala jako spretno in srečno pisano vrsto jako lepih slik naših najlepših krajev, ki igrajo v tujskem prometu veliko vlogo.
Zagrebački zbor je v soboto slavil 20letnico svojega obstanka ter je bila ob tej slovesni priliki sklicana svečana seja upravnega odbora Zagrebačkog zbora v veliko dvorano
industrijske palače. Palača je izredno uspela po svoji velikosti, izvrstni akustiki in srečni celotni uredbi tako^ da daje izborno mesto za naj-večje priredbe. Seja se je vršila pod predsedstvom prezaslužnega predsednika gospoda Rudolfa Erberja in ob^ udeležbi vseh vodilnih osebnosti državne in avtonomne uprave ter gospodarskih naprav in krogov. Jubilejni seji je prisostvoval zastopnik Nj. Veličanstva Kralja general Beli-markovič ter sta 20 letno proslavo pozdravila brzojavno ministra gg. dr. Korošec in dr. Frangeš. Svečane prireditve se je v imenu Zbornice za TOI ter uprave Ljubljanskega velesejma udeležil generalni tajnik g. dr. Fran Windischer, nadalje v imenu ravnateljstva velesejma g. dr. Milan Dular in kot zastopnik industrije gospod generalni ravnatelj Karl Noot. Predsednik upravnega odbora gospod Rudolf Erber je imel slavnostni govor, v katerem je razvil pregledno sliko o delu, prizadevanju in gospodarski važnosti »Zagrebačkog zbora« ter omenjal pohvalno vse zaslužne može za organizirano delo na važnem polju velikih razstavnih prireditev v Zagrebu. Letošnja pomladna prireditev je v vsakem pogledu uspela in nudi tudi širšemu občinstvu v popoldanskih in večernih predvajanjih v veliki dvorani aklamirane modne in reklamne revije, pa je duhovita iznajdljivost gospoda ravnatelja šafraneka v istini zaslužna in vse hvale vredna. Ljubka izvajanja imajo hvaležno občinstvo, ki je razumljivo tem naklon j e-nejše sodelovalcem, ker so predva-jalke v modni reviji dražestne in srčkane Zagrebčanke.
"	'	.i	nos	!
Pomen Ljubljanskega velesejma za našP Ljubljano.
Ljubljanski velesejem deluje nesebično v popolno zadovoljstvo vseh gospodarskih krogov in v težkih fi-nancijelniti prilikah že deveto leto. V toku svojega obstoja j< ponovno dokazal, da je za nase gospodarstvo ne-obhodno potreben, da je / veliko marljivostjo organiziran in to najbolje od vseh podobnih prireditev v državi, kar odkrilo priznavajo doma in v inozemstvu In da je vreden hajvišjega pokroviteljstva našega modrega vladarja. Pri Ljubljanskem velesejmu sodelujejo z vsem svojim znanjem najodličnejši gospodarski strokovnjaki in predstavniki. Ta institucija je pokazala pozitivno delo.
Hiba Ljubljanskega velesejma pa so njega provizorične zgradbe. Ta ne-dostatek namerava sejmska uprava deloma odpraviti s tern, da prezida pisarniška poslopja in namesti betonske fumiamente pod vse paviljonske zgradbe.
Institucijo Ljubljanskega velesejma so oživotvorili slovenski gospodarski krogi skoraj povsem z lastnimi silami, kljub temu, da baS oni relativno največ prispevajo k javnim dajatvam. Velesejem je postal v teku svojih let poznan in priznan doma in v tujini. To doseči ni bilo lahko Doseženo priznanje je zahtevalo ogromnega dela in sredstev za reklamo in propagando. Velik del inozemcev v6 danes, da obstoja neko mesto z' imenom Ljubljana samo zato, ker so čuTi, da se tam vrše mednarodne velesejmske prireditve. Zato in da se dovode za dešfet dni desettisočglave množico tujcev v Ljubljano, je porabila velesejmska uprava do danes nad 5,000.000 Din v dobro našemu gospodarstvu in' mestu Ljubljana.
Slovenska prestolica nima drugih razstavnih prostorov od LjubljaiiMM-ga velesejma. Kot vsakemi/ modernemu mestu, so tudi Ljubljani primerni razstavni prostori neobhndno potrebni za razne prireditve, vzorčne velesejme in za razne razstavo. Če ne bi
Pogoji za udeležbo pri državnih nabavah.
Ministrstvo trgovino in industrije razglaša:
»Na podlagi uredbe o izvrševanju odredb pri državnih nabavah je vsak licitant dolžan, da k licitaciji prinese potrdilo o sposobnosti, s katerim dokaže, da je zaupanja vreden, pošten, vztrajen, kvalitativno in materialno sposoben za posel, za katerega licitira. Trgovinsko ministrstvo je natane-nono predpisalo obrazec, ki ga mora vsak licitant izpolniti, ako se hoče udeležiti licitacije državnih nabav. Zato opozarja trgovinsko ministrstvo vse resore, da pri licitacijah zahtevajo od tujih licitantOv, da imajo prav taka potrdila.
Nadalje trgovinsko ministrstvo opozarja, da so v mnogih slučajih licitanti izključeni od udeležbe, ker niso predložili natančnih, predpisanih obrazcev.
Da se vsi reliektanti izognejo škodi, ki bi jih mogla zadeti, ker ne bi izpolnili formalnosti, ministrstvo opozarja, da so more odslej udeležiti državnih licitacij le tisti, ki ho imel potrdilo, v smislu predpisanega obrazca.«
V	informacijo našim interesentom priobčujemo na četrti strani tudi dobesedni tekst naredbe.
bilo velesejma, se ne bi mogle prirediti številne velepomembne kulturne in gospodarske razstave, se ne bi moglo vsaj dvakrat po en mesec v letu iz zaspane Ljubljane napraviti živahno in vrvenja polno velemesto. Omenjamo samo lepo uspelo kulturno razstavo »Slovenska žena«, Gledališko razstavo, Športno razstavo, razne kmetijske razstave, zlasti zadnjo jubilejno ob priliki 160-letnice Kmetijske družbe, Higijenske razstave, Vajeniške razstave, Vrtnarske razstave, razne umetniške razstave, na katerih vsaki se je prodalo za desettisoc dinarjev umetnin, razstavo »Tisk«, Lovsko razstavo, Zoo, itd. — Bi-li se moglo izvesti te prepotrebne razstave, če ne' bi bilo Ljubljanskega velesejma?
Da je Ljubljanski velesejem gospodarstvu potreben, dokazuje že dejstvo, da je vsaka prireditev z razstav-Ijalci prezasedena. Pod svoj krov lahko sprejme 650 do 700 razstavljal-cev, do teh do 100 iz Ljubljane. Ostalih 600 je iz (iržave in iz inozemstva. Vsakdo teh razstavljalcev privede seboj povprečno dva nastavljenca. Skupaj torej 1800 oseb, ki biva 15 dni v Ljubljani in potroši dnevno povprečno po Din 120-—. Skupni dotok Ljubljani tora j 3,240.000 Din in to v
15	(lneh. Vseh 700 razstavljalcev de-korira svoje razstavne prostore z lesom, juto ali papirjem itd. — Dekoracija ene koje stane približno 1000 dinarjev, torej zopet donos od 700.000 dinarjev ne glede na zaposlitev naših obrtnikov. Šestnajst točilnic in razstavljalcev jedil zaposluje po velesejmski uradni statistiki v 10 dneh približno 250 nameščencev. Tudi ti živijo in potrosijo svoj denar za prehrano in stanovanje.
Obiskovalcev zaznamuje velesejem ob vsaki prireditvi 80.000 do 120.000. Če vzamemo srednje število 100.000, je od teh 30.0000 iz Ljubljane, 10.000 iz oddaljenih krajev in inozemstva, ki ostanejo v Ljubljani povprečno 5 dni in obiščejo potem večinoma še naša letovišča in kopališča, in 60.000 obiskovalcev iz bližnje okolice, ki ostanejo v našem mestu 1 do 2 dni. Neglede na velik dohodek železniški upravi, potroši 10.000 obiskovalcev iz oddaljenih krajev v Ljubljani gotovo 6,000.000 Din in 60.000 posetnikov iz bližnje okolice-pa tudi najmanj 4 milijone dinarjev. Hoteli in privatna stanovanja so takrat prezasedena. Kupčija v mestu cvete, vsaj vprašujejo šefi tvrdk že v naprej sejmsko upravo za termin prihodnje prireditve, da ne dovolijo v tmn času svojim nameščencem dopusta, ker je doma v trgovini preveč dela. Tudi ta promet v trgovinah z mirno vestjo lahko visoko cenimo.
Neprimerno večji pa je obrat na velesejmu. Če ne bi bilo prometa in če ne bi razstavljalci prodajali in z uspehom kupčevali, se ne bi udeležili več prihodnjih prireditev. Naj omenimo samo ta primer, da so na lansko- , letnem velesejmu dobili mizarji iz Št. Vida toliko naročil, da jih deloma še do danes niso izgotovili.
Da ima pri vsem tem prometu svoj dobiček tudi občina, je jasno. V njenem interesu je, da doteče v mesto čfmveč denarja, poleg tega pa pobira razne davščine.
Pa tudi veJesejem sam nudi veliko in raznega zaslužka in zaposlitve. Vsaj se denar, ki se steka v sejmske hlagajne, zopet potroši, vsaj od upravnega odbora še nihče ni dobil ene pare nagrade. Ljubljanski velesejem porabi letno do pol milijona dinarjev za reklamo in razne tiskovine, daje
150.000	Din zaslužka raznim obrtnikom za vzdrževanje zgradb, plača svoj stalni in provizorični personal, godbo, gasilce, sejmske stražnike, policijske stražnike itd. — Tudi to so zneski, ki skupno dosegajo skoraj milijon dinarjev.
Ljubljanski velesejem je priredil da danes že dvanajst velikih prireditev. Če seštejemo navedene številke, pridemo do vsote 15—20 milijonov dinarjev dotoka v Ljubljano prilikom vsake prireditve. Ker smo imeli do-sedaj že dvanajst velikih prireditev, je ta ustanova dovedla slovenski pre-stolici skupno že čedne vsote.
Ugledni gospodarski krogi se zavedajo pomena Ljubljanskega velesejma. Priznati pa mora njegove koristi vsak Slovenec, posebno ljubljanski občan, vsakdo mora z veseljem in požrtvovalnostjo podpirati to ustanovo, ki je navezana na sodelovanje in podporo celokupne javnosti. Le na ta na-
O snevanj e A
Dne 16. t. m. je kralj podpisal zakon o Privilegirani agrarni banki in se je sedaj že pričelo z delom za organizacijo nove banke. Zakon vsebuje važne določbe za podpiranje kmetijstva in bo uživala banka kot olajšavo oprostitev od davkov in vseh državnih ter samoupravnih taks.
Zakon vsebuje naslednja glavna določila:
Od osnovne delniške glavnice v višini 300 milijonov Din bo država prevzela delnice v višini 120 milijonov Din. Vplačilo države se bo izvršilo na ta način, da bodo novi banki izročena denarna sredstva, ki jih je direkcija za kmetijski kredit doslej prejela od države (okrog 113 milijonov Din) po odbitku eventualnih izpuh. Ostanek pa bo država vplačala 1. aprila 1930. Državna razredna loterija bo prevzela za 20 milijonov dinarjev delnic. Zneski, ki jih je Državna razredna loterija doslej vplačala pri Direkciji za kmetijski kredit (2-2 milijona Din), se bodo smatrali kot prvo delno vplačilo na delnice. Ostanek pa bo morala položiti do konca marca 1930.
Poleg državnih denarnih zavodov samoupravnih teles ter kmetijskih zadrug in zvez bodo lahko vpisale delnice tudi privatne banke, privatniki pa le, če bo preostajalo še kaj delnic. V primeru, da bo emisija delnic prepisana, bo ustanovni občni zbor takoj lahko povečal delniško glavnico na odgovarjajočo višino. Pri vpisu delnic bo treba vplačati 25 %, ostanek pa v treh enakih obrokih do 81. marca 1980. želeti bi bilo, da bi se slovenske zadružne zveze in zadruge, kakor tudi občine in oblasti primerno udeležile emisije delnic, da bo tudi Slovenija lahko dobila svoje
Gradba avtomobilnlh cest v Jugoslaviji.
Samo malo če po svetu okoli pogledaš in če prideš potem nazaj k nam, takoj boš opazil pomanjkanje dobrih brezprašnih avtomobilnih cest. V našem gradbenem ministrstvu je gradba avtomobilnih cest sedaj predmet intenzivnega proučevanja. Ministrstvu so dovolili kredit v znesku 5 milijonov dinarjev za gradbo poskusne av-tomobilne ceste Beograd—Avala. Tam bodo preskusili razne tovrstne patente. Za izbiro pride v poštev sistem, ki jamči vsaj petletno trajnost in tr-pežnost ter popolno brezprašnost tudi pri najmočnejšem avtomobilnem prometu. V našem prometu bi bil s takimi cestami odstranjen eden največjih nedostatkov. Pomislimo samo na tujski promet po Sloveniji. V Ameriki se pri vsaki galoni bencina nekaj doplača in se zbrane vsote porabijo za zgradbo avtomobilnih cest.
Zunanja trgovina Rusije.
Rusi so izračunali vrednost svoje zunanje trgovine že za pet let naprej in cenijo izvoz na 7 milijard rubljev, uvoz pa na 6 2 milijardi. Do leta 1932-1933 se bo uvoz dvignil za 30 odstotkov, izvoz pa za 164-6. Zlasti mislijo na velik prirastek v izvozu žita, a vseeno v bodočem petletju ne bodo dosegli predvojne višine. Prvo mesto bo obdržal izvoz lesa in nafte. V okviru uvoza je predviden zlasti dvig v nakupu opremnih delov za potrebe industrije ob zmanjšanju uvoza surovin. Za dvig izvoza bo potrebna zgradba elevatorjev, tovarn surovega masla itd., in nameravajo za vse te •investicije najeti posojilo v znesku nad 1 milijardo rubljev. Leta 1930 bodo zgradili pri Novorosijsku veliko cementno tovarno z letno produkcij-
čin bodo velesejmske prireditve res dobro izvedene, ponosni bomo na nje vsi in pričakovati moremo obilnih koristi za vse in posameznika.
Ljubljana dokazuje s svojimi velesejmi, da hoče obdržati sloves žarišča slovenske kulture in gospodarske inicijativnosti.
rarne banke.
predstavnike v upravi banke. Minister pravde dr. Srskič je izjavil de-putaciji Saveza srbskih zemljorad-ničkih zadrug, da bo sodelovanje njihovih predstavnikov v upravi odvisno od odziva pri emisiji delnic.
Banka bo po zakonu dajala kredite in posojila izključno kmetovalcem in kmetijskim zadružnim kreditnim organizacijam, agrarnim zajednicam in sličnim ustanovam.
Kratkoročne kredite bo dajala:
1.	na zadolžnice kmetijskim organizacijam; 2. potom eskomptiranja in reeskomptiranja menic (do 1 leta) z dvema podpisoma, od katerih mora biti en podpis od kake kmetijske zadružne organizacije, ali z dvema podpisoma in zastavitvijo nepremičnin, vrednostnih papirjev odnosno kmetijskih proizvodov, ali pa s tremi podpisi; 3. na tekoči račun kmetijskim zadružnim organizacijam na podlagi zadolžnic in menic; ter 4. proti zastavitvi kmetijskih proizvodov.
Dolgoročne kredite pa bo dajala kmetovalcem le na podlagi hipoteke, in to samo za nakup zemljišč, za prevzem hipotekarnega dolga, za zgradbo kmetijskih poslopij ali za izvedbo melioracij, toda ne preko 50% cenjene vrednosti. Zadrugam in njihovim zvezam, agrarnim zajednicam ali sličnim kmetijskim prodajnim in konsumnim organizacijam bo dajala kredit potom reeskompta menic ali po tekočih računih, predvsem pa za pospeševanje zadružne kmetijske obrti in industrije in za zgradbo skladišč za kmetijske proizvode. Za pridobitev denarnih sredstev bo banka emitirala zastavne liste in se bo posluževala kreditov pri Državni hipotekarni banki, Narodni banki, Poštni hranilnici in pri privatnih bankah.
sko kapaciteto 150.000 ton. Tovarna bo delala v prvi vrsti za eksport. Sploh bodo izdelke velikih cementnih tovarn v bodoče bolj porabili za eks-portne namene kot je bilo doslej običajno. Tako je sklenil Najvišji gospodarski svet. Zato bo nova tovarna pri Novorosijsku prilagodila svojo produkcijo v prvi vrsti zahtevam turškega in južnoameriškega cementnega trga, cementna tovarna v Baku bo delala v prvi vrsti za bližnjo Perzijo, tovarna Spask na Daljnem vzhodu pa za tamošnje dežele. Glede petroleja smo poročali tudi že na drugem mestu, da še ni določeno, ali se bo Rusija priključila mednarodnim dogovorom o omejitvi produkcije, o cenah itd. ali ne. Za konsum bi bilo bolje, da se ne priključi.
Ponudbe in povpraševanja.
Franz Anton Pail, Kolonialwaren-Grosshandlung, Innsbruck, Postfach 112, želi stopiti v kupčijske zveze s tukajšnjimi solidnimi tvrdkami, ki se pečajo z izvozom brinja.
RAZSTAVE IN SEJMI,
Mednarodna razstava v Antwerpnu.
V	Antwerpnu se vrši leta 1930 velika mednarodna razstava, katere se udeleži poleg večine evropskih držav tudi mnogo prekomorskih. Program razstave dobijo interesenti brezplačno pri pripravljalnem odboru. Pisati je na naslov: Coni ite Exčcutif de 1’ Exposition interna-tionale d’Anvers 1980, 17, Canal des Rčcollets, Anvers.
VI. Gospodarska razstava v Osijeku se vrši od 4. do 12. maja 1929.
IV. Mednarodni semenj v Solunu se vrši od 15. do 30. septembra 1929. Prijavnice dobijo interesenti v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.
Odločba, s katero se oprašča plačevanja uvozne carine deteljno seme vseh vrst, banovo, grahorično in travno seme.
Na podstavi člena 15. v predlogu zakona o obči carinski tarifi in v zvezi z drugim odstavkom člena 1. o izpremembi zakonskih odredb, s katerimi se predpisuje zasliševanje ali odločanje ministrskega sveta, odnosno soglasnost finančnega odbora narodne skupščine, z dne 27. januarja 1929, je izdal minister za finance to-le odločbo, ki ji je pritrdil tudi predsednik ministrskega sveta pod P. M. S. br. 495 z dne 27. marca t. 1.:
»1. Uvozna carina se ne pobira na predmete iz spodaj navedenih številk uvozne - tarife k predlogu zakona o obči carinski tarifi:
a) iz tar. št. 33, točke 1., na deteljno seme vseh vrst;
b) iz tar. štev. 33, točke 6., na ba-rovo, grahorično in travno seme.
2. Oprostitev od carine iz točke 1. te odločbe se uporablja ob pogojih, ki jih predpiše minister za finance v sporazumu z ministrom za poljedelstvo in vode.
3. Oprostitev od carine iz točke 1. te odločbe se uporablja do dne 31. julija 1929.
4. Ta odločba stopi v veljavo z dnem, ko se razglasi v Službenih No-vinah.«
Ta odločba se priobčuje carinarnicam z dostavkom, da jo je uporabljati samo na ono seme, za katero se izvrši najdlje do dne 31. julija 1929 uvozna carinska ekspedicija in za katero se vplačajo do vštetega tega dne carinske davščine.
Zaradi enotnega uporabljanja te odločbe se odreja:
I. Na izraženo željo uvoznika semena, ki prihaja kot enostavno va-gonsko blago, naj carinarnica dovoli, da se sme to seme po točki 1. a) razpisa C. br. 3687 z dne 30. januarja 1926 ocariniti v vagonu brez raztovoritve.
Uvoz takega semena mora prijaviti deklarant carinarnici z uvozno deklaracijo.
Ob carinskem pregledu naj vzamejo angažirani carinski uradniki po deklaraciji ogledke semena po veljavnih predpisih, da jih pošljejo v pregled pristojnemu kontrolnemu zavodu, skladno z razpisom C- br. 19.478 z dne 16. aprila 1924.
II. Po vplačilu carinskih davščin mora spraviti carinarnica s pomočjo svojih organov seme v uvoznikovo skladišče, ki ga označi uvoznik, ter ga postaviti pod carinsko nadzorstvo, zaporo in kontrolo.
če je uvoznikovo skladišče v kraju carinarnice ali carinarničnega oddelka, opravlja kontrolo nad skladiščem, v katerem je seme spravljeno, carinsko oblastvo.
če pa je skladišče uvoznika semena v kraju, kjer ni carinskega obla-stva, vodi kontrolo nad takim skladiščem s semenom teritorialno pristojni oddelek finančne kontrole; v tem primeru mora obvestiti carinarnica z dopisom pristojni oddelek finačne kontrole o številki uvozne deklaracije in o količini uvoženega semena ter mu obenem naložiti, naj vodi do nadaljnje odredbe kontrolo nad skladiščem in semenom, da se ne da seme v promet pred preizkusom, izvršenim pri kmetijski kontrolni postaji.
III. Ko prejme carinarnica od kmetijskega kontrolnega zavoda obvestilo, da se sme po dobljenem rezultatu dovoliti uvoz in uporabljanje tega semena v naši državi, odpravi s skladišča nadzorstvo, .zaporo in kontrolo, odnosno obvesti ono oblastvo, ki je poverjeno z nadzorstvom, zaporo in kontrolo skladišča, da to odpravi, deklarantu pa prepusti blago na svobodno razpolaganje.
če se ugotovi z rezultatom pregleda pri kmetijskem konstrolnem zavodu, da uvoza semena ni dovoliti, pozove carinarnica deklaranta, naj postopa po predpisu iz členov 67. in 68. carinskega zakona in vrne blago v inozemstvo.
■ yfrw&a*T**Tr  ^JLJl
Štev. 48.	TRGOVSKI	LIST,	23.	aprila	1929.	Stran
ir*-***
Priporočajte, prosim, svojim --------------------------------------------- ——------------------------
odjemalcem priljubljene	c
MAGGI— izdelka la iuhe.
Razpelu!« v kraljevini SHS Fran Ksav. Lelnlk, Maribor, Cankarjeva •	DobCr	IBSilllCKl
PO SVETU.
Finančno ministrstvo Jugoslavije hočejo reorganizirati na bankarski podlagi.
Končna ureditev agrarnega vprašanja
v Južni Srbiji in v Dalmaciji je na vidiku.
Jugoslovanska kvota za izselitev v Avstralijo je določena s 428 osebami. Vsak izseljenec mora biti opremljen z avstralsko doselitveno legitimacijo in mora razpolagati vsaj s 40 funti (11.000 dinarjev).
Za most preko Save iz Beograda v Zemun bodo pričeli v najkrajšem času s ,preddeli. Tvrdka Siemens-Bauunion je pričela pred kratkim sondirati temelj mostnih stebrov.
Glede insolventne tržaške tvrdke Brunner so sklenili angleški upniki, da privolijo v moratorij in v avanzma, če jamčijo italijanske banke 75-odstotno vplačilo terjatev in obresti. Beremo, da so izgledi za poravnavo ugodni.
Saške predilnice bombaža so sklenile, da omejijo produkcijo bombaževe preje za ‘25 odstotkov.
Poljska banka je zvišala obrestno mero od 8 na 9%, lombardno obrestno mero od 9 na 10%.
Cena bakra se *je v zadnjih dneh sicer nekoliko utrdila, pa je takoj zopet padla.
Poslovni čas na budimpeški žitni borzi bo trajal odslej naprej od pol 12. do pol 2. ure.
Rcparacijska konferenca se je zaključila zaenkrat z neuspehom. Zahteve in ponudbe se nikakor ne dajo spraviti v sklad. Upajo pa, da bodo konferenco obnovili.
Hranilne vloge v Avstriji so se dvignile v marcu za 22 milijonov šilingov na 1538 milijonov.
Oeška tovarna klobukov M. Schlesin-ger d. d. je postala insolventna. Skupna pasiva znašajo ca. 13 milijonov Kč. Tvrdka, ki zaposluje 370 delavcev, ponuja 60-odstotno poravnalno kvoto.
Japan-Bemberg Corporation se imenuje nova ustanovitev tega velikega umetnosvilenega podjetja na Japonskem. Glavnica družbe znaša deset milijonov jenov.
V	činu pričakujejo kljub naporom hausse - stranke v kratkem precejšnjega padca cen.
Cink skušajo utrditi, pa se jim ne bo , posrečilo; produkcija zadnjega časa je sicer majhna, a stare zaloge so še zelo velike.
Svinec je kazal v zadnjem času precej slabo tendenco, a se bo tendenca skoraj gotovo učvrstila.
Kommerz- und Privatbank v Berlinu bo razdelila 11-odstotno dividendo.
Produkcija umetne svile v Ameriki zelo napreduje; lani je znašala 98 milijonov funtov, letošnja produkcija je pro-računjena na 125 milijonov funtov.
Rumunska Kreditna banka zvišuje glavnico od 200 milijonov lejev na 400 milijonov.
Švedski vžigalični trust bo izdal v podpis veliko število novih delnic, ki jih bodo pa smeli podpisati samo švedski delničarji trusta. Spomnimo se na Angleže in Amerikance.
Mednarodni kartel cinka bo zboroval koncem tega meseca v Bruslju.
Nemška produkcija surovega jekla je dosegla v marcu 1,314.000 ton ali, na dneve izračunjeno, že 914% nemške produkcije leta 1913 v tedanjem obsegu Nemčije.
Znižane cene za Fordove avtomobile
naznanja berlinski zastopnik Fordove družbe. Znižanje je stopilo v veljavo 20. aprila.
Nemška vlada se pogaja z bankami o novem kreditu v znesku 150 milijonov mark.
Zavod za pospeševanje zunanje trgovine je z zakonskim načrtom predviden 1udi pri nas v Jugoslaviji.
Avstrijska čevljarska industrija poroda o bolj neugodnem položaju; nekateri obrati so sicer polno zaposleni, pri drugih se je pa izkazala omejitev kot potrebna.
BORZA V NOVEM SADU LETA 1928.
Bilanca blagovne in efektne borze V Novem Sadu kaže v preteklem letu velik dvig prometa. Število zaključkov znaša 25.009 vagonov proti 14.213 vagonom v letu 1927 in 12.378 vagonom v 1. 1926. Od lanskega prometa pride 21.689 vagonov na žito, 2691 vagonov na mlevske izdelke, ostalo na druge produkte. Borzno razsodišče je imelo manj dela kot v prejšnjih dveh letih in je razsodilo 1042 spornih slučajev proti 1116 v letu 1927 in 1571 v letu 1926. Strokovnih mnenj je bilo izrečenih 233 proti 1138 in 2186 v prejšnjih dveh letih.
* * *
VINARSKI KONGRES IN OBČNI ZBOR VINARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO.
V	dneh 11., 12. in 13. maja t. 1. se bo vršil v Krškem vinarski kongres in občni zbor Vinarskega društva za Slovenijo. Prvi dan, t. j. 11. maja, bo seja glavnega odbora. Drugi dan, nedeljo dopoldne bo otvoritev koDgresa z aktualnimi referati o bodočem trsnem sortimentu Slovenije s predvajanjem filma o zatiranju bolezni in škodljivcih vinske trte, popoldne pa se bo vršil občni zbor z običajnim dnevnim redom. — Referatom in predvajanju filma lahko prisostvujejo tudi nečlani. Tretji dan, v pondeljek, se bo vršil poučni izlet na Bizeljsko.
Priprave za kongres, občni zbor in izlet so v polnem teku. Polovična vožnja po železnici je zaprošena. Prijave za prenočišče v Krškem kakor tudi za izlet na Bizeljsko sprejema blagajnik Vinarskega društva g. Albin Dular, oblastna samouprava, Maribor, kateremu je podati tudi kavcijo v znesku 30 Din za vozila za izlet (avtomobili), ki se morajo naročiti vnaprej. Prijave je poslati najkasneje do 5. maja t. 1. Detajlni razpored bo razviden iz vabil.
* * *
SVETOVNA PRODUKCIJA PREMOGA LETA 1928 JE PADLA ZA 2-6%.
Nemški državni statistični urad pravi, da je bila svetovna premogovna produkcija leta 1928 za 26% manjša kot v letu 1927. V glavnih produkcijskih deželah so nakopali vsega skupaj 1185 milijonov ton črnega premoga proti 1217 milijonom v letu 1927. Udeležba posameznih držav je bila
sledeča (v milijonih ton):
1926	1927	1928
Nemčija	145	153	150
Saarska kotlina	13	13	13
'Češkoslovaška	14	14	15
Framcija	52	52	52
Belgija	25	27	27
Nizozemska	8	9	10
Poljska	35	38	40
Vel. Britanija	128 (štrajk) 255	245
U. S. A.	596	542	516
Rusija	26	32	34
Produkcijsko nazadovanje v znesku 32 milijonov ton gre po večini, kakor nam kaže seznam, na račun U. S. A., ki so nakopale lani 26 milijonov ton premoga manj kot predlanskem. Poljska je producirala leta 1928 za 13-5% več kot leta 1926. Če pogledamo absolutni znesek, vidimo velikansko premoč Zedinjenih držav, ki so producirale lani veliko več kot dve petini vsega premoga (leto 1926 je bilo vsled angleškega štrajka izjemno). Skoraj polovico produkcije U. S. A. doseže Velika Britanija, Nemčija pa ne pride niti na tretjino. Vse drugo je kljub visokim zneskom manj v poštev prihajajoče, kajti produkcija U.
S.	A., Velike Britanije in Nemčije je znašala lani nad tri četrtine vse svetovne produkcije. Tu je upoštevan le črni premog.
PORABA PREMOGA V JUGOSLAVIJI LETA 1928.
Lani so nakopali v vseh naših premogovnikih 'okoli 5,052.000 ton premoga proti 4,765.000 tonam v letu 1927. Iz inozemstva smo dobavili 350.000 ton (leto prej 301.000), v inozemstvo smo prodali 139.000 ton (118.000). Vse to upoštevajoč vidimo, da je znašala naša lanska poraba 5,263.000 ton premoga, predlanska pa 4,928.000 ton.
Trgovina.
Volna. Izvoz volne iz Avstralije je v prvi polovici tekoče sezije padel na-pram lanskemu od 1,380.000 bal v teži
417,600.000	funtov na 1,240.000 bal v teži 389,800.000 funtov. Ugotavljajo, da so bili ekspbrti deloma pod vplivom štrajka. Zedinjene države so nabavo volne iz Avstralije reducirale za več kot za polovico; nasprotno se je pa izvoz v Rusijo dvignil za 144 odstotkov, kar si razlagajo iz stremljenja Rusije v zadnjem času, da krije svojo potrebo direktno iz Avstralije, namesto kot doslej preko Londona. Nemčija je kupila za 26 odstotkov manj kot lani.
Davki in takse.
Razglas o plačevanju davkov v II. četrtletju 1927. Davčna uprava Ljubljana okolica razglaša: Dokler se ne izvrši nova odmera zemljarine, zgradarine, pri-dobnine, rentnine in družbenega davka za tekoče leto 1929 po zakonu o neposrednih davkih z dne 8. februarja 1928, »Uradni list« 26/75 ex 1928, se mora po čl. 163. pravilnika k zakonu o neposrednih davkih pobirati davek, ki je predpisan po stari davčni obliki najbližjega davčnega leta z vsemi državnimi pribitki vred, ki so se pobirali po njej. Od tega so izvzeti samo tisti davčni zavezanci, ki so prijavili prestanek davčne obveznosti. V smislu člena 148. pravkar omenjenega zakona o neposrednih davkih, dospel je v plačilo dne 1. aprila 1929 drugi obrok: a) zgradarine, b) pridobnine,
c)	rentnine, č) družbenega davka, d) pavšalnega davka za poslovni promet, in e) vojnice. Vsi ti že v plačilo dospeli četrtletni davki se morajo plačati najkasneje do dne 15. maja 1929. Kdor bi tega dne ne plačal zapadlega davčnega obroka, se mu od neplačane vsote zaračunajo 6% zamudne obresti in se izterja neuplačani davek z obrestmi vred prisilno. Uslužbenski davek, ki so ga pobrali službodajalci od svojih uslužbencev, se mora odpremiti davčni upravi najkasneje 15. dan po poteku vsakega meseca. Službodajalci pa, ki nimajo več kot pet uslužbencev, morajo pa pobrani davek odpremiti za mesece januar, februar in marec najkasneje do 15. aprila 1929. Davčni zavezanci, ki vodijo knjigo opravljenega prometa, morajo plačati davek na poslovni promet od prometa, opravljenega v I. četrtletju 1929, najkasneje do 30. aprila 1929. Zemljarina dospe v plačilo ter se mora plačati v dveh enakih letnih obrokih najkasneje dne 15. avgusta in dne 1. novembra 1929, sicer se bodo zaračunale 6% zamudne obresti in se bodo neplačane vsote prisilno izterjale. Davek novih davčnih zavezancev in za nove davčne predmete, ki se bo odmeril med tekočim letom, dospe v pla-, čilo oni dan, ko se bo zavezancu pravilno vročil dotični plačilni nalog ali odlok; plačati se pa mora 30. dan po vročitvi plačilnega naloga.
RAZNO.
I. Kongres producentov in izvoznikov španskega sadja se vrši v Barceloni od
10.	do 25. septembra t. 1., na kar se opozarjajo tudi naši producenti in izvozniki sadja.
Fiasko v Lancasliire. Poročali smo svoj čas, da so ustanovili v glavnem angleškem bombaževem okraju Lancashi-re prejno zvezo v svrho regulacije in razdelitve delovnega časa. Sedaj je sklenila ta zveza s 97 glasovi proti 91, da stopi v likvidacijo. Izkazala se je nemočnost, da se doseže zaželjeni cilj.
Beograd je imel leta 1921 120.000 prebivalcev, po letošnjem ljudskem štetju (5. t. m.) jih ima 221.500.
Belgijski električni trust zvišuje glavnico od 60 na 90 milijonov frankov v svrho absorbiranja nadaljnih tovarn. Belgijska vlada pospešuje koncentracijsko politiko na elektrifikacijskem polju.
Borza dela r Mariboru. Od 14. do 20. aprila je dela iskalo 191 oseb, t. j. 134 moških in 57 žensk, 96 službenih mest je bilo prostih, delo je dobilo 70 oseb in
sicer 41 moških in 38 žensk, odpotovalo jih je 55, odpadlo pa 24, koncem tedna jih je pa še 661 ostalo v evidenci. Od l. januarja do 20. aprila pa je dela iskalo 2006 moških in 1000 žensk, 1376 službenih mest je bilo na razpolago, 522 mo-moških in 551 žensk je dobilo delo, 367 jih je odpotovalo, 905 pa odpadlo.
Pri Borzi dela dobijo delo: 60 hlapcev, 10 viničarjev, 6 majarjev, 50 kamnosekov, 3 žagarji, 2 kleparja, 2 raznašalca kruha, 1 mehanik za manometre, več vajencev (kotlarske, čevljarske, tapetniške, natakarske, sodarske, slikarske, pekovske in fotografske obrti) in tudi 21 kmečkih dekel, 12 kuharic, 4 sobarice,
16	služkinj, 2 hotelski kuharici, 3 prvovrstne kuharice, 3 druge hotelske kuharice, 5 hotelskih kuhinjskih pomočnic za sezono, 1 kavarniška kuharica, 1 kuharica v grajščino, 2 servirki, 1 podnataka-rica, 2 plačilni natakarici, 2 kuharici k orožnikom in financarjem, 2 šteparici gornjih delov čevljev, 1 pletilka, 1 tekačica, 1 vzgojiteljica, 2 otroški vrtnarici,
3	tovarniške delavke, 2 postrežnici, 2 šiviljski vajenki.
Ljubljanska borza.
Tečaj 22. aprila 1929.	Povpra- ševanje Din	Ponudb* Din
DEVIZE:		
Amoterdam 1 b. gold. .	—•		22-865
Berila 1 M		13-48	13-61
	•	7-OAefi
Budimpešta 1 pengO . .	1 'l	9-9211
Curih 100 fr		1094-40	1097-40
Dunaj \ Ailing ......	7-9795	8-1095
London 1 funt		27590	276-70
Newyork 1 dolar		—•—	56-825
Pari« 100 fr		—*—	222 38
Praga 100 kron		168-15	16895
Trot 100 lir		297-i 5	299 05
Vrednote: Obveinice: Investicijsko posojilo iz leta 1921, denar 8fi\50 Din, blago 86-50 Din. — Delnice: a) Denarni zavodi: Celjska posojilnica d. d., Celje denar 158 dinarjev; Ljubljanska kreditna banka, Ljubljana, denar 123 Din; Prva hrvatska ste-diomica, Zagreb, denar 850 Din; Kreditni zavod za 'trgovino in industrijo, Ljubljana, denar 170 Din. b) Industrijska, trgovska in prometna podjetja: Združ. pap. Vevče, Goričane in Medvode d. d., Ljubljana, den. 120 Din; »Stavbna družba« d. d., Ljubljana, denar 50; »šešir«, tovarna klobukov d. d., Škofja Lo-ika, denar 105 Din; Tvomica za dušik d. d., Ruše, denar 250, blago 260 Din.
Les: Smreka—jelka: Hlodi I., II., monte 260—300 Din; brzojavni drogovi 250—280 dinarjev; bordonali merkantilni 340 do 370 Din; trami merkantilni 290—310; ško-rete, konične, od 16 cm naprej 620—660 Din; škorete, paralelne, od 16 cm naprej 680 do 720 Din; škorete, podmeme, do 15 cm 520 do 570 Din; deske-plohi, kton., od 16 cm naprej 550—600 Din; deske - plohi, par., od : 16 cm naprej 600—630. — Bukev: Deske-plohi, naravni, neobrobljeni 490—510; deske-plohi, naravni, ostrorobi 750—1000 Din; deske-plohi, parjeni, neobrobljeni 650—850; deske-plohi parjeni, ostrorobi, 1000—1250 dinarjev; testoni 470—520; tavolete 1200 do 1250 Din. - Hrast: Hlodi I., II. 450 do 700 Din; bordonali 1300—1500 Din; deske -plohi, neobroblj. boules 1300—1600 Din; deske - plohi, neobrobljeni merkantilni 900 do 1050 Din; deske-plohi, ostrorobi (podnice) 1200-1400 Din; frizi 1050—1250 Din. — Drva: bukova 20—23 Din; hrastova 19—21 dinarjev. — Železniški pragovi: 260 m, 14X24, hrastovi 50—08 Din. — Oglje: bukovo za 100 kg 90—95 Din.
Iščejo se: bukovi krlički dolžine 70 cm (ozir. 1-40 m, 2-10 m itd.), srednji premer od 20—25 cm, prima (brez grč in bul). Cena fco meja.
Žito: Pšenica: bačka: 80 kg, 20% primesi, prompt. dob., mlev. voz., sl. post., plačilo v 30 dneh, 290—292-50; bačka: 80 kg, 2% primesi, mlevska voz., slov. postaja, dobava v maju, plačilo v 30 dneh, 295-— Din do 297-50 Din. — Koruza: »la platac dobava meseca maja, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 322-50—325; »la platac dobava junija, zacarinjeno. slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 317-50—320; »la platac dobava julij, avgust in september, zacarinjeno, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 310—312-50, bačka: času primerno suha, promptna dobava, slov. post., plačilo v 30 dneh, 320 do 322-50; bačka: času primerno suha, dobava v maju, slov. postaja, plačilo v 30 dneh, 327-50—330. Ječmen: baranjski, pivovarski, 68/69 kg, 345-347-50; bački, ozimni, 67/68 kg, 330—332-50 Din. — Oves: bafiki, slovenska postaja, navadna voznina, 295—300. — Moka: pšenična Og: leo Ljubljana, pri odjemu celega vagona plačljivo po prejemu blaga 415—420 Din.
Tendenca: les: neisprermenjena; deielni pridelki: mlačna.
Zaključki: les: 9 vagonov; deželni pridelki: 2% vagona; drugo:.— vagonov.
NOVI PREDPISI ZA POTRDILA O LICITACIJSKI SPOSOBNOSTI PRI DRŽAVNIH DOBAVAH.
Minister za trgovino in industrijo je na podstavi člena 91. zakona o državnem računovodstvu predpisal sporazumno z ministrom za vojsko iri mornarico to-le naredbo o izdajanju potrdil o dražitelj-ski sposobnosti pri državnih licitacjah:
Člen 1. Potrdila o licitacijski sposobnosti pri državnih licitacijah se izdajajo po obrazcu, ki je natisnjen v prilogi.
Člen 2. Pri obratih in podjetjih, ki niso zavezana dolžnosti sodne protokola-cije in niso sodno protokolirana, se označi na dotičnem mestu obrazca, da obrat, odnosno podjetje, ni zavezano sodni protokolaciji.
Člen 3. Ta narebda stopi v veljavo osmi dan po razglasitvi v »Službenih No-vinah«. Toda potrdila, ki so se že izdala, preden stopi ta naredba v veljavo, in ki ustrezajo prejšnjim predpisom, se uvažujejo, dokler se ne dovrši postopanje po dotičnih licitacijah.
Naredba je bila podpisana dne 13. marca 1929, a objavljena je bila v »Službenih Novinah« z dne 30. marca 1929, štev. 75/XXX. V »Službenih Novinah< je objavljen tudi obrazec za taka potrdila, ki je naslednji:
Trgovska, industrijska, obrtniška zbornica v ..., štev. ...
Potrdilo.
iNa prošnjo ... se uradno .potrjuje, da je bila imenovana firma sodno protokolirana z odlokom ... v ... z dne .. . 19.St. ..., in da ima obrtni list, izdan od ... z dne ... 19.., št. ...
Navedena lirma je 'korektna, zanesljiva, trdna in vztrajna v vsakem poslu, ki ga prevzame, in materijelno sposobna za ipopalno izvršitev (označiti je točno predmet in količino nabave ali dobave, odnosno obseg del, za katerih izvršitev se izdaja potrdilo, nadalje kraj (garnizijo), kjer je izvršiti doti fino dobavo ali dotična dela, ali za potrebe, katere drža/vne naprave se vrši ta nabava).
To potrdilo se izdaja po členu 91. zakona o državnem računovodstvu in po členu 13. pravilnika za izvrševanje določil iz oddelka B. Pogodbe in nabave« omenjenega zakona ■/. dne 18. novembra J921 kot dokaz licitacijske sposobnosti in zmožnosti pri licitaciji — I^godbi — za (označiti je treba količino in predmet nabave ali del in kraj), objavljeno od ...
To potrdilo velja najdlje tri mesece od dne, ko se je izdalo.
V , dne  19..
(Žig)
(Podpis.)
ZAHVALA.
Maturantje trgovske akademije v Ljubljani se najtopleje zahvaljujejo vsem, ki so omogočili s kakršnimikoli prispevki poučno ekskurzijo po Grčiji, Turčiji in Bolgariji, ki je v vsakem pogledu uspela. Posebno se zahvaljujejo «Odboru Jadranske Straže*, g. komisarju oblastnega odbora, predsedništvu zbornice za TOI, trg. gremijem v Ljubljani, Kamniku, Litiji, Ormožu in v Slovenjgradcu ter gozdnemu uradu Karola Auersperga v Kočevju, ki so z večjimi prispevki v prvi vrsti omogočili ekskurzijo.
Iskrena hvala vsem!
DOBAVA, PRODAJA.
Prodaja konjskega gnoja se bo vršila potom ustmene licitacije dne 4. maja 1929 pri Komandi 8. žandarmerijskega polka v Ljubljani, Bleiweisova cesta 3. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Nabava 782 ton premoga in 580 m3 drv. Direkcija pošte v Ljubljani razpisuje drugo pismeno dražbo za dobavo 782 ton premoga in 580 m’ drv po pogojih kot za prvo dražbo. Dražba bo dne 22. maja 1929 ob 11. uri v pisarni poštne direkcije v Ljubljani, Sv. Jakoba trg štev. 42. Jamčevina (5% ali, če je inozeinec, 10%) se mora položiti najkesneje do 10. ure na dan dražbe pri pomožnem uradu poštne direkcije v Ljubljani, soba št. 41, kjer se lahko vpogledajo in kupijo tudi pogoji.
Dobave. Obče odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave
80.000 komadov kuvert. — Gradbeno odelenje Direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 26. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 110.000 kg portland-cementa. (Pogoji so na vpogled pri ame-njenih odelenjih.) — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 25. aprila t 1. ponudbe glede dobave 250 m3 jamskega lesa; do 2. maja t. 1. glede dobave 1500 m jeklenih vrvi in 3000 metrov rudokopnih tračnic. — Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 25. aprila t. 1. ponudbe glede dobave
25.000 kg pšenične moke; do 29. aprila t. 1. glede dobave 140 m3 jamskega lesa in 100 komadov jamskih strgul (Berg-kratzen). — Direkcija državne železarne Vareš-Majdan sprejema do 1. maja t. 1. ponudbe glede dobave (5000 kg riža, 2000 kg pšeničnega zdroba in 2400 kg kave. — Direkcija državnega rudnika Kreka sprejema do 3. maja t. 1. ponudbe glede dobave raznega železnega blaga,
40.000 kg portland - cementa, kita za okna, sadre itd. (Predmetni pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Dobave. Direkcija državnega rudnika Velenje sprejema do 29. aprila t. 1. ponudbe glede dobave strokovnih časopisov. — Direkcija državnega rudnika Breza sprejema do 2. maja t. 1. ponudbe glede dobave 2o komadov kompletnih cevnih holenderjev. — Delavnica državnih železnic v (Mariboru sprejema do 30. aprila t. 1. ponudbe glede dobave 14.000 kilogramov železa. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 6. maja t. 1. pri Direkpiji državnih železnic v Sarajevu glede dobave 17.000 kg železa; dne 8. maja t. 1. pa glede dobave 400 kg mizarskega kleja. — Dne 8. maja t. 1. pri Upravi državnih monopolov, ekonomsko odelenje v Beogradu, glede dobave 4200 m3 desk in 150 ms letev, dne 9. maja t. 1. pa glede dobave 27.500 komadov žebljev različnih dimenzij. — Dne 9. maja t. 1. pri Inžeujerskem odelenjn Savske divizijske oblasti v Zagrebu glede zgradbe skladišča v Karlovcu. (Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani interesentom na vpogled.^ — Dne 4. maja 1929 se bo vršila pri Komandi Savske divizijske obla-^ sti v Zagrebu ofertalna licitacija glede
dobave 7360 m3 drv. (Pogoji so na vpogled pri isti komandi.)
Prodaja. Dne 7. maja t. 1. se bo vršila pri Središnjem stovarištu materijala Generalne direkcije državnih železnic v Subotici ofertalna licitacija glede prodaje večje količine starega papirja. (Pogoji so na vpogled v pisarni Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
TRŽNA POROČILA.
TRŽNE? CENE V LJUBLJANI, DNE 15. APRILA 1929.
Govedina: V mesnicah po mestu: I. vrste 18, II. vrste 16 Din za kg; na trgu:
1 kg govejega mesa I. vrste 18, II. vrste 16, III. vrste 12, jezika 18—20, vampov 8—10, pljuč 6—8, jeter 15—18, ledic 18 do 20, možganov 20—25, loja 5—10 Din.
Teletina: 1 kg telečjega mesa I. vrste 20—2Ž'50, II. vrste 18—20, jeter 25 do do 27-50, pljuč 15—20 Din.
Svinjina: 1 kg prašičjega mesa I. vrste 25, II. vrste ‘20—22, pljuč 10, jeter 15, ledic 25, glave 8—10, parkljev 6, slanine trebušne 26—27, slanine ribe in sala 28, slanine domačih prašičev 23 do 25, slanine mešane 25—26, slanine na debelo 25—26, masti 30—32, šunke (gnjati) 30—35, prekajenega mesa I. vrste 30—32-50, II. vrste 25—27 50, prekajenih parkljev 8—10, prekajene glave 10—12, jezika 35 Din.
Drobnica: 1 kg koštrunovega 13—14, jagnjetine 18—20, kozličevine 25 Din.
Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. vrste 8, II. vrste 6 Din.
Klobase: 1 kg krakovskih 40, debre-cinskih 40, hrenovk 30—32, safalad 28 do 32, posebnih 32, tlačenk 20, pol prekajenih kranjskih 32—35, suhih kranjskih 50, prekajene slanine 26—30 Din.
Perutnina: Piščanec majhen 15, kokoš 25—30, petelin 30—40, domači zajec, manjši 7, večji 16 Din.
Ribo: 1 kg karpa 25—30, linja 25 do 30, postrvi, žive 80, mrtve 60, mrene 15 do 20 Din.
Mleko; maslo, jajca, sir: 1 liter mleka
2 50—3, 1 kg surovega mala 40, čajnega masla 44—48, masla 40—44, bohinjskega 34—40, sirčka 8—10, par jajc 2-25 do 2 50 Din.
Pijače: 1 liter starega vina 16—22, dal-matinca 11—14, 1 čaša piva 3 50, 1 vrček piva 4-50—5, 1 steklenica piva 5-50 do 6 Din.
Kruh: 1 kg belega 5-50, črnega 4-50, rženega 4-50 Din.
Sadje: 1 kg luksusnih jabolk 10, jabolk
I.	vrste 9, II. vrste 7, lil vrste 5, ena oranža 1—2-50, limona 75 par, 1 kg rožičev 8—10, fig 10—16, dateljnov 28, mandeljnov 52—70, orehov 12—13, luščenih orehov 36—40, suhih češpelj 8 do
12,	suhih hrušk 10 Din.
Špecerijsko blago:	1 kg Portoriko
72—76, Santos 46—48, Rio 32—40, pražene kave I. vrste 90—100, II. vrste 70 do 80, III. 56—60, kristalnega belega sladkorja 13-50, sladkorja v kockah 15, kavne primesi 18, riža I. vrste 10, II. vrste 8, 1 liter namiznega olja 19, jedilne-! ga olja 17, vinskega kisa 4-50, navadne-| ga kisa 2-50, soli debele 2\50, soli, mle-j te 2;75, celega popra 70, mletega popra
72, paprike III. vrste 32, sladke paprike, po kakovosti 52, 1 liter petroleja 7*50, 1 kg testenin I. vrste 10, IJ. vrste 9, pralnega luga 375, čaja 80 Din.
Mlevski izdelki: 1 kg moke štev »0< 415—420 na debelo, 4-75—5 na drobno, štev. »2« 390—400 na debelo, 4-50— 475 na drobno, štev. >4« 4-25—4-50 na drobno, štev. »5« 365—375 na debelo, štev. >6« 315 na debelo, 3-50—4 na drobno, ješprenja 5—6, ješprenjčka 10—12, otrobov 2-50, koruzne moke 4—4-50, koruznega^ zdroba 4-50—5, pšeničnega zdroba 6 7, ajdove moke I. vrste 6—8,
II.	vrste 6, ržene moke 4-50—5 Din, kaše 5‘50 do 6 Din.
Žito: 1 q pšenice 300—305, rži 300 do 325, ječmena 315—330, ovsa 305—3110, prosa 290, koruze 340, ajde 280—290, fižola ribničana 830, prepeličarja 875, leče 1400—1600 Din.
Kurivo: 50 kg premoga 30, 1 tona premoga 180, 1 m8 trdih drv 440, mehkih drv 70 Din.
Krma: 1 q sladkega sena 175, pol sladkega sena 150, kislega sena 125, slame 150 Din.
Zelenjava in gobe: 1 kg glavnate solate 16—18, ajserice 20, endivije 20, berivke 26, motovilca (merica) 150, radiča 14—16, zgodnega zelja 8—10, rdečega zelja 8—10, kislega zelja 3-50—5, ohrovta 6—7, karfijol 8—10, kolerab podzem-Ijic 1—1"20, špinače 18—20, graha 24, čebule 3—4, česna 15—16, krompirja 1-50 do 2, krompirja novega 10, repe 150 do 175, kisle repe 2-50—3, korenja 6—8, peteršilja 15—20, zelenjave za juho 8 do 12 Din.
MARIBORSKI TRG, DNE 20. APRILA 1929.
20. t. m. je bil trg izredno dobro založen in obiskan. Slaninarji so pripeljali na 44 vozeh 166 zaklanih svinj, kmetje pa 13 voz s krompirjem in 3 voze z jabolki naloženih voz, kmetice pa so prinesle kakih 200 komadov perutnine in 30 kozličev na trg.
Cene mesu so bile enake kakor pretečeni teden, one perutnini pa so bile primeroma visoke, tako so se prodajali piščanci po 15—25, kokoši 35—50, race, gosi in purani pa po 60—100 Din za komar, 1 kanarček je stal 100 Din, kozliči pa 75—150 Din za komad, morske ribe so stale 20 Din za 1 kg.
Druge cene so bile: krompirju 150 do
2,	letošnjemu 10—12, grahu v stročju 12, kislemu zelju 4—5, kisli repi 2, čebuli 3 do 5, česnu 16—18 Din za kg, glavnati solati 150—3, karfiolu 15—18, artičokom
4	Din za komad, različnim vrstam solate tudi 0-50—1 Din za kupček; jabolkom 3—10 Din za kg, oranžam 0-75—2 25, limonam 0-75—1 Din za komad.
Cvetlicam 0-50—6, z lonci vred 15 do 50, mladim drevesom (jabolkom, hruškam, marelicam, breskvam) 12-50—25, trti 1-50—2, rožam 1-50—5 Din za komad oziroma šopek.
Seno in slama na mariborskem trgu.
V	sredo 17. t. m. so kmetje pripeljali 17 voz sena in 7 voz slame; v soboto 20. t. m. pa 24 voz sena, 7 voz otave, 11 voz slame in 4 voze škupe na trg. Cene so bile senu 135—200, otavi 80—110, slami 75—100, škupi pa 60—65 Din za 100 kg.
Pata* I	prodaje	hiše	razprodam	vse	blago	kakor:	klo-
I'*OZOl • buke, čepice, srajce, perilo, ovratnike in manšete, dežnike, telovadne potrebščine, kakor majce, hlače in telov. čevlje od 25 do 35 Din po brezkonkurenčni ceni. Trgovcem z dežele pri večji množini znaten popust. Ne zamudite ugodne prilike.
TMini JU IKIIIIUT UUH STARI 1 Sl 10
V eletr gr o vina
A. Šarabon
Telefon 3000
Telefon 2000
v Ljubljani
prtporoCa	^
špecerijsko blago, gr2&?3SS£: raznovrstno rudninsko vodo. -
pražama za kavo In mlin za dišave * električnim obratom Cenilci na ro*polooo
Lep okrogli
čebuliček
za saditev po Din 10 nudi
Em. Ebenspanger nanj., Bjelovar
Drva
bukove in hrastove odpadke od parketov, dostavlja po nizki ceni na dom parna žaga
V. Scagnetti, v Ljubljani
za gorenjskim kolodvorom.
Trgovci, oglašajte v »Trgovskem listu«!
TISKARNA MERKUR. LJUBLJANA. GREGORČIČEVA UL. 23 M‘ priporoča za tisk vsakovrstnih uradnih io trgovskih tiskovin.
Ustanovljmo 1832.
TEOD. KORN
LJUBLJANA
pouamst« om tv. a
(pr«j e Htutt Kern)
Krovec, stavbni, galanterijski in okrasni klepar. Instalacija vodovodov.
Naprava strelovodov. Kopališka I« Hnstsa n»nve.
CENTRALNA KURJAVA
c
Izdelovanje po—dl k pločevine m flrnei, barvo, lak la med vsaka velikosti kakor tudi posod (&atle) za konaerve ta
Veletrgovina
: kolonijalne in Špecerijske robe
Ivan Jelačin
Ljubljana
Zaloga sveže pražene kave, mletih diiav in rudninske vode
Totna In solidna poatreiba I
Zahtevajte ceniki
Ureja dr. IVAH PLES8. — Zia Tfgovsfeo - industrijsko d. d. »MERKUJU kot izdajatelja in tiskarja: 0.
Ljubljana.